dolenjka, d.d. NOVO MESTO V PRIČAKOVANJU MIKLAVŽA ktksi Butttr Leibniz 250 g 199,00 SIT 'okolada Milka mlečna 100 g JeOfebrSIT 109,00 SIT 'Okolada Confina 100 g 79,00 SIT bomboni fru-fru 400 g -U*£«-STT 299,90 SIT W*va Cabaret mleta 100 g -T44^ttrSTT 99,00 SIT Prekajeno pleče VP Pomurka _LaMW#-*tT 1.149,00 SIT ^Miklavž kupuje v naših prodajalnah! Št. 47 (2570), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 26. novembra 1998 • Cena: 210 tolarjev NA TO VADI ZARES - Vojaška vaja Nata CAE 98 se je začela v petek, 20. novembra, s svečano otvoritvijo na letališču v Cerkljah, ko je slovenski obrambni minister v odstopu Alojz Krapež v spremstvu z najvišjimi častniki vaje takole pregledal častno četo slovenske vojske in čete 17 držav udeleženk vaje, ki jim je pihalna godba slovenske vojske zaigrala njihove nacionalne himne. Ta teden Dolenjsko, Posavje in Kozjansko preletavajo Natovi helikopterji in letala, promet na cestah pa občasno zmotijo tudi številna vojaška vozila, čeprav se udeleženci vaje prizadevajo, da bi čim manj motili vsakodnevno življenje domačinov. Vaja se bo uradno zaključila jutri, vse enote, ki so sodelovale na njej, pa bodo zapustile naše ozemlje v začetku decembra. (Foto: I. Vidmar) za župana mestne občine novo mesto ANTON STARC Spoštovane volivke in volivci, iskrena hvala za zaupanje na nedeljskih volitvah Vabim vas, da 6. decembra . stopimo no novo šKifjp, ISSN 0416-2242 NEURADNI REZULTATI VOLITEV 9 770416 224000 Mnogi zaupajo sedanjim županom Nove župane so že pozdravili Črnomlju^ Dobrepolju, Ivančni Gorici, Kostelu, Loškem Potoku, Mirni Peči, Osilnici, Semiču, Šentjerneju in Škocjanu - Drugod drugi krog vaš četrtkov prijatelj dolenjski ust VtO izpušne cevi montaža 0b potoku 10, Novo mesto tel.: 068/322-643, 322-278 tax: 068/323-585 VOLITVE V ŽUŽEMBERKU- V 45 na novo imenovanih občinah, med katerimi je tudi občina Žužemberk, so volilci glasovali za svojega župana in svetnike prvič. Vendar bo za izvolitev županov potreben drugi krog volitev kar v 75 občinah, med njimi tudi v Žužemberku, kjer se bosta 6. decembra še enkrat pomerila Franc Škufca (LDS) in Jože Papež (SKD). Posnetek je z volišča na Dvoru. (Foto: S. Mirtič) V nedeljo se je 862.290 slovenskih državljanov kljub slabemu vremenu podalo na volišča, da bi izvolilo nove župane in občinske svetnike. Največ uspeha so na županskih volitvah imeli dosedanji župani, med strankami pa liberalni demokrati. Volilna udeležba v prvem krogu je bila od občine do občine precej različna, slovensko povprečje pa znaša 56,61 odstotka. Ugotovljeno je bilo nekaj kršitev volilnega molka, a hujših prekrškov, če izvzamemo šentjernejski primer, o katerem poročamo na 11. strani, ali nepravilnosti ni bilo. Kar nekaj županov je bilo na našem koncu izvoljenih že v prvem krogu, večina med njimi pa je župansko mesto zasedala že v preteklem mandatnem obdobju. Več kot 50 odstotkov glasov so tako že v prvem krogu dobili Andrej Fabjan v Črnomlju. Anton Jakopič v Dobrepolju, Jernej Lampret v Ivančni Gorici, Valentin Južnič v Kostelu, Janez Novak v Loškem Potoku, Zvonko Lah v Mirni Peči, Anton Kovač v Osilnici, Ivan Bu- •UZSTAVA NIZOZEMSKEGA UMETNIKA . višnja gora - v počastitev i VU-ietnice Višnje Gore bodo turi-| J*9no in kulturno društvo ter družijo Pilko v petek, 27. novembra, ob uri na Čandkovi domačiji pri-Pfavili otvoritev risb, slik in ilustracij inozemskega umetnika Keesa van vcka. Kulturni program bosta iz-edli Rea in Saraja iz Pirana. MEDNARODNI DOBRODELNI BAZAR TUDI V NOVEM MESTU t NOVO MESTO - Sloven-sko mednarodno združenje I SILA, koordinatorka je Mme Dominique Covillerot, ho •udi letos v Ljubljani organiziralo mednarodni dobrodelni bazar, ki bo v soboto, ^8. novembra, na Trgu republike. Letos prvič pa bo uiednarodni dobrodelni ba-*ar tudi v Novem mestu, in sicer v nedeljo, 29. novembra, v Kulturnem centru ■Janeza IVdine od 11. do 17. brc. V prodaji bodo zelo zanimivi izdelki iz različnih držav, pri prodaji pa bodo sodelovale tudi soproge tujih diplomatov. Cene izdelkov, ki so primerni za božična in novoletna darila, bodo ugodne, izkupiček pa je namenjen otvoritvenemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Pripravili pa bodo tudi bogat srečelov. Vabljeni! kovec v Semiču, Franc Hudoklin v Šentjerneju in Janez Povšič v Škocjanu. V vsej Sloveniji je bilo ponovno izvoljenih kar 73 dosedanjih županov, 44 pa jih bo moralo v boj za ponovno izvolitev v drugem krogu. V slovenskem merilu so se pri volitvah v občinske svete najbolje odrezali kandidati Liberalne demokracije Slovenije (LDS), ki so v povprečju zbrali 22,43 odst. glasov, druga najuspešnejša stranka je Socilademokratska stranka (SDS) s 16 odst. glasov, na tretjem mestu pa so posamezniki in predstavniki različnih nestrankarskih list, ki so v povprečju skupaj zbrali 12,43 odst. Sledijo jim: 4. ZLSD 11,93,5. SKD 11,42,6. SLS 10,37, 7. Desus 5,52, 8. SNS 2,19 itd. Podatki so neuradni in niso dokončni. V občinah, kjer je en županski kandidat dobil več kot 50 odst. glasov, je s tem že izvoljen za župana, tam, kjer ni nobeden od kandidatov dobil več kot 50 odst. glasov, pa bo o županu odločal drugi krog volitev 6. decembra, za župansko mesto pa se bo- KUCAN V SEVNICI SEVNICA - Danes od 17. do 18. ure bo gost Radia Sevnica v okviru povezav 4. radijske mreže predsednik države Milan Kučan. Pogovor bodo prenašale vse slovenske nekomercialne postaje. VOLITVE V NOVEM MESTU - Prvi krog lokalnih volitev, ki se jih je udeležilo okrog 57odst. volilcev, jeza nami. Kar v 75 občinah po Sloveniji bo še drugi krog volitev za župane, med njimi tudi v mestni občini Novo mesto, kjer se bosta 6. decembra pomerila sedanji župan Franci Koncilija in dr. Anton Starc (LDS). Posnetek jez volišča KS Ločna - Mačkovec na Seidlovi, kjer je bila volilna udeležba 57-odst. (Foto: J. Domiž) NARAVOVARSTVO NA KOČEVSKEM Prostora dovolj za park in eko točke Minister Pavle Gantar: “Vizija razvoja Kočevske obstaja!” - Tkidi ekološko kmetovanje KOČEVJE - “V strokovnem smislu imamo za park že vse pripravljeno, vendar ga ne bomo vsiljevali, dokler ljudje napj ne bodo pripravljeni,” je povedal prejšnjo sredo na pogovoru, ki ga je pripravila kočevska LDS na temo “Razvojni programi RS in naravovarstvo na Kočevskem”, minister za okolje in prostor Pavle Gantar. Minister Gantarje poudaril, da je narava na Kočevskem eden najpomembnejših razvojnih dejavnikov, zato je zelo pomembno, kako njeno prednost izkoristiti, ZATON DOLENJSKEGA KROMPIRJA? “Svinec” ni več kriv Strahovit padec cen krompirja, ki so se znižale celo do petkrat (v šestdesetih letih je dolenjski kmet dobil za kilogram, prodan v Dalmacijo, tudi po eno nemško marko), ni mogel ostati brez usodnih posledic za pridelavo, kaj šele za kmetov dohodek. Na nedavnem dnevu krompirja v Komendi so ugotavljali, da so se v zadnjem desetletju površine, posajene s krompirjem, zmanjšale za več kot trikrat, od 30.125 ha v letu 1990 (dr. Miloš Kus v knjigi Krompir) na vsega 8.500 ha. Letošnji pridelek je skoraj trikrat manjši od rekordnega in natanko pol manjši od povprečne letine, saj je znašal le 180.000 ton. Čeprav pojemo zdaj nekaj manj krompirja, pridelek Sloveniji ne bo zadoščal in bo že v začetku prihodnjega leta morala uvoziti večjo količino tega pomembnega živila. Tako se bo naša krompirjeva deželica spremenila v uvoznico natanko tistega, kar lahko sama pridela in po čemer je nekoč, tudi v bližnji “svinčeni"preteklosti, po mnenju neobjektivnih kritikov tako nenaklonjeni kmetu, slovela čez svoje meje. Taiste kritike bi bilo zanimivo slišati, kdo je zdaj kriv in kdo bo pokla-dal račune za tolikšno nazadovanje, kaj nazadovanje, za katastrofo! Politika si zdaj nikakor ne bi smela tako neprizadeto umivati rok in kazati na krivdo drugih. Stroka pač ne more popraviti vseh njenih napak, čeprav je pomagala povečati hektarski donos, predvsem pa kakovost krompirja, ki je letos najboljša v zadnjem poldrugem desetletju. MARJAN LEGAN tako, da bi jo ohranili. “Samo od cene zraka se ne da živeti,” je dejal in dodal, da je realna možnost za to, da se naravne danosti Kočevske uporabijo za gospodarske namene, obenem pa jih tudi ohranimo, v regijskem parku. Vendar mora biti to park za življenje, kar pomeni, daje park le inštrument, ki bo omogočil ljudem boljše živ- OjVREME Minister Pavle Gantar: “Nič ne bomo ukrenili proti večinski volji prebivalcev!" Jutri bo še suho vreme, v soboto in nedeljo pa bo prevladovalo oblačno vreme s padavinami, deloma bo deževalo, deloma pa snežilo. sta pomerila dva kandidata, ki sta v prvem krogu volitev dobila največ glasov. Izidi volitev za župane: BREŽICE - 1. Jože Avšič (Bernardka Sušnik in skupina volilcev) 31.26, 2. Vladislav Deržič (Demokrati Slovenije) 25.96,3. Andrej Vizjak (SDS) 24.11, 4. Milena Jesenko (ZLSD) 10.36, 5. Jože Blažinč (SLS) 5.16,6. Drago Sotler (SNS) 3.15; ČRNOMELJ - 1. Andrej Fabjan (SLS) 55.96, 2. Jožef Vr-ščaj (LDS), 18.87, 3. Pavel Zajc (SDS) 13.17,4. Jože Grdiša (skupina volilcev) 12.01; DOBREPOLJE - 1. Anton Jakopič, SLS, 56.40, 2. Igor Ahačevčič, SKD in SDS, 29.34, 3. Alojzij Palčar, LDS, 14.26; DOLENJSKE TOPLICE - 1. Alojz Puhan, LDS in ZLSD, 38.46,2. Franc Vovk, SLS, 34.13, 3. Robert Vinšek, SDS, (Nadaljevanje na 2. strani) Berite danes stran 3: •Slovenka v Novem mestu stran 5: • Če se že vse vrača, naj se tudi Mošnjevec stran 6: •Z rejo kuncev ni lahkega zaslužka stran 7: • Vse večja ponudba ob vinski cesti stran 8: •Ni vedno najboljše, kar je uvoženo! stran 11: •Župan Hudoklin spet žrtev groženj dveh mladeničev stran 16: •Stara naloga za nove župane DOLENJSKO SRS! BUH MOČNEJHI ljenje in zagotovil dodaten denar za ureditev infrastrukture. “V državnem prostorskem planu bo območje parka opredeljeno, vendar ne na parcelo natančno,” je dejal in poudaril: “Do sedaj nismo razglasili še nobenega parka proti večinski volji prebivalcev in ga tudi v prihodnje ne bomo.” Dodal je, da zato za Kočevsko obstaja vizija razvoja, več o tem, kakšni razvojni programi bi bili zanjo primerni, pa naj bi vedeli že po regionalni delavnici za Obkolpje, o pripravi katere so imeli dan pred ministrovim obiskom v Kočevju uvodni regijski posvet. Vsekakor Kočevska lahko in tudi mora računati na denar, namenjen t.i. eko točkam. Te se sicer pokrivajo s področji parka, zato bo do političnega usklajevanja moralo priti, vendar pa, je poudaril, je kočevski prostor dovolj velik, da lahko na njem obstaja oboje, in to eno ob drugem. M. L.ESKOVŠEK-SVETE BORINOVA RAZSTAVA RAZBOR - V tukajšnjem župnišču bodo v ponedeljek, 30. novembra, ob osmih zvečer odprli razstavo del slikarja Gvida Borina. Spoštovane volivke in volivci občine Trebnje! Na občinskih volitvah ste volivke in volivci izkazali veliko zaupanje kandidatu za župana g. Cirilu Metodu Pungartniku in tudi stranki Liberalni demokraciji Sloveniji, 00 Trebnje. Za to se vam prisrčno zahvaljujemo! Prepričani smo, da se boste udeležili tudi drugega kroga volitev 6.12.1998 ter ponovno dali glas kandidatu za župana g. Cirilu Metodu Pungartniku in s tem izkazali vaše dosedanje zaupanje. OO LDS TREBNJE in županski kandidat Ciril Metod Pungartnik LDS Liberalna demokracija Slovenije ^ Zakon ni kri na cestah Potem ko je letos začel veljati novi, strožji zakon o cestnem prometu, je na slovenskih cestah zagorelo kar nekaj novih lučk na krajih prometnih nesreč. Nikogar ni bilo, ki bi verjel, da po uveljavitvi strožjega zakona, ki torej velja zdaj, naše ceste ne bodo več pobirale krvavega davka. Vprašanje pa je, ali je ta davek občutno manjši, odkar je črka zakona bolj neizprosna. Vprašanje je tudi, kako v cestnem prometu zakon deluje sicer. So z zakonom predpisane kazni premile, ravno prave ali prehude? Včasih je videti, da so še prenizke. Primer: kljub zagroženi hudi kazni za tiste, ki preveč pogledajo v kozarček in se potem odpeljejo z avtom, je bilo na letošnje martinovo med šoferji občutiti precej naklonjenosti uživanju alkoholnih zvarkov. Eden izmed podatkov o tem govori, da je na ta dan na Dolenjskem precej voznikov, ki so jih ustavili policisti, bolj ali manj kazalo znake pijanosti. To razpoloženje šoferjev, prevedeno v številke, pomeni, da je bila več kot tretjina voznikov vinjenih; pri večini od teh so ugotovili več kot 1,5 promila alkohola. Omenjeni kamenček v mozaiku razmer na naših cestah je lahko pomenljiv. Se zdi tudi vam? Kaj je po vaše sicer najvažnejše glede razmer na slovenskih cestah? Ostaja stanje na cestah enako tistemu v preteklosti? Vaše morebitne pripombe na zakon in njegovo izvajanje? Za odgovore o tem je bila priložnost v tokratni anketi Dolenjskega lista. MARIJA ZALETELJ, svetovalka urada župana trebanjske občine iz Marinče vasi pri Zagradcu: “Na začetku novega zakona in zvišanja denarnih kazni so se ljudje res malo ustrašili in vozili počasneje, potem pa spet po starem, se pravi dostikrat prehitro. Tudi policistov je bilo na cestah manj. Mislim, da se vse začne pri kulturi voznikov, za kar bi bilo potrebno vzgajati že mlade.” EDO POLHOLE, stanovalec Doma starejših občanov v Metliki: “Sam ne vozim avta, zato teh problemov nimam. Mislim pa, da je glavni razlog za toliko prometnih nesreč alkohol. Vozniki bi se morali zavedati, da če pijejo, ne smejo za volan, saj lahko povzročijo nesrečo še komu drugemu. Toda zavest ljudi se počasi spreminja.” DIANA VUKČEVIČ, študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani iz Miličev: “Prav je, da so kazni višje, čeprav nekateri še vedno zelo hitro vozijo in tudi preveč pijejo. Nov prometni zakon najbrž ni prinesel velikih izboljšav, saj je prometnih nesreč še vedno veliko. Sama se držim pravil in vozim previdno in do zdaj ni bilo še nič hudega.” FRANC OBLAK, avtoprevoznik iz Boštanja: “Zakon ni dosegel namena, predvsem pa so kazni previsoke. V želji, da bi zmanjšali število nesreč, smo vse skupaj preveč zaostrili. Sam sem poklicni šofer in izkušnje mi govorijo, da sam zakon za prometno varnost še ni dovolj. Morali bi poiskati prave storilce prekrškov in te kaznovati kot v tujini, ne pa ustavljati vozila brez potrebe.” JOŽE VOGRINC, poslovodja na bencinski črpalki Drnovo II, iz Kapel: “Pozdravljam stroge kazni, ki jih je zakon predpisal glede alkohola med vožnjo. Previsoke so kazni za nepomembne prekrške. Razmere na cestah so najbrž enake, kot so bile pred uvedbo zakona. Mislim tudi, da tisti vozniki, ki so divjali po cestah prej, to delajo tudi zdaj. Prometnih nesreč verjetno ni manj.” IVAN GRM, tesar pri IGM Sava Krško: “Policija kontrolira prižgane luči, gume in to, če je voznik pil alkohol. Kazni so visoke in to vpliva na prometne razmere. Manjkajo pa policisti včasih kje drugje, vendar bi bilo, če bi ukrepali hitro, recimo ko pridejo Romi. Se dobro, da si v vasi pomagamo med seboj. Tako me je nekoč sosed poklical, ko so Romi prišli JANEZ HROVAT, pečar z Urš-nih sel: “Novi zakon o varnosti v cestnem prometu je dober, pa tudi ljudje so se ga na začetku, ko je stopil v veljavo, držali. Vendar so kasneje ugotovili, da ga policisti ne izvajajo tako strogo. S tem so vsaj nekaterim dali potuho, zato še naprej vozijo po starem. Vendar priznam, da sam po sprejetju zakona vozim previdneje, kot sem prej.” DANICA KRIŽ, učiteljice iz Kočevske Reke: “Zakon je dosti dober in dovolj restriktiven, vendar ga ljudje ne upoštevajo. Nanj smo se prehitro navadili in postali imuni. Kljub temu zakona ne bi spreminjala, spremeniti je treba ljudi. Z osveščanjem od najmlajših do najstarejših je potrebno ljudem privzgojiti občutek odgovornosti do sočloveka. Tega ne zmore noben zakon!” MARIJA KOŠMRLJ, uslužbenka iz Ribnice; “Zakon predpisuje neka pravila, ki jih je potrebno upoštevati. Če se jih ne, ni nujno, da je zakon slab, čeprav je najlažje okriviti zakon. Sedanji zakon je dovolj strog, da pa je na naših cestah toliko mrtvih, mora biti razlog tudi kje drugje. Da nekdo sede pijan za volan, je posledica njegove osebne neosveščenosti. Na tem področju pa je bilo do sedaj storjenega še veliko premalo.” Mnogi zaupajo sedanjim županom Geslo ob letošnjem svetovnem dnevu boja Približuje se 1. december, svetovni dan boja proti aidsu, težki in neozdravljivi bolezni. Vsako leto Svetovna zdravstvena organizacija ta dan obeleži z novim geslom, ki se letos glasi: Mladi lahko ustavimo aids. Virus človeške imunske pomanjkljivosti (HIV) kosi med otroki in odraslimi, med revnimi in bogatimi, ne glede na raso, tako na Severu kot na Jugu. Zoper bolezen se že borimo, pri raziskavah oskrbi in preprečevanju smo dosegli velik napredek. Vendar to ne zadostuje. Zaradi svojih daljnosežnih posledic na človeštvo in vpliva na gospodarsko in družbeno življenje je aids dobil razsežnosti, ki se jih v celoti še ne zavedamo. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je bilo v začetku leta 1998 na svetu več kot 30 milijonov ljudi okuženih s HIV več kot 11 milijonov je zaradi aidsa že umrlo, od tega v lanskem letu več kot 2 milijona. Na dan se okuži približno 16.000 ljudi. Najhuje je v podsaharski Afriki, kjer je 21 milijonov okuženih in bolnikov z aidsom, sledi Južna in Jugovzhodna Azija s 5,8 milijona. Na svetu živi več kot milijon otrok, starih do 15 let, ki so okuženi ali že zboleli za to boleznijo. Lani je zaradi aidsa umrlo 460.000 otrok. Tudi v Sloveniji se soočamo z aidsom, čeprav je epidemija te smrtne bolezni pri nas še v zgodnji fazi. Vendar vsako leto odkrivamo nove primere okuženih in bolnikov. Od leta 1986, ko je v Sloveniji umrl prvi bolnik z aidsom, je bilo prijavljenih 73 bolnikov in 60 okuženih ljudi. Tako kot v svetu je bila tudi v Sloveniji velika večina okužb prenesena z nezaščitenim spolnim odnosom (brez kondoma). Virus ne pozna meja, Slovenci pa tudi veliko potujemo. V času, ko cepiva še ni na voljo, zdravila pa so zelo draga, ne vsem dosegljiva z mnogimi stranskimi učinki, nam v boju proti tej bolezni ostane še vedno le intenzivna vzgoja in preventivni programi. Če ste v dvomih glede okužbe oz. spadate v rizično skupino zaradi tveganega vedenja (homoseksualnost, vbrizgavanje drog, pogosto menjavanje spolnih partnerjev brez uporabe kondoma), vam priproča-mo testiranje na virus HIV Testiranje s svetovanjem opravljamo na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto, anonimno in brezplačno pa se lahko testirate tudi v Ljubljani na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete. Posvetovalnica za aids je na Infekcijski kliniki v Ljubljani. JASMINA PAT KOVIČ COLARIČ, dr. med. SGP POSAVJE BO GRADILO ŠOLO SEVNICA - V teh dneh se bodo pričela pripravljalna dela za izgradnjo nove srednje šole v Krškem, saj so z januarjem 1999 v državnem proračunu že predvidena sredstva za gradnjo. Glavni izvajalec del, ki so skupaj vredna milijardo tolarjev, je Splošno gradbeno podjetje Posavje iz Sevnice. 800 milijonov tolarjev za naložbo bo prispevalo šolsko ministrstvo, preostalo pa občinski proračun. (Nadaljevanje s 1. strani) 17.44.4. Jožef Tomlje (Jožef Tomlje in sk. volilcev) 6.50, 5. Rafael Kužnik, SNS, 3.48; IVANČNA GORICA - Jernej Lampret, SDS, 63,16; KOČEVJE - 1. Janko Veber, ZLSD, 31.58, 2. Alenka Gabrič, SDS, 30.84, 3. Janez Černač, LDS, 19.41,4. Ljuba Šega Turk, Zeleni Slovenije, 10.01, 5. Samo Žilevski (Stanislav Rančigaj in skupina volilcev) 3.14, 6. Peter Klun (Demokrati Slovenije) 2.92, 7. Jože Hobič, SLS, 2.11; KOSTEL: Valentin Južnič 100; KRŠKO - V drugem krogu se bosta pomerila Franc Bogovič, SLS, in Danilo Siter, SKD in SDS; podrobnejših podatkov nismo dobili: LOŠKI POTOK -1. Janez Novak, LDS, 100.00; METLIKA -1. Branko Matkovič, ZLSD, 35.06, 2. Slavko Dragovan, SLŠ, 22.00, 3. Anton Kočevar, LDS, 15.32, 4. Andrej Kočevar (Franc Kočevar in skupina volilcev), 13.57,5. Jože Nemanič, SKD, SDS, 12.28, 6. Peter Selič (Naprej, Šlovenija) 1.77; MIRNA PEČ - 1. Zvonko Lah, SDS, 71.16, 2. Slavko Jarc, SLS, 19.03, 3. Antonija Hočevar, ZLSD, 9.82; NOVO MESTO - L Anton Starc, LDS, SLS in DESUS, 47,99, 2. Franc Koncilija (Franc Stupar in skupina volilcev) 26.38,3. Miloš Dular, SDS, 15.74, 4. Alojz Turk, SKD, 7.83,5. Janez Murn (Franc Judež in skupina volilcev) 2.06; OSILNICA - 1. Anton Kovač, SKD in SLS, 100.00; RIBNICA -l. Jože Tanko, SDS, 100; SEMIČ - 1. Ivan Bukovec, SLS in SKD, 88.21,2. Stanko Vidmar, SNS in ZLSD, 11.79; SEVNICA - V drugem krogu se bosta za župansko mesto pomerila Kristijan Janc, SLS, (44 odst.) in Branko Kelemina, SDS, (23 odst.); SODRAŽICA - V drugem krogu se bosta za župansko mesto pomerila Andrej Pogorelec, SDŠ, (47) in Jože Drobnič, SKD, (29); ŠENTJERNEJ - 1. Franc Hudoklin, SLS, LDS in ZLSD, 78.17, 2. Albert Pavlič, SDS, 19.87, 3. Srečko Plevnik (Naprej, Slovenija) 1.96; ŠKOCJAN - 1. Janez Povšič (Peter Blatnik in skupina volilcev) 64.20, 2. Franc Kocjan, SKD, 35.80; TREBNJE -1. Ciril Metod Pungartnik, LDS, 44.46, 2. Alojzij Metelko, SLS, 22.19, 3. Alojzij Kastelic, SDS, 17.91, 4. Marjan Peter Pavlin, SKD, 12.83, 5. Jože Tomažin, ZLSD, 2.61; ŽUŽEMBERK - 1. Franc Škufca, LDS, 48.49, 2. Jože Papež, SKD, 41.36 itd. Pri izidih volitev v občinske svete so podatki prav tako neuradni in niso dokončni, za nekatere občine pa podatkov do zaključka redakcije nismo mogli dobiti, predvsem gre pri tem za občine, kjer so svete volili po večinskem sistemu. Kjer smo dobili tudi podatke o številu svetnikov, je to v oklepaju zapisano za odstotkom glasov. S skupno oznako neodvisni so zapisani kandidati za svetnike z nestrankarskih list. Izidi volitev v občinske svete: BREŽICE - 1. neodvisni kandidati (glasovi tistih, ki niso na listah političnih strank) 27.89, 2. SDS 17.46, 3. LDS 15.53, 4. SKD 9.55, 5. ZLSD 8.54, 6. SLS 8.17, 7. Delavska stranka Slovenije 6.82, 8. SNS 6.04; ČRNOMELJ -1. SLS Nagrade novomeške občine Občinski svet sprejeli sklep o podelitvi občinskih in Trdinovih nagrad ter plakete Novega mesta NOVO MESTO - Zadnja seja novomeškega občinskega sveta v tej sestavi - bila je prejšnji četrtek - je bila tudi najkrajša in najeks-peditivnejša. Na dnevnem redu je bila samo ena točka, in sicer predlog sklepov o podelitvi priznanj in nagrad mestne občine Novo mesto za letošnje leto. Komaj sklepčni svet je predloge komisije za priznanja in nagrade v celoti sprejel. Tako bodo nagrado mestne občine Novo mesto prejeli: Borut Križ, Zdenko Picclj in Jovo Gro-bovšek za obsežen in uspešno izpeljan projekt arheološke razstave Železna doba na Slovenskem -Kapiteljska njiva, dr. Peter Kapš za dolgoletno vzgojno delo in trajne uspehe na humanitarnem področju in prof. Jože Škufca za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Trdinovo nagrado bosta prejela prof. Nataša Petrov bibliotekarka, za strokovno delo na kultur- nem in prosvetnem področju in Miloš Jakopec, upokojeni novinar, za zasluge na novinarskem, kulturnem in raziskovalnem področju. Plaketo Novega mesta pa bo prejel inž. Mihael Žmavc za izredne uspehe pri vzgoji in izobraževanju na področju kmetijske mehanizacije. Vsi nagrajenci bodo prejeli po 200.000 tolarjev, prejemnik plakete pa 100 tisočakov. Predlog je bil, da bi nagrade podelili na seji čez teden dni, saj bi le tako lahko podelitvi prisostvovali (le) sedanji občinski svetniki. Vendar so svetniki z veliko večino sprejeli predlog Borisa Dularja, naj nagrade podelijo na slavnostni seji ob državnem prazniku konec leta, podelitvi pa naj bi ob novih članih občinskega sveta, izvoljenih na nedeljskih volitvah, prisostvovali tudi dosedanji svetniki. A. B. 24.53.2. LDS 17.00,3. SDS 14.69, 4. Desus 13.91, 5. SKD 12.27, 6. ZLSD 8.88, 7. neodvisni 3.11, 9. Demokrati Slovenije 1.00, 10. Naprej, Slovenija 0.38; DOBREPOLJE - 1. SLS 35.60, 2. SDS 24.80.3. LDS 20.36,4. SKD 19.24; DOLENJSKE TOPLICE - 1. LDS 28.10, 2. SDS 17.73,3. SLS 17.14, 4. neodvisni 13.35, 5. SKD 10.20, 6. ZLSD 5.83, 7. SNS 4.55,v8. Zeleni Slovenije 3.09; KRŠKO -LDS (8), SKD (7), SLS (6), SDS 4, ZLSD 3, neodvisni 3; METLIKA - 1. neodvisni 22.45 (Lista za metliko 4 svetniki), 2. LDS 14.20 ZAUPAJO JIMA - Župana sosednjih občin Šentjerneja in Škocjana Franc Hudoklin (levo zgoraj) in Janez Povšič (desno spodaj) sta se v preteklem štiriletnem obdobju očitno izkazala kot dobra gospodarja, saj so jima volilci zaupali vodenje občin tudi v prihodnje. Hudoklin je zbral 78, Povšič pa 64 odstotka glasov. (Foto: I. V.) SLOVESNOST OB STOLETNICI BIZELJSKO-100-letnico rojstva Antona Smeha, prvega slovenskega poklicnega filmskega snemalca, rojenega na Bizeljskem, bodo počastili s slovesnostjo, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 10.15 na kmetiji Vinka Der-nikoviča v Orešju. Ob tej priložnosti bodo odkrili spominsko obeležje in podprli razstavo o delu in življenju Antona Smeha. Predtein bodo ob 10. uri namestili turistično tablo, ki bo označila cesto proti Drnikovičevi kmetiji kot Smehovo pot. Ljubljansko pismo Vojni zločini, ki jih ZRN ne zanika, niso zastarali Neporavnan dolg do izgnancev iz obsavskih krajev LJUBLJANA - Te dni mineva 57 let, odkar so Nemci izgnali Slovence iz obmejnega pasu ob Savi na tuje. Tragedija izgona je bila še toliko večja, ker so Nemci izgnali prebivalce celotnih območij, celotnih vasi in zaselkov severne Dolenjske, Posavja in Obsotelja v 100-kilo-metrskem pasu v dolžini in 25 kilometrov v širini ob tedanji italijansko-nemški meji. Od 24. oktobra do 3. novembra 1941 so Nemci izgnali kar 95 odstotkov slovenskega prebivalstva iz krškega in večji del prebivalstva iz brežiškega okraja. Na domove izgnanih Slovencev so vselili kočevske Nemce, Nemce iz Južne Bukovine, Besarabije in Dobrudže. Na 6.000 zaplenjenih posestev izgnanih Šlo-vencev so tako naselili 13.000 Nemcev. V nobeni drugi okupirani državi in pokrajini niso nacisti izgnali tako velikega števila prebivalstva v vojnem času kot v Sloveniji. Med 2. svetovno vojno so Nemci sami in drugi v nemškem imenu tudi na območju današnje Slovenije zagrešili še števil- (3), 3. ZLSD 14.00 (3), 4. SLS 13.82 (3), 5. SKD 12.53 (2), Desus 9.00 (2), 7. SDS 8.45 (l),8-SNS 3.11, 9. Naprej, Slovenija 2.44; NOVO MESTO - 1. LDS 20.01 (7), 2. SDS 14.70 (5), j SKD 12.94 (5), 4. SLS 10.20(4 5. ZLSD 6.69 (2), 6. Lista za D*>-lenjsko 7,4 (2), 7. Desus 5,94 (2)-8. Društvo Novo mesto 5,6 (2),^ Lista Iz krajanov za krajane (1), 10. Obrtniki in podjetniki^ (1), 11. SNS 2.50 (1), 11. Zelem Slovenije 1.74 (0), 12. Demokrat' Slovenije 1.21 (0), 13. Naprej, Sip* venija 1.06 (0), 14. Murn Janezih skupina volilcev 1,0 (0); OSILNI* CA-1. SLS 54.98, 2. SKD 27.01; 3. Naprej, Slovenija 18.0L SEMIČ - 1. SLS 37.32, 2. LDS 14.74, 3.SKD 12.27, 4. Desu* 10.41,5. SNS 17.09,6. ZLSD 6.64 7. SDS 6.54, 8. neodvisni 4.98, ŠENTJERNEJ -1. SLS 31.48 (4 2. LDS 16.28 (3), 3. SKD 14,® (3), 4. SDS 13.67 (2), 5. neodvisni 10.94 (podjetniki 1 svetnik), 6 ZLSD 10.16 (2), 7. Naprej, Slove; nija 1.47, 8.SNS 1.35; ŠKOCJAh - 1. neodvisni 29.58 (3), 2. SLS 17.17 (2), 3. LDS 15.73 (2), | SKD 15.01 (2), 5. SDS 12.91 (2)< 6. Desus 7,79 (1), 7 ZLSD 1,8* TREBNJE - LDS (7), SDS (4 SLS (5), SKD (5), Desus (2> ZLSD (1), neodvisni 1; ŽUŽEM’ BERK: 1. neodvisni 34.95 (3), 2-SKD 20.83 (4), 3. LDS 19.77 (4 • 4. SDS 11.42 (2), 5. SLS 9.63 (2)-6. ZLSD. JEDRSKA ELEKTRARNA V OKTOBRU POLNO IZKORIŠČENA KRŠKE - Nuklearna elektrarna Krško je v oktobru, ko je dosegla 100-odstotno razpoložljivost in enako izkoriščenost, poslala v omrežje 464.521 MWh električne energije. Njeni vplivi na oko; lje v tem mesecu so se gibali v okviru dovoljenega. Nuklearka je v oktobru uskladiščila 1 sod s srednjeradioaktivno in 3 sode z nizkoradioaktivno vsebino. Skupno je bila v teni času v skladišču jedrske elektrarne 4.074 sodov z radioaktivnim materialom. I i i I I i I i i [ I 1 i k ! t t k c r a i F F v » F s F t r t s 1 t f i F s c t c ) t 1 s i s S s c s t l F t BRANE KOBAL 0 GRUZU1 KRŠKO - V Valvasorjevi knji*! niči v Krškem bo danes ob 18- u.-j Brane Kobal ob diapozitivih 1 glasbi opisal svoje potovanje Gruzijo. ne druge strašne zločine. Teh zločinov, trpljenja in krivic tudi ZR Nemčija ne zanika. Vendar je svojo moralno odgovornost nasproti tistim, ki so bili zaradi svoje rase, vere ali svojega svetovnega nazora žrtev nacističnega preganjanja, doslej izražala z dokaj skromnimi materialnimi odškodninami, ki prej p°" menijo miloščino kot kolikor toliko dostojno materialno odškodnino za prisilno delo in trpljenje v razselitvenih in koncentracijskih taboriščih. Na obnovljene zahteve žrtev nacizma, naj jim ZR Nemčiji* izplača odškodnine, tako kot jih je začela izplačevati preživetim Židom in njihovim potomcem, pa zdaj nemška vlada odgovarja, da ne vidi več nikakršne pravne osnove za nadaljnje materialne zahtevke in da bo odškodnine žrtvam nacizma v Sloveniji plačevala le na podlagi “humanitarnih premislekov • Je ta domnevna odločitev vlade ZR Nemčije pravična do žrtev nacizma? Vojni zločin* nad ljudmi, narodi, človeštvom ne zastarajo, zato ni ne pravična in ne poštena. Neporavnan* dolg do žrtev nacizma je strah0" ten: zaradi izgona in drug**! oblik nasilja se je po drug* svetovni vojni vrnilo 44.520 žrtev vojne s poškodovani*** zdravjem in invalidnostjo. ^ nemških izgnanskih in konce**" tracijskih taboriščih je unirh* 12.766 Slovencev, v italijanskih 9.589, v madžarskih 37 in v Jasenovcu 300. Da materialn6 oškodovanosti Slovencev v *•; svetovni vojni niti ne omenim0- VINKO BLATNI^ Novomeška kronika volitve i - včasih so pred v°Htvami volilce pridobivali z golažem. Po tem zgledu se očitno tavnajo tudi nekatere današnje stranke. Tako so ta krščanski pred 'olitvami hodili po Podgorju in Mem točili vino, ta kmečki pa so J največjem novomeškem blokovskem naselju delili predvolilni ttompir. Glede na volilne izide ne enim ne drugim ni kaj dosti Pomagalo. Očitno ljudje še ved-"o najbolj “prijemljejo” na liberalne obljube. Od vina in krom-P>rja jih bo črvičilo, od obljub pa Pit bo bolela glava. VOLITVE II - Predvolilna Propaganda je v veliki meri kaza-Ja prezirljiv odnos do našega jezi-*?• To, kar so v želji pridobiti si om več volilcev, posamezne stran-‘e in njihovi privrženci pisali in govorili, je v marsikaterem primeru vredno obsodbe in prezira. Morda pa je tudi osnovni čut za Jezik odvrnil volilce od stranke, ki ne zna niti svojega naziva pravil-J0 napisati. Vzklični stavek se 'Onča s klicajem, kar znajo otro-Cl v 2. razredu osnove šole, ki Morajo znati tudi pravilno postati vejico. Tako bi povprečni učenec 2. razreda ime liste “Na-Prej Slovenija” popravil v “Na-Prej, Slovenija!”. Bravo, (vejica) v°hlci! (klicaj). VOLITVE III - SDS je pred miitvami na domove dostavljala Predvolilni prospekt, na katerem Se s sliko in svojim programom Predstavlja 32 njihovih kandida-°y za občinske svetnike. Med nji* Ujt jevtudi dosedanji občinski svet-ttk Želimir Šribar. Zlasti ženske ?° ga do sedaj poznale kot ginekologa, ki je dolga leta deloval v N°vem mestu. Na prospektu pa predstavljaj o kot strojnega 'nženirja. Politika res dela čude-2e: iz ženske strojnico. VOLITVE IV - Dosedanji Predsednik novomeškega občin-^ega sveta in zagreti socialdemokrat Janez Mežan je po “oveni izvoljen za svetnika v novi Pečini Mirna Peč, kjer živi. Za “režana se kaj dosti ne bo spremenilo, saj je bil že sedaj “dvojni Iunkcionar” - državni in občinski jetnik. Sicer pa tako in tako zatr-luje, da bo šel slej ko prej nazaj v Jaro službo, se pravi učit slovenimo v novomeško gimnazijo, ki i* mu jo medtem liberalci lepo “onovili. Če ni tako govorjenje !|{®o prazno besedičenje, ki polica pri nas tako in tako ne obveze. Vsekakor pa je bolje, če P°litik poučuje, kot če učitelj Politizira. Tun gospa je rekla, da predvidni molk traja nekaj dni, pozidni pa nekaj let. (Suhokranjski drobiž j DRUGI KROG - Kandidati za rJJPana nove občine Žužemberk V se po zadnjem petkovem so-■ čsnju, ki je mimogrede poteka-0 Zelo mirno in v prijetnem žračju, pošteno oddahnili. Oddahnila sta se tudi Franc Jarc, £LSD in Janko Skube, SLS, ki sta ^Pustila prvi krog volitev in ver- no razočarala svoje volilce. V . Ugem krogu se bosta tako sre-ula Franc Škufca, dosedanji Predsednik KS Žužemberk, LDS j?a zmago mu je zmanjkalo le h°her odstotek in pol) in Jože [»Pez, SKD, ki je dobil 41,35% "asov. (Oba kandidata na sliki). r Znani člani občinskega SVETA - V novem občin-jjem svetu Žužemberk bodo ujltli 3 krajani iz dosedanje KS ?'nje, 6 iz KS Dvor in šest iz KS L^žemberk. Največ sedežev (4) j°sta imeli stranka SKD (20,8%) Jd LDS (19,8%), sledijo Nad-«lrankarska in neodvisna lista za ■“ho krajino (13,5%), SDS (11,4%) r SLS (9,6%) z dvema sedežema /J Lista mladih Suhe krajine Ju>3%) z enim sedežem. Brez J!fsta v svetu pa so ostali: Ohrt-| rjLi in podjetniki Suhe krajine i ’3%), Magda Kastelic 1 ločevar i/ skupina volilccv (3,9%), Su-vjhranjska kmečka lista (3,7%), »LSD (3,4%) in Nestrankarski Uhokranjci (3,3%) glasov. Renati so neuradni. S. M. MU IZ M ASIH OB ČIM MM S 7. kardioloških dnevov v Šmarjeških Toplicah namenjeni preventivi ŠMARJEŠKE TOPLICE - Od 20. do 21. novembra so v Zdravilišču Šmarješke Toplice potekali 7. kardiološki dnevi, tradicionalno strokovno-edukativno srečanje, namenjeno kardiologom, internistom, zdravnikom splošne medicine in drugim specialistom. Prireja ga Združenje kardiologov Slovenije, ki ima v Šmarjeških Toplicah domicil. Letošnje srečanje, ki se ga je udeležilo več kot 120 zdravnikov iz cele Slovenije, je potekalo na temo preventiva v kardiologiji. “Bolezni srca in ožilja so v razvitem svetu in tudi v Sloveniji najpogostejši vzrok smrti,” pravi predsednik Združenja kardiologovo Slovenije prof. dr. Miran Kenda. Kar okoli 40 odst. ljudi umre zaradi teh bolezni, sledi rak, na tretjem mestu pa so poškodbe. Bolezni srca in ožilja so kot vzrok smrti v Sloveniji še malo višje kot v razviti Evropi. V zadnjem času sicer opažajo rahlo upadanje umr-. ljivosti za boleznimi srca in ožilja, hospitalizacija bolnikov zaradi teh bolezni pa se rahlo povečuje. Strokovnjaki opozarjajo, da zaradi vse daljše življenjske dobe lahko okoli leta 2020 pričakujemo pravo epidemijo ishemične bolezni srca, ki naj bi se kazala predvsem v velikem številu starejših bolnikov s srčnim popuščanjem, “Rehabilitacija je bila glavna tema našega lanskega srečanja v Šmarjeških Toplicah, o tem smo izdali tudi publikacijo, preventiva v kardiologiji pa je edina tema našega tokratnega srečanja. Strokovnosti pa tudi volje na različnih ravneh ne manjka. Problemi gle- de rehabilitacije v kardiologiji so znani, priporočila jasna. Potrebno je le organizacijsko in materialno strniti moči in se dogovoriti, daje preventiva bolezni srca in ožilja prva prioriteta slovenskega naroda,” je dejal dr. Kenda. Ob tej priložnosti je združenje poskrbelo tudi za slovenski prevod povzetka najnovejših priporočil evropskih strokovnih združenj za koronarno preventivo. Pokrovitelja kardioloških dni sta Krka in njena družba Krka Zdravilišča. “Čeprav je Krka farmacevtska firma, se zaveda pomena preventive, zato zelo tvorno sodeluje z zdravstvom tako pri preprečevanju srčnih obolenj kot pri zdravljenju njihovih posledic,” je dejala prim. Katja Stražiščar. A. B. NOVI POSLOVNI PROSTORI Center za socialno delo bo v Kandiji Slovenica v Novem mestu Zavarovalnica Slovenica je v Novem mestu odprla podružnico, ki bo pokrivala Dolenjsko, Belo krajini in Posavje BOLEZNI SRCA IN OŽILJA TkT i • i • • V v v • Napoved epidemije srčnega popuščanja NOVO MESTO - Prejšnji četrtek so v Novem mestu odprli podružnico zavarovalnice Slovenica. Kot je ob tej priložnosti povedal Zvone Ivanušič, predsednik uprave Slovenice, s tem ta zavarovalnica pokriva še zadnje sivo območje v Sloveniji in zaokrožuje svojo mrežo. Novomeška podružnica bo pokrivala Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. V njenem okviru bodo delovale poslovalnice, agencije in zastopnike, tako v Sevnici, Črnomlju in Metliki. “Slovenica seje dalj časa dogovarjala z novomeško zavarovalnico Tilio o združitvi, vendar do nje ni prišlo, ker se je pokazalo, da bi pozitivni kapital Slovenice komaj pokril negativni kapital Tilie, in taka zavarovalnica ne bi bila nič vredna in bi jo bilo treba še enkrat kupiti oziroma dokapitalizirati,” je povedal Ivanušič. “Zato smo se s Tilio v miru razšli in z zamudo leta in pol prihajamo v Novo mesto in na dolenjsko, posavsko in belokranjsko zavarovalniško tržišče sploh.” Slovenica, ki je v 100-odst. lasti slovenskih delničarjev, njeni največji lastniki pa so štirje Kmečki skladi oz. zadružni poslovni sistem, ima 5 odst. slovenskega zavarovalniškega tržnega deleža, pohvali se, da je njena stabilna letna rast 20-odstotna in da je njihov garancijski sklad skoraj še enkrat večji, kot zahteva zakon. Slovenica kot splošna zavarovalnica ponuja taka zavarovanja DVA IZ SLOVENICE - Predsednik uprave zavarovalnice Slovenica Zvone Ivanušič (levi) in vodja novomeškega predstavništva Stane Andolšek. (Foto: A. B.) kot druge zavarovalnice, pripravlja pa tudi nekaj novosti. “Mi nikakor ne nastopamo agresivno,” pravi Ivanušič, “vsekakor pa prinašamo nov veter.” Novomeško predstavništvo vodi Stane Andolšek, poleg njega pa so tu zaposleni še 3 delavci. Za novomeško predstavništvo izobražujejo 6 zastopnikov, februarja pa bo stekel nov seminar za zastopnike. “Škodne zahtevke bomo reševali in škodo izplačevali v Novem mestu, in to v najkrajšem času,” obljublja Andolšek. V vodstvu Slovenice, katere sedež je v Ljubljani, ni niti enega Ljubljančana. Tako je predsednik Ivanušič Belokranjec, vodja trženja Metod Grah je iz Prekmurja itd. A. B. POLNA DVORANA - Zadnji kardiološki dnevi, ki so bili posvečeni preventivi bolezni srca in ožilja, so v Zdravilišče Šmarješke Toplice privabili več kot 120 zdravnikov iz cele Slovenije. (Foto: A. B.) Zaradi razseljenosti imajo pri delu težave - Neprimerni prostori na rotovžu - Najprej razmišljali o nakupu stare stavbe, potem pa so se odločili za novogradnjo v Kandiji GENERAL PRI ŽUPANU - Tri dni pred pričetkom vaje zveze NATO je novomeškega župana Francija Koncilijo obiskal general Giuseppe Ardito, poveljnik poveljstva kopenskih sil južnega krila zveze NATO za Evropo in hkrati poveljnik reorganiziranih italijanskih kopenskih sil. Generala je spremljal poveljnik brigade in poveljnik vojašnice Novo mesto Anton Klobčaver. Župana sta seznanila s potekom vaje, še posebej pa se je general zahvalil za gostoljubje in razumevanje ob morebitnih motnjah v prometu in na drugih področjih ter hkrati povabil župana na svečano otvoritev vaje. (Foto: M. Klinc) ASFALTIRANA CESTA ZA TRAVNI DOL - V petek popoldan je bila slovesna otvoritev asfaltirane ceste za zaselek Travni Dol v krajevni skupnosti Uršna sela. Najprej se je v imenu krajanov zahvalil za pridobitev Jože Hrovat, ki je poudaril, da je to rezultat prizadevanj sveta KS in še predvsem predsednika Matije Žamida, zahvalil pa se je tudi županu Franciju Konciliji, ki se je zavzel za posodobitev tega dela poti. Izgradnja ceste je stala okrog 7 milijonov tolarjev; KS Uršna sela je pridobila potrebna soglasja, uredila razširitev cestišča in tampon, 300 kubikov tampona pa so prispevali gozdarji GG Novo mesto in Črmošnjice. Del denarja so zanjo dali krajani Travnega Dola, lovska družina Dolenjske Toplice, ostalo pa KS Uršna sela in novomeška občina. Cesto sta slovesno predala namenu novomeški župan Franci Koncilija in predsednik KS Uršna sela Matija Za-mida. (Foto: J. Domiž) NOVO MESTO - Zaposleni na novomeškem centru za socialno delo si že več let želijo, da bi delali v ustreznejših prostorih. Za nove prostore seje prizadevala že prejšnja direktorica Darja Podbevšek, z iskanjem primerne rešitve pa je pred sedmimi leti nadaljeval sedanji direktor Alojz Simončič. In kdor čaka, dočaka, pravijo. Novomeški center za socialno delo bo dobil nove poslovne prostore, ki jih bodo začeli graditi spomladi na Ressljevi ulici v Novem mestu, vselili pa naj bi se vanje leta 2000. “Nove, predvsem pa ustreznejše prostore potrebujemo, ker smo razseljeni po mestu, sedanji prostori tudi nimajo ustrezne zvočne izolacije, pri čemer je vprašljiva diskretnost, h kateri nas zavezuje naš kodeks, potrebni pa so tudi temeljite obnove. Poleg tega je ta lokacija za našo službo neprimerna, v mestno hišo namreč sodi županstvo,” je povedal direktor centra Alojz Simončič. Ena od možnosti, kamor bi se lahko preselili, je bila hiša poleg nekdanje stare porodnišnice, kjer je bila med drugim tudi ambulanta za nos, ušesa in grlo, vendar se ministrstvi za zdravstvo in za delo nista mogli dogovoriti. Kasneje pa so še ugotovili, da bi nakup in obnova stavbe stala skoraj toliko kot novogradnja. Nazadnje so se odločili za zapuščeno zemljišče za Dolenjsko banko v Kandiji, v Ressljevi ulici pod poslovnimi prostori podjetja Spina. Del zemljišča je občinski, večji del pa od republiškega sklada kmetijskih zemljišč. Za stavba s 740 m- površin so že odmerili tudi funkcionalno zemljišče, tako bo parcela velika 1186 m2, od tega je Novi člani občinskih svetov Občin Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Žužemberk, Dolenjske Toplice in Mirna Peč NOVO MESTO - Letošnje lokalne volitve, vsaj kar se tiče občinskih svetov, so za nami. Na območju novomeške upravne enote je po novem 6 občin, v občinske svete pa so bili izvoljeni naslednji klandidati: V 32-članski mestni občinski svet v Novem mestu: Alojz Turk, Alojz Zupančič, mag. Franc Bačar, Leopold Kolenc in Karel Kapš iz SKD; Miloš Dular, Alojz Zoran, dr. Vid Meršol, Andrej Blažič in Kory Golob iz SDS; Anton Škerlj in prof. dr. Mihael Japelj iz Društva Novo mesto; Marjan Somrak in Ana Bukovec iz ZLSD; Tone Hrovat, Martina Vrhovnik, Jože Kregar in Anton Vovko iz SLS; Rajmund Ger-dovič in Ivan Vladimir Šteblaj iz DeSUS-a; Darinka Smrke z liste Obrtniki in podjetniki; Andrej Gorenc in Franci Kek z liste za Dolenjsko; Matjaž Engel iz SNS; Anton Starc, dr. med., mag. Adolf Zupan, mag. dr. Tatjana Gazvoda, mag. Boris Dular, Jože Derganc, mag. Milena Kramar - Žnidar, Rafko Križman iz LDS in Alojz Muhič z liste neodvisnih “Iz krajanov za krajane”. V 17-članski šentjernejski občinski svet: Pavel Turk, Vida Trenz in Branko Kovačič iz LDS; Jože Simončič, Slavka Žibert Vizec, dr. med., in Ivanka Hosta iz SKD; Jože Bevc z Gospodarske liste občine Šentjernej; Viktor Luzar, Mihael Recelj, Jože Hrovat, Alojzij Kos, Jožef Jakše, Ana Černe iz SLS; Albert Pavlič in Stanislav Bunšek iz SDS; Ognjeslav Prah in Jože Brulc iz ZLSD. V 12-članski škocjanski občinski svet: Jože Giodani in Jože Kocjan iz LDS; Marija Halas in Franci Smrekar iz SKD; Ivan Hočevar in Bogdan Krasna iz SDS; Ksenija Luzar, Jože Luzar (neodvisni); Franc Kocjan in Marjeta Peterlin iz SLS; Roman Čelesnik iz DeSUS-a in Jožef Dule z liste Obrtniki in podjetniki. V 15-članski žužemberški občinski svet so bili izvoljeni: Jože Papež in Ludvik Legan iz SDS; Janko Skube in Štefan Hrovat iz SLS; Jože Papež, Štefka Fabjan, Nežka Primc in Janez Hrovat iz SKD; Iztok Može z Liste mladih Suhe krajine; Franc Škufca, Vladimir Kostevc, Andrej Banko in Ludvik Longar iz LDS; Darko Pucelj in Dušan Papež z liste Nadstrankarska in neodvisna lista za Suho krajino. V 12-članski občinski svet v Dolenjskih Toplicah: Alojz Puhan, Ivan Longar, Luka Goršič in Drago Celič iz LDS; Jožica Kotar iz SKD; Franc Vovk in Jožef Pršina iz SLS; Robert Vinšek, Bojan Potočar in Janez Tekavčič iz SDS; Mihael Luzar z liste Obrtniki in podjetniki in Metod Rom iz ZLSD. V Mirni Peči pa so bili v 10-član-ski občinski svet izvoljeni v petih volilnih enotah naslednji kandidati: Martina Žagar, Janez Mežan, Zvonko Lah, Jože Drenik in Karel Povše (SDS); Stanislav Bevc in Alojz Kastelic (SLS); Milan Špolar (LDS); Janez Šluga (ZLSD) in Marjan Parkelj (neodvisni). Alojz Simončič že v občinski lasti 598 m2, razliko pa bo od sklada v kratkem kupila novomeška občina, kar so že potrdili tudi vsi trije občinski sveti. “Investitor gradnje bo ministrstvo za delo, parcelo pa bo prispevala novomeška občina, to pa bo v ce- • Za gradnjo so že pridobili tudi lokacijsko dokumentacijo, minister pa je že potrdil tudi investicijski program. Celotna investicija bo stala 167 milijonov tolarjev, z gradnjo pa naj bi pričeli spomladi. Petindvajset zaposlenih, med njimi večina diplomiranih socialnih delavcev, komaj čaka na preselitev, saj sedaj delajo le na 350 m1, potem pa bo imel vsak strokovni delavec svojo pisarno. lotni investiciji upoštevano kot njen delež,” je povedal Simončič. Zemljišče naj bi stalo 4 milijone 900 tisoč tolarjev. J. DORNIŽ DEKLIŠKI PLAMEN V ŠKOCJANU ŠKOCJAN - Dekliška pevska skupina Plamen iz Škocjana priredi koncert ob 10-letnici delovanja, in sicer v soboto, 28. oktobra, ob 19. uri v dvorani gostilne Luzar. RAZSTAVA MALIH PASEMSKIH ŽIVALI NOVO MESTO - Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Krka in društvo gojiteljev malih pasemskih živali Novo mesto organizirata veliko razstavo malih pasemskih živali, ki bo v telovadnici OŠ Grm v Novem mestu od 27. do 29. novembra od 8. do 18. ure. 12 N A Š I H OBČI M Svetniki za zamenjavo lastnine Večina svetnikov seje strinjala, da občina Metlika in Mercator Dolenjska, d.d., zamenjata nekaj nepremičnin, ob tem pa bo proračun bogatejši še za 6,5 milijona tolarjev METLIKA - Tukajšnji svetniki so že na predzadnji seji razpravljali o ureditvi premoženjskih zadev med občino Metlika in Mercatorjem Dolenjsko, d.d. Vendar so takrat menili, naj predlog prouči še odbor za gospodarstvo pri občinskem svetu, potem pa bodo svetniki o njem znova odločali. Na zadnji seji se je tako zopet razvnela polemika o tem, ali naj občina odstopi Mercatorju lokala Žita in Opreme, od Mercatorja pa pridobi staro papirnico, nekdanjo črpalko in Weiblovo hišo, dobrih 10 tisoč kv. metrov zemljišč in 6,5 milijona tolarjev. Medtem ko je odbor za gospodarstvo predlog o menjavi podprl, so bila mnenja svetnikov različna. DELA SE NE BO ZMANJKALO ADLEŠIČI - “Čeprav smo v tem mandatu veliko postorili, nas čaka še veliko dela tudi v prihodnje,” je povedal predsednik KS Adlešiči Niko Bunjevac in poudaril predvsem zgledno sodelovanje s črnomaljsko občino, za kar imata zasluge tudi njihova svetnika Vinko Vla-šič in Anton Jankovič. Med največje investicije spada napeljava vodovoda z izgradnjo revervoarja na Veliki Plešivici (vrednost 11 milijonov tolarjev) in odsek Jankoviči-Fučkovci. Pripravlja se dokumentacija projekta vodovoda za vasi Miliči-Zuniči-Paunoviči in povezava s Preloko, z deli pa naj bi pričeli prihodnje leto. V Adlešičih jim je letos uspelo zgraditi mrliško vežico do tretje faze, uredili so kulturni dom z okolico in nasploh prostorskoureditveni plan. V Velikih selih so asfaltirali 1300 metrov ceste, v KS so dobili podzemni kabel za telefon, velika pa so pričakovanja tudi od projekta Naravovarstveni park Kolpa in drugih načrtov. Po mnenju Jožeta Nemaniča je bil predvolilni čas za odločanje tako nehvaležen, da bolj ne bi mogel biti, saj bodo eni predlog o menjavi sprejeli, drugi pa čutili posledice. Poleg tega daje po njegovem Mercator občini veliko površin, ki pa nimajo uporabne vrednosti. Slavo Dragovan je bil prepričan, da ne bi bilo nič narobe, če bi sprejemanje odložili za mesec dni, motilo pa gaje predvsem obnašanje Mercatorja v zadnjem času, ko odprodaje vitalne prostore. Zanimalo gaje, ali bodo prostori, kijih bo dobil Mercator od občine, koristili občanom, ali jih bo prodal. Denar, ki ga bo nakazal Mercator, pa bi morali vložiti le v nepremičnine. Predsednik občinskega sveta Juš Mihelčič je glede na zgodovino Mercatorja menil, da RUSI PRIHAJAJO ČRNOMELJ - Otroci trdega socializma in promotorji vodka demokracije; člani ruske skupine N.O.M. iz Sankt Pe-tersburga, se bodo v okviru (zahodno)evropske turneje ustavili tudi v Sloveniji. S šarmantno mešanico avantgardama ter ruskih narodnih in revolucionarnih pesmi se bodo predstavili obiskovalcem Mladinskega kulturnega kluba v Črnomlju v soboto, 28. novembra, ob 22. uri. nimajo zagotovila, da Mercator res ne bo prodal tistega, kar bo dobil od občine. Anica Kopinič je bila prepričana, daje pravi trenutek za sprejem dogovora o menjavi, saj so pogovori trajali leto ali dve, in to v mandatu, ki ga sedanji svetniki zaključujejo. Župan Branko Matkovič je predlagal svetnikom, naj * Ko so odločali o ureditvi premoženjskih zadev med metliško občino in Mercatorjem Dolenjsko, d.d., se je sedem članov občinskega sveta odločilo za predlog, dva sta bila proti in prav toliko je bilo vzdržanih. se odločijo o menjavi tudi zato, ker bo sicer odločanje o tem lahko prišlo na vrsto šele čez pol leta. Župan v predlogu menjave ni videl nič spornega, videl pa je 6,5 milijona tolarjev, kijih bo po njegovih zagotovilih občina vložila v nepremičnine. Zatrdil je še, da preskrba v Metliki ne bo motena ne glede na to, kaj bo Mercator naredil z lokaloma, kijih bo dobil od občine. _ _ . M. BEZEK-JAKŠE TRI PRIREDITVE METLIKA - V soboto, 18. novembra, bo ob 19. uri v kulturnem domu v Gradcu na ogled komedija Mož moje žene, v kateri igrata Ivo Ban in Iztok Valič. V sredo, 2. decembra, si bodo ob 18. uri v čitalnici Ljudske knjižnice v Metliki najmlajši lahko ogledali slovenske ljudske otroške prstne igre, ki jim jih bosta pokazala Jelena Sitar in Igor Cvetko. Naslednji dan, torej 3. decembra, pa bo v Ljudski knjižnici literarni večer s pesnico Vido Boš-njak-Logar, avtorico zbirke Obraz. Gradnja v Radencih ima prednost Cim prej bo sprejet državni proračun, tem prej bodo začeli graditi Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Radencih - Nesmiselno bi bilo, da bi se v občini odpovedali tej naložbi RADENCI, ČRNOMELJ - Zadnjih nekaj let je bil« v črnomaljski občini večkrat slišati o gradnji Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) v Radencih pod Starim trgom ob Kolpi. A čeprav so v začetku letošnjega leta že porušili zgradbo v Radencih, v kateri je bila nekdaj šola, da bodo na istem mestu zgradili omenjeni center, o gradbišču tudi ob koncu leta ni ne duha ne sluha. Začela so se ugibanja, ali bo v Radencih sploh kdaj stal obljubljeni center. Zato je o tem svetnik Vinko Babič zastavil svetniško vprašanje. Z občinske uprave so odgovorili, da so v skladu s predpisi obračunali plačilo spremembe na- membnosti zemljišča, kar je bilo usklajeno tudi z direktorjem CŠOD Jankom Hamlerjem. Ministrstvo za šolstvo in šport je svoje obveznosti poravnalo, usklajena je bila dokumentacija, ministrstvo pa mora objaviti še razpis in izbrati izvajalca. Z občinske uprave Spoštovane občanke in občani! Vsem, ki ste mi na nedeljskih volitvah za župana dodelili svoj glas in mi s tem zaupali voditi občino Črnomelj še naslednja štiri leta, se iskreno zahvaljujem. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi pripeljali do konca že začeta dela, prav tako pa tudi doseči cilje, ki smo si jih že in si jih še bomo zastavili za naslednje štiriletno obdobje. Hkrati čestitam vsem novoizvoljenim članom Občinskega sveta in predstavnikom svetov krajevnih skupnosti. Vsem še enkrat hvala! Andrej Fabjan župan občine Črnomelj zanikajo kot nesmiselno, da bi se odpovedali omenjeni investiciji v zameno za druge. Občinske može je zanimalo, zakaj so drugod po Sloveniji urejali CŠDO, čeprav niso bili v načrtu, medtem ko se centra v Radencih niso lotili. Državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Matjaž Vrčko je pojasnil, da so bila pri drugih naložbah potrebna manjša vlaganja. Od Janka Hamlerja pa so na občinsko upravo dobili pojasnilo, da je naložba v Radencih po sklepu sveta CŠOD, sprejetega sredi lanskega leta, uvrščena v obdobje med letoma 1998 in 2002. S tem odgovorom na občinski upravi niso bili zadovoljni, zato so ponovno zahtevali sestanek. Hamler in Vrčko sta tako v začetku tega meseca povedala, da bo imela gradnja ČŠOD v Radencih prednost, z naložbo pa bodo pričeli, takoj ko bo sprejet državni proračun. Center v Radencih bo veljal 220 milijonov tolarjev, v najboljšem primeru bo dokončan v dveh letih. m. B.-J. KONČNO LEKARNA SEMIČ - Semič bo v prvih mesecih prihodnjega leta končno le dobil svojo lekarno in ne le lekarniško podružnico, kot je bilo prvotno načrtovano. Potem ko je Ke-mofarmacija iz Ljubljane našla primerne prostore za lekarno v starem semiškem gasilskem domu in ko je tudi Lekarniška zbornica Slovenije dala soglasje za ustanovitev lekarne, je tukajšnji občinski svet na zadnji seji sprejel sklep, da Dolenjskim lekarnam dovoli opravljati lekarniško službo za semiške paciente. “Spoštujejo našo kulturo” Elektrifikacija pravoslavne cerkve v Miličih MILIČI - Prav je, da pri gradnji infrakstrukture, ki je potrebna za normalno življenje, ne pozabimo spomenikov naravne in kulturne dediščine. Med takimi zanimivostmi je tudi ena izmed dveh pravoslavnih cerkva v Beli krajini, cerkev sv. Petra in Pavla v Miličih, ki se nahaja nad uskoško vasjo in je te dni dobila elektriko. Pridobitev je stala okrog milijon tolarjev, polovico so prispevali krajani, ki so se izkazali tudi z veliko prostovoljnega dela, polovico pa Občina Črnomelj. Za dobro sodelovanje z občino je še posebej hvaležen župnik Jelenko Stojanovič, ki je pripravil krajšo mašo. “Dokaz občinske pomoči je, da spoštujete nas in našo kulturo,” je dejal. V Miliče, kjer avtohtoni slovenski Srbi živijo od leta 1532, se vsak mesec vozi iz Srbskih Moravic. Cerkev sv. Petra in Pavla stoji v Miličih od leta 1912. Župan Andrej Fabjan, kije na krajši slovesnosti ob zaključku del povedal, da potekajo priprave na asfaltiranje 300-metrskega odseka ceste od cerkve proti pokopališču, in če bo le vreme dopuščalo, bo to narejeno še letos. Investicija bo stala 2 milijona 700 tisoč tolarjev, zemeljska dela in tlakovanje je bilo delo krajanov. Veseli pridobitve, so v Malendolu pripravili prijetno srečanje s pogostitvijo. L. MURN Sestava belokranjskih občinskih svetov METLIKA, SEMIČ, ČRNOMELJ - Od treh belokranjskih občin bo le v metliški občini šele drugi krog volitev prinesel novega župana. Tako se bosta 6. decembra tako pomerila sedanji župan Branko Matkovič (ZLSD) in Slavko Dragovan (SLS). 18-članski metliški občinski svet bo deloval z naslednjimi svetniki: iz Liste za Metliko bodo 4, in sicer: Jože Mihelčič, Jože Matekovič, Martin Črnugelj, Alenčica Mežnaršič; 3 iz SLS, in sicer: Jože Kastelic, Jožef Klepec, Bojan Kramarič; 3 iz LDS, in sicer: Minka Kočevar, Boris Govednik, Slavko Brunskole: 3 iz ZLSD, in sicer: Branko Matkovič, Marjan Cerjanec in Anica Kopinič; 2 iz SKD, in sicer: Alojz Malenšek in Jože Nemanjič; 2 iz DeSUS, in sicer Janez Škof in Jurij Damjanovič; ter 1 iz SDS, Igor Vajda. V občini Semič, kjer je bil ponovno izvoljen dosedanji župan Janko Bukovec (SLS), bo občinski svet sestavljen iz 13 svetnikov, ki prihajajo iz naslednji strank: 6 iz SLS, in sicer: Janez Movern, Janez Mal-narič, Ivan Križan, Sonja Škof, Zdravko Mihelčič, Janez Malnarič; 2 iz LDS, in sicer: Jože Mihelčič in Anton Bukovec; 1 iz SKD, in sicer Anton Malenšek; 1 iz SDS, in sicer Ferdinand Jakša; 1 iz ZLSD, in sicer Martin Henigsman; 1 iz SNS, in sicer Sergej Čas; 1 iz DeSUS, in sicer Alojzij Vidmar. Tudi v črnomaljski občini je novi župan že znan - to je dosedanji župan in poslanec v Državnem zboru RS Andrej Fabjan (SLS). Občinski svet pa bodo sestavljali svetniki naslednjih političnih strank: 6 iz SLS, in sicer: Andrej Kavšek, Marjan Novak, Franc Balkovec, Liljana Spec, Peter Madronič, Vinko Vla-šič; 4 iz LDS, irt sicer: Iztok Vraničar, Anton Vrščaj, Jože Stegne, Martin Lindič; 4 iz SDS, in sicer: Pavel Zajc, Janez Stepan, Andrej Držaj in Jožef Špehar; 4 iz DeSUS, in sicer: Jožef Strmec, Srečko Matkovič, Anton Kralj in Marko Kobe; 3 iz SKD, in sicer: Peter Vichlberg- er, Franc Ivanušič in Zdravko Šavor; 2 iz ZLSD, in sicer: Milan Krajnc in Ivan Štajdohar. L. M. V SEMIČU VEDNO SKLEPČNI SEMIČ - Predsednik semiškega občinskega sveta Anton Malenšek je na zadnjem zasedanju v iztekajočem se mandatu pripravil manjšo inventuro o štiriletnem delu občinskega sveta. Svetniki so zasedali na 40 rednih in treh izrednih sejah. Na slednjih so obravnavali romsko problematiko, priznanja in industrijsko cono. V povprečju so na seji predelali po 14 točk dnevnega reda. Med drugim so sprejeli 35 odlokov, 13 sprememb odlokov, 5 pravilnikov, po Malenškovem prepričanju pa niso uresničili naloge, da bi sprejeli dolgoročni program razvoja občine. Vse seje so bile sklepčne, saj je bilo od 13 svetnikov v povprečju na vsaki seji prisotnih 9,3 svetnika. ZAKLJUČEK DEL - Ob zaključku del sta poleg župana Andreja Fabjana (na desni) spregovorila še predsednik KS Adlešiči Niko Bunjevac (zraven župana) in župnik Jelenko Stojanovič (drugi z leve). (Foto: L. M.) Gasilec že vsak tretji krajan V gasilskem društvu Stranska vas se ne bojijo za prihodnost, saj je gasilstvo močno zakoreninjeno med krajani - Članice sedme na tekmovanju za pokal GZS ■ Prihodnje leto nov avto? MOVERNA VAS - Gasilsko društvo Stranska vas združuje gasilce iz šestih vasi: Stranske vasi, Moverne vasi, Krupe, Praproti, Vinjega Vrha in Brstovca. Šteje 174 članov, torej je gasilec približno vsak tretji član vaške skupnosti Stranska vas. Sicer pa je skoraj pri vsaki hiši vsaj en gasilec. V družini Ivana Malnariča iz Moverne vasi, kije tudi predsednik GD, pa je kar šest članov: poleg Ivana še žena, tri hčere ter njegov oče Ciril, ki je po stažu in letih najstarejši med gasilci. GASILCI NA RALLYJU - Gasilsko društvo Stranska vas sodeluje na tekmovanjih s tremi do petimi ekipami. Čeprav se navadno najboljše odrežejo članice, ki so že vrsto let med najbolj uspešnimi v Beli krajini, niso nič manj nevarni nasprotniki člani. Na fotografiji: člani G D Stranska vas med vajo raznoterosti na nedavnem gasilskem rallyju od Rožnega dola do Črmošnjic. (Foto: M. B.-J.) Gasilsko društvo Stranska vas, ustanovljeno leta 1931, velja poleg štrekljevskega za eno najbolj prizadevnih v Beli krajini. “Pri nas tekmujejo pionirji, pionirke, mladinke, člani in članice. Najbolje se navadno odrežejo članice. Tudi na letošnjem prvem tekmovanju za pokal GZS so na sedmih tekmah skupno zasedle 7. mesto v Sloveniji, če ne bi imele poškodb, pa bi bile še precej boljše,” je zadovoljen predsednik Malnarič, čeprav s podpredsednikom Zvonkom Vindišmanom potarnata, da bodo morali prihodnje leto za tekmovanja poiskati sponzorje, saj zgolj z društvenim denarjem kot doslej ne bodo več zmogli. V letošnjem letu so gasilci razvili nov prapor, za kar so še posebej hvaležni sponzorjem, ob gasil- skem domu so postavili kozolec ter uredili športno-vadbeni prostor. Zavedajo pa se, da bodo morali v prihodnje več vlagati v opremo. Kombi je star že 22 let. “Za nas je pomembno, da smo čim prej pri požaru in ga omejimo, potem pa že priskočijo na pomoč semiški gasilci. Danes je v vsaki vasi tudi hidrantno omrežje z najnujnejšo opremo, na srečo pa zadnjih pet let nismo imeli večjega požara, najpogostejši pa so spomladanski travniški požari,” sta zadovoljna Malnarič in Vindišman, ki ne pozabita pohvaliti velike zagnanosti njihovih gasilcev. M. BEZEK-JAKŠE Sprehod po Metliki MEJA - Ko so metliški svetniki na zadnji seji občinskega sveta v tem mandatu sprejemali rebalans proračuna, je eden predlagal, da bi, če bo ostalo kaj denarja, postavili ob vpadnicah v občino table. Z njimi bi prišleke spomnili, da so prišli v metliško občino. Drugi svetnik je menil, da table niso potrebne. Svojo trdite'’ je utemeljil s tem, da voznik hitro ugotovi, kdaj pripelje iz semiške v metliško občino, saj zapelje z asfalta na makadam. V mislih Je imel cesto od Semiča proti Jugot; ju. Kaj pa če se bodo Metlicam čez leta odločili asfaltirati to ce; sto in s tem ukinili razpoznavni znak na občinski meji? Do takrat se bo morda v občinski blagajn' našel tudi kakšen tolar za informacijsko tablo. DENAR - Predsednik občinskega sveta Juš Mihelčič je v svojem mandatu večkrat opozoril, da dobivajo denar iz občinskega proračuna športna društva, ki obstajajo le še na papirja-Občepela so torej na lovorikah nekdanjega dela in avtomatično prejemajo denar. Prav bi bilo, da bi se za ta denar v društvih vsaj toliko potrudili, da bi napisal' poročilo in program dela. Kdor ne bi imel kaj napisati, tudi denarja ne bi dobil! Črnomaljski drobir] DOLG - Nekateri najemnik' črnomaljskih občinskih stanovanj se ne morejo ravno pohvaliti, d® so dobri plačniki. Občina jih samo letos toži za 1,6 milijon2 tolarjev neplačane najemnine-Gre le za nekaj stanovalcev, ki s® sicer niso pripravljeni odpovedat' ne mobitelu ne drugim dobrinam-plačajo pa le tisto, za kar se bojj" jo, da jim bodo odvzeli. Elektriko, na primer. Njihovo geslo je-“Bodi nesramen in živel boš kot grof!” Nekoliko jim požene strah v kosti le kakšna deložacija-Takrat pritečejo na občino z denarjem za najemnino. Očitno pa je nasilnih izselitev - vsaj po dolgj* za najemnine sodeč - v črnomalj' ski občini premalo. REBUS - V križišču v Starem trgu sta na enem drogu pritrjen' dve tabli. Spodnja ima razločen napis, zgornjo pa je očitno obes'1 | ugankar. V kateri kraj kaže, vedo le domačini, ki pot poznajo bf®* j smerokaza. Tisti, ki bi informacijo z njega potrebovali, pa si ne morejo kaj prida pomagati. Zde- za celodnevno varstvo duševno 111 telesno prizadetih odraslih |jseb. Ob zgledni skrbi, ki jo Ptjševno prizadetim posvečajo v [Mbnici že leta, pa bi tudi že samo 0 menda lahko pomenilo kakšno Prednost. Vsekakor so v Ribnici z njo računali! Kostelski rižni R Razstava najlepših - Razstavo fotografij najlepše ure-Ičnih okolic stanovanjskih hiš, Počitniških hiš in poslovnih prostorov na območju Kostela so Priprli v prostorih banke in pošte, tajala pa bo do konca leta. Na [azstavi so še fotografije kozolč-'°v-kažipotov ter spominkov in 'Pzglednic Kostela. ( VČASIH POŠTA, ZDAJ LE “E NABIRALNIK - Pri spome-tiku v Novih selih urejajo turi-j s'lčni kozolček, zasajajo okrasno I grmovje in cvetje, postavili bodo *l°pco itd., da bo tu nastalo vaško sedišče. Na kozolčku bo še pošt-| J1 nabiralnik. V Novih selih so časih imeli pošto, potem na bivši j Pnšti le še poštni nabiralnik, ki pa ! j? ga zaradi obnove hiše odtrani-| .!’ zdaj pa bo kar na informa-lvnem kozolčku. h Boljša luč za bogca - J ya križišču pri bog(a)cu med I JUsjo in Potokom bodo postavili č°ljšo luč javne razsvetljave, saj s° doslej - zaradi slabe svetlobe -P°zimi avtomobili zaletavali v I tansformatorsko postajo. Mirtovški šratelj: "Najboljši kupci umirajo, se I potujejo nekateri trgovci, lire I*dvsem za upokojence, ki ima-0 edini dokaj zanesljive pre-i "tike.” MŠŠ IZ NAŠIH OBČI M Kočevski in ribniški svetniki Rezultati volitev Po še neuradnih podatkih so bili po vrstnem redu na listi, kot je bil določen ob določitvi liste kandidatov, v 24-članski kočevski občinski svet izvoljeni kandidati: Bojan Kocjan, Ljuba Turk-Šega in Branko Dekleva iz stranke Zelenih, Alenka Gabrič, Janez Žlindra, Zdravko Janeš, Andrej Krese in Herman Bunderla iz SDS, mag. Janez Černač, Urban Dobovšek, Ciril Štrumbelj, Zdenko Šulman, Irena Troha in Franc Gornik iz LDS, Vincenc Janša in Tatjana Patafta iz SKD, Janko Veber, Meta Kamšek, Tomo Jami, Jože Lindič, Janez Zalar in Ernest Deržek iz ZLSD ter Adela Vlašič Tovornik in Dušan Popovič iz Neodvisne liste malega gospodarstva in obrti. V 19-članski ribniški občinski svet je bilo 10 kandidatov izvoljeno direktno in 9 indirektno. Po še neuradnih podatkih so to: Matija Lesar, Franc But in Alojz Marn iz SLS, Bernarda Kogovšek, Andreja Hočevar, Anica Pustoslem-šek Marolt, Jože Levstek, Marija Lovšin, Miha Klun in Vinko Levstek iz SDS, Justina Lušin, Franc Češarek, Benjamin Henigman in Franci Perovšek iz SKD, Lado Orel, Franc Lapajne in Zdravko Mikulič iz ZLSD, Andrej Mate iz Neodvisne liste gospodarstva ter predstavnik gasilcev Mihael Košir. M. L.-S. NOVI SVETNIKI LOŠKI POTOK - Za župana Loškega Potoka je bil pričakovano vnovič izvoljen dosedanji župan Janez Novak (LDS), ki so ga kot edinega kandidata podprle štiri politične stranke. Kot je dejal po izvolitvi, namerava dokončati doslej začete naloge in akcije, upošteval pa bo tudi želje, ki so na novo nastale v vaških skupnostih, saj bo občinski proračun vsako leto za potrebe vasi namenil vsaj 20 milijonov tolarjev. V novi občinski svet so izvoljeni: Stane Mišič (SLS), Mirko Mohar (SDS), Janko Debeljak (SLS), Janez Bambič (LDS), Franc Košmrlj (ZLSD), Jože Mišič (SLS), Milan Poje in Maks Lavrič (oba LDS). A. K. • Mi smo vsi pijani od politike in politične moči, mi niti lastnih falotov in zlobnežev ne identificiramo. (Poslanec Tone Partljič) • Pohojena in pomendrana Slovenska ljudska stranka je lahko le pohojena in pomendrana slovenska demokracija. Gospod Janša in SDS, ali se tega zavedate? (Pregelj) Voltive 1998 DOBREPOLJE - Anton Jakopič (SLS), stari (novi) župan Dobrepolja, ni bil presenečen nad izidom v prvem krogu nedeljskih volitev. “Pričakoval sem 50 odst. in samo en glas, a sem dobil 7 odstot. več. To pomeni, da mi ljudje zaupajo,” je povedal po pričakovani zmagi Anton Jakopič. Na volitvah se je dobro odrezala tudi njegova stranka, saj bo imel v 12-član-skem občinskem svetu pet svetnikov, ti so: Kristina el Shavvish, Alojzij Erčulj, Anton Rus, Ivan Grandovec in Jože Rugelj. SDS bodo zastopali Stane Jakič, Franci Žnidaršič in Darko Medja, SKD Janez Pavlin in Janez Kralj, LDS pa Alojzij Palčar in Jože Klun. VELIKE LAŠČE - Tudi v pokrajini znanih slovenskih kulturnikov bo imela v SLS v novem 12-članskem svetu največ svetnikov. Ti so: Peter Indihar, Janez Škrabec, Franci Perhaj in Tatjana Devjak. SDS bosta zastopala Anton Slavko Janežič in Jožko Šilc, SKD Vinko Gruden in Jože Starič, listo napredka in neodvisnih občanov Velikih Lašč Jožko Ahec in France Rigler, LDS Matjaž Gruden, ZLSD Alojz Žužek. SODRAŽICA - Šele v poznih nedeljskih urah se je na voliščih v Sodražici zvišalo število volilcev, kar je še bolj vplivalo na prepričljivo zmago Andreja Pogorelca (SDS) s 46,5-odstotka glasov, ki se bo v drugem krogu pomeril skupaj z Jožetom Drobničem (SKD, SLS) z 28,9-odstotka glasov. Novi člani v devetčlanskem občinskem svetu so: Zvone Janež, Vinko zaje, Anton Tanko, Brane Košir (SKD), Ivan Lovšin in Franc Krže (SDS), Anton Matelič in Janez Mihelič (ZLSD), Alojz Zabukovec (ŠLS). KOSTEL - Občinski svet bodo sestavljali: Branko Južnič, Franc Vršnik, Martin Marinč, Alojzij Selan, Jože Štefančič, Jože Ofak in dr. Stanko Nikolič. Volitev v Kostelu seje udeležilo nekaj več kot 80 odstotkov občanov (408), za edinega kandidata za župana Valentin Južniča je glasovalo 90 odostokov volilcev. OSILNICA - Edini kandidat za župana Anton Kovač je dobil skoraj 90 odstotkov glasov. V občinski svet so se uvrstili: Jožef Štimec (Naprej, Slovenija), Nedeljko Poje (SLS), Zdravko Osvald (SLS), Mladen Žagar (SLS), Franc Miklič (SLS), Anton Volf in Ana Marija Štimec ' M. G. Priložnosti so, a brez ljudi ne bo šlo! Gost okrogle mize o priložnostih za Kočevsko ob vključevanju v EU je bil minister Bavčar - Kočevski sta naklonjeni tudi kmetijska in naravovarstvena politika EU KOČEVJE - “Priložnosti in izzivi za Kočevsko ob vključevanju v EU” je bila tema okrogle mize, ki jo je prejšnji torek pripravil kočevski odbor LDS. Na vprašanja sicer maloštevilnih zbranih v hotelu Valentin je odgovarjal minister za evropske zadeve Igor Bavčar. klonjeni. Dejal je, daje Kočevska “Prihaja čas, ko razvojnih problemov ne bo več mogoče reševati samo znotraj lokalnih skupnosti, ampak se bo potrebno opreti na širše okolje. Že samo zaradi teh procesov pa se bo pomen regionalnega razvoja v prihodnosti še povečeval,” je poudaril Bavčar. Opozoril je, da bo zato spodbujanje slovenskega regionalnega razvoja treba spremeniti ne glede na vključevanje v Evropsko unijo. “Evrope naša notranja ureditev ne zanima, zato bo Slovenija deležna pomoči iz različnih evropskih skladov, če bo imela regije ali ne,” je dejal. Vendar pa bodo o denarju, ki ga ne bo malo, kot je poudaril, če regij ne bo, odločali v Ljubljani in ne, kot bi v nasprotnem primeru lahko, v regionalnih skladih. “Če bi regije zaživele, bi ljudje sami odločali o razvoju,” je dejal. Strinjal se je z ostalimi razpravljala iz vrst domačinov, da ima Kočevska skupaj z okoliškimi občinami možnost postati regija, ob tem pa je svetoval, naj s povezovanjem in pripravo skupnih projektov, s katerimi se bodo lahko potegovali za denar različnih skladov EU, pričnejo čimprej. Od sodelovanja Slovenije v dveh predstrukturnih skladih EU nas namreč, kot je dejal, če bo ratificiran pridružitveni sporazum, ki naj bi začel veljati 1. januarja prihodnje leto, loči zelo malo časa. Poudaril je, da lahko tudi druga načela evropskega povezovanja Kočevski prinesejo koristi. To sta predvsem kmetijska in naravovarstvena politika, ki sta Kočevski z njenimi naravnimi danostmi na- dolga leta veljala za eno tistih regij v Sloveniji, ki niso mogle računati na večja državna vlaganja, če bi bili regija, pa jim na to pomoč tudi ne bi bilo več potrebno čakati. Za Kočevsko predviden regijski park bi ji prinesel nova delovna mesta in perspektivo, je menil, strinjal pa se je tudi z domačini, da to ne bo pomembno, če na Kočevskem ne bo ljudi, ki bodo pripravljeni delati. Da ne bo Kočevska obstajala “samo še na zemljevidu, sicer RIBNICI DRUGO MESTO RIBNICA - Ob koncu tedna so na sklepni prireditvi v Novi Gorici razglasili najboljše kraje v okviru akcije turistične zveze Moja dežela lepa, urejena in čista. Med manjšimi mesti je letos sodelovala tudi Ribnica in v močni konkurenci zasedla drugo mesto. Prvo mesto so podelili Lenartu in tretje Muti. GASILCI NADALJUJEJO Z AKCIJO RIBNICA - Upravni odbor PGD Ribnica je sprejel sklep, da bo tudi letos nadaljeval z novoletno akcijo “Koledar v vsako gospodinjstvo”. V treh letih so zbrali večino denarja za nakup posebnega vozila za reševanje ljudi v prometnih nesrečah, zdaj jim primanjkuje okrog poldrugi milijon tolarjev, za plačilo novih garažnih vrat. Gasilci ne dvomijo, da jim bodo občani tudi tokrat prisluhnili. S TEKMOVANJA ZA LEPŠI VIDEZ Vrtnarska spretnost z napako Lepi vrtovi, žal brez bivalnega dela - Odsotna celostna ureditev prostora KOSTEL - V zadnjih štirih letih je Thristično športno društvo Kostel naredilo veliko za lepši videz krajev. Letošnjega tekmovanja za najlepše urejeno okolico hiš, četrtega po vrsti, seje udeležilo kar 35 krajanov oziroma družin, njihovo delo pa sta ocenjevali dve komisiji, društvena in strokovna. V slednji so bili inženirka agronomije Ljuba Tbrk-Šega iz Drevesnice Pinus Kočevje, dipl. inženir agronomije Marko Mikuletič iz Arboretuma Volčji Potok in predsednik TŠD Kostel dr. Stanko Nikolič. Strokovna komisija je kot dobro stran urejanja okolice ocenila izjemno vrtnarsko spretnost, znanje in izostren občutek pri vzgoji enoletnih rastlin, dobro vzdrževanje vrtov, izredno dovršenost in kreativnost pri nekaterih podrobnostih, kot so: kamini, vodnjaki, posode za rože itd., kar je odlika večine vrtov.Glavna pomanjkljivost pa je, da v večini vrtov manjka bivalni del ali pa zanj niso izkoriščene vse možnosti, ki jih nudi prostor. Tudi ni dobre povezave med posameznimi deli vrta, hišo in naravo okoli nje. Premalo je trajnic, grmovnic, zimzelenih in drugih pokrovnih rastlin, ki bi naredile vrt privlačen tudi pozimi. Vrtovi so urejani še preveč nenačrtno. Premalo je Ljuba Turk-Šega, stalna članica strokovne komisije za ocenjevanje vrtov v Kostelu, njeno podjetje Pinus Kočevje je tudi pokrovitelj tekmovanj za najlepše urejeno okolico hiš. (Foto: J. Primc) čutiti tudi upoštevanje celotnega prostora Kolpske doline. Turistično športno društvo Kostel zato pripravlja v kratkem predavanje o dosedanjih ugotovitvah komisij pri urejanju vrtov in napotkih za bodoče urejanje. Spremljano bo z diapozitivi in tuai posnetki letos ocenjevanih vrtov. J. PRIMC UREJENA DOMAČIJA V DOBREPOLJU DOBREPOLJE - Člani turističnega društva Dobrepolje so letos že tretjič pripravili olepševalno akcijo “Urejena domačija 98”. Z njo so želili pokazati, kako lepe so domačije in kmetije v dobrepoljski dolini. Strokovna žirija je za najlepše urejeno stanovanjsko hišo razglasila hišo Srečka Ferkulja iz Strug, najlepše urejeno kmetijo ima Jože Škulj iz Ponikev. Komisija obiskovalcev na razstavi fotografij, ki so bile na ogled v prostorih občine, je za najlepše urejeno razglasila kmetijo starega in novega dobrepoljskega župana Antona Jakopiča, najlepšo hišo ima Bojan Bukovec iz Ponikev. pa brez ljudi”, kot se je izrazi Anton Križ iz Kočevske Reke, pa se bo morala do Kočevske opredeliti tudi vlada. M. LESKOVŠEK-SVETE O REGIJAH ŠE BLJRNA RAZPRA VA - “Zaradi slovenske nagnjenosti k pretiranemu politiziranju zadev nas ob regionalni zgodbi čakajo še burne politične razprave o tem, kdo bo s kom in in kdo kam bolj sodi, "je na razgovoru o priložnostih Kočevske ob vključevanju v EU poudaril minister Bavčar. (Foto: M. L.-S.) . ROJSTVO NOVE MALE GORE? MALA GORA - Javna razgrnitev načrtov in razprava o njihovih prostorskih sestavinah sta nakazali potrebo, da se okolica naselja Mala Gora pozida s stanovanjskimi stavbami. Najprej je seveda potrebno izdelati zazidalni načrt in ga sprejeti. Do začetka druge svetovne vojne je to naselje štelo 58 stanovanjskih stavb in imelo prek 200 prebivalcev, sedaj sta v naselju le dve stanovanjski stavbi in v okolici nekaj barak. Po mnenju interesentov za gradnjo v tem kraju bi izdelava zazidalnega načrta omogočila, da bi Mala Gora postopoma postalo lično urejeno naselje, oddaljeno od Kočevja le 5 kilometrov. POMEMBEN JUBILEJ ŠMARTNO PRI LITIJI - V Šmartnu so prejšnji teden počastili pomemben jubilej - stoto obletnico ustanovitve obrtnonadaljevalne šole. Organizirali so okroglo mizo na temo Izobraževanje za obrt nekoč in danes. Na to temo so pripravili tudi razstavo. Otvoritve so se poleg velikega števila domačinov udeležili; minister za znanost in tehnologijo Alojz Marinček, ki je avtorici razstave obljubil podporo pri izdaji monografije ob 100-letnici obrtnonadaljevalne šole in dejal, da je ta razstava že del muzejske zbirke, ter poslanec v državnem zboru Franci Rokavec in nekdanji učenci. Živečih je še 13. V kulturnem programu so se predstavili tamburaši Folklorne skupine Javorje. REGIONALNA DELAVNICA OBKOLPJE KOČEVJE - Ministrstvo za okolje in prostor je v Kočevju za župane pripravilo prvo regionalno planersko delavnico Obkolpje. Devet občin v južnem delu Slovenije povezuje skupna prostorska in razvojna problematika, osnovni namen delavnice naj bi bila prostorska prevetritev različnih razvojnih pobud na regionalni pa tudi na meddržavni ravni, saj območje ob Kolpi obremenjujejo neusklajeni interesi Slovenije in Hrvaške. Posvet v Kočevju je bil dobro izhodišče za izvedbo delavnic v prihodnjem letu. NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kaj proizvaja podjetje Mogota, d.o.o., z Vrhnike? (Nagrada večerja za dve osebi v Gostilni Bistra.); Koliko ur tedensko je odprta prodajalna Fastcoop na Rakeku? (Nagrada darilni paket Fastcoop.) Odgovore je treba do sobote, 28. novembra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 8. novembra sta Jana Pajnič iz Kočevja in Kojzka Taler iz Zgornjih Gorij. sr Ce se že vse vrača, naj se tudi Mošnjevec Predlog Jerneja Bartla LOŠKI POTOK - Mošnjevec je 1150 m visoka hribina na vzhodu vasi Travnik, ki se začenja nekako nad začetkom vasi in sega vse tja do vasi Lazeč v KS Draga. Tuje zelo lep državni gozd, ki se leto za letom pomika bliže vasi Travnik, torej tudi na parcele, ki naj bi v kratkem postale last Agrarne skupnosti Travnik. Bolj zanimiva pa je zgodba, stara več kot 100 let, kaj se je s tem obširnim področjem dogajalo. Jernej Bartol, znan družbeni delavec, se dobro spominja, kaj so mu njegovi predhodniki in sosedje vedeli povedati o barantanju in goljufijah, daje nekoč zasebna lastnina postala državna. Približno leta 1874 je bil Mošnjevec še v celoti last travniških kmetov. V tistem času je bilo vse to območje pretežno pašnik in košenice, kar je veljalo zlasti za južno pobočje. Stiske, ki so v tistem času pestile ljudi, še posebej previsoki davki, ki so bili verjetno namensko odmerjeni previsoko, je, da bi rešil stisko ljudi, poravnal grof Ausperg in nekako prišel do lastništva. Prve tožbe zoper Ausperga so kmetje vložili že v stari Avstriji in pozneje v prvi Jugoslaviji, ko so spoznali, da so ogoljufani. Redki so s tožbo celo uspeli, da je celotni sodni postopek zastal ob začetku druge vojne. Jernej Bartol se dobro spominja, daje porajajoča se nova oblast ob koncu vojne obljubljala vrnitev. Po vojni, kot da se obljub ni nihče spomnil, in tako je predel kakšnih 200 ha še danes v državni lasti. Ne samo Jernej Bartol, tudi drugi vaščani menijo, da če se že vse vrača, še največ z goljufijo pridobljenega, potem bi morala država vse te manipulacije upoštevati in omenjeni gozd vrniti pravim lastnikom. A. KOŠMERL ttt&fc IZ NAŠIH OBČIN mm Zaupanje povrnjeno z zaupanjem Dosedanji ivanški župan Jernej Lampret (SDS) z večino (63,34 odst. glasov) izvoljen za nov štiriletni mandat - Rošelj (LDS) 15,11, Mestnik (SKD) 14,03 in Erjavec (DS) 7,52 IVANA GORICA - Več kot polovica volilnih upravičencev v ivanški občini - volilna udeležba je bila 60-odstotna - se je v nedeljo odpravilo na volišča ter za župana ponovno izbralo sedanjega župana Jerneja Lampreta, profesorja športne vzgoje in ravnatelja OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Štični. Z izidom je zadovoljen, komentira pa ga z besedami, da je bilo zaupanje povrnjeno z zaupanjem in da kot prvi župan nove občine ni nikoli obljubljal nemogočega. Občanom sem obljubil pošte- podpirati, s sofinanciranjem per- no delo, umno vodenje in pokončno držo. Vedno sem se nanje obračal za podporo, pomoč in mnenja in to tudi vedno dobil. Naše delo je skupek naprezanj za uresničitev naših želja, ureditev naših domačih krajev, kjer brez krajevnih skupnosti in lokalnih zanesenjakov ne bi imeli takih razlogov za zadovoljstvo,” meni novi župan in poudarja, da dela v občini še kmalu ne bo zmanjkalo. Med posebnimi problemi občine je gotovo ekologija, nadaljevali bodo z načrtovano izgradnjo vodovodov, kanalizacija je projektno zamišljena v vseh večjih krajih, nadaljevala se bo gradnja lokalnih in krajevnih cest, obeta se trasa avtoceste, ki bo močno spremenila podobo kraja, novo-načrtovana obvoznica na zahodnem delu bo Ivančni Gorici omogočila kvaliteten prostor tudi za malo gospodarstvo, ki ga želijo spektivnih dejavnosti bo občina še naprej pomagala tudi kmetijstvu, ne bo pozabila na telefonijo. V preteklem mandatu so na novo organizirali občinsko zdravstvo, ki bo prostorsko rešeno, ko se bo vrtec preselil v nov objekt. Kot je povedal župan Lampret, je veliko tudi večjih investicijskih projektov. “Izgradnji OŠ v Višnji Gori je že videti konec, teče priprava dokumentacije za šolo v Stični, podobni načrti se snujejo tudi v dolini Krke. Podpiramo kulturno, turistično in drugo ljubiteljsko dejavnost, predvsem pa mi bo še naprej osnovna skrb, da bodo imeli naši občani v vseh pre- * 21-članski ivanški občinski svet bo v prihodnjem mandatu deloval v naslednjem sestavu: 8 svetnikov iz SDS, 4 iz LDS, 3 iz SLS, 3 iz SKD, 2 iz ZLSD in 1 iz DS. delih občine enake možnosti razvoja.” L. MURN NAJVEČ SVETNIKOV IZ LDS TREBNJE - V trebanjskem občinskem svetu, ki je sestavljen iz 25 svetnikov, bodo delovali svetniki naslednjih političnih strank: iz LDS 7, in sicer: Janez Slak, Pavel Jarc, Peter Frelih, Igor Teršar, Majda Ivanov, Stanislav Urek, Brane Veselič; iz SLS 5, in sicer: Jože Smolič, Ludvik Jerman, Jožica Brajer, Metelko Alojzij, Anton Strah; iž SKD 5, in sicer: Franc Kozlevčar, Marija Miklavčič, Iztok Rep, Marjan Peter Pavlin, Marjan Zupančič; iz SDS 4, in sicer: Anton Ovnik, Alojz Gregorčič, Franc Hribar, Tone Kek; iz DeSUS 2, in sicer: Janez Kovačič in Jože Rebolj; iz ZLSD 1, in sicer Ivan Vovk, in iz Neodvisna gospodarska lista 1, Franc Bartolj. Zupana bodo volilci izbrali v drugem krogu 6. decembra, ko se bosta pomerila sedanji župan Alojzij Metelko in Ciril Metod Pungartnik. Razgoršek podjetnik, Smrkolj kmet Okrogla miza o problemih malega gospodarstva, kmetijstva, eletroenergetike - Gostje iz vlade - Ne deluje sistem odgovornosti - Položaj kmetijstva v Evropi ni rožnat Knjiga posebneža “Žandar med cvetjem in knjigami,” nova knjiga Vida Ambrožiča ŠENTVID PRI STIČNI - Pred kratkim so v OŠ Ferda Vesela pripravili predstavitev knjige rojaka, pesnika in pripovednika Vida Ambrožiča z naslovom Žandar med cvetjem in knjigami. Avtor se je rodil leta 1890 v Velikih Češnjicah, umrl pa je leta 1961. Delo je v samozaložbi izdal njegov posinovljenec Goran Ambrožič, ki mu je ostala bogata zapuščina Vidovega pisanja. Kot je na predstavitvi knjige dejal ivanški župan Jernej Lampret, ima delo za domačine še posebno vrednost, saj prinaša natančno podobo takratnega kraja, življenja v njem in nenazadnje pisca samega. Vid Ambrožič je bil namreč zanimiv človek, za mnoge čudak ali vsaj velik posebnež. Zaznamovalo ga je težko otroštvo, pa vendarle je bil v življenju po svoje zelo uspešen. Bil je ponosen vojak v cesarski službi, ubežnik, arestant in na koncu žandar, vseskozi pa svobodo- Goran Ambrožič mislec, neuklonljv duh, modrec in zaveden Slovenec. “Redno je pisal dnevnik, zabeležil si je vsako najmanjšo stvar. Nova knjiga tako prinaša veliko zanimivega, saj so v njej opisane svetle in temne človeške usode v mirnih in viharnih časih prve polovice tega stoletja, v njej pa je najbolj izrisana prav podoba njega samega: žandarja med cvetjem in knjigami,” je povedal Goran Ambrožič in dejal, da hrani še nešteto Vidovih pesniških zbirk in pisanja. Do sedaj sta izšli le dve njegovi deli: Vino mladosti se je povrelo in Pravljice za odrasle. Predstavitev knjige so s kulturnim programom popestrili učenci šentviške osnovne šole in Šentviški slavčki. L. MURN TREBNJE - Zanimiva in dobro obiskana je bila okrogla miza o problemih malega gospodarstva in turizma, kmetijstva in preskrbe z električno energijo, ki jo je v četrtek, 19. novembra, v prostorih Centra za izobraževanje in kulturo organizirala Slovenska ljudska stranka (SLS) v TYebnjem. Na njej so sodelovali: podpredsednik vlade in predsednik SLS Marjan Podobnik, minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj in direktor Elektra Ljubljana Ludvik Sotošek. Župan Alojz Metelko, ki je na kratko opisal stanje v občini, je povedal, da so problemi z zagotovitvijo osnovne infrastrukture razumljivi, saj je trebanjska občina po naseljih najštevilnejša v državi. Stopnja brezposelnosti je zdaj 9,2, kar je pod republiškim povprečjem. Veliko je podjetnikov (25 odstotkov dohodka občine predstavlja malo gospodarstvo), pa tudi s kmetijstvom se ukvarja veliko prebivalcev, čeprav je kmečko in invalidsko zavarovanih le 2,5 odstotka. Toda več je takih, ki so se odločili za dopolnilno dejavnost (17,6 odstotkov). Marjan Podobnik je ne glede na razne pomisleke poudaril dobro delovanje vlade, ki bo letos do konca leta sprejela proračun. Glede na pobude podjetnikov se je razgo- voril o začaranem krogu plačilne nediscipline in o nujni reformi državne uprave ter dejal, da je Evropa v veliki krizi, ki se bo prav kmalu pokazala tudi pri nas. Tudi problemi in pričakovanja na področju kmetijstva so veliki. “Če nas ne bi bilo v vladi, bi tu prišlo do prave katastrofe. Nasploh je dobro, da je ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem prevzel Janko Razgoršek, ki je podjetnik, ministrstvo za kmetijstvo pa Ciril Smrkolj, ki je kmet. “Popravljata stvari, ki so bile zavožene zaradi nepoznavanja realnega stanja,” je poudaril predsednik SLS. Minister Ciril Smrkolj je menil, da se je-v trebanjski občini stanje kmetijstva izboljšalo, toda čeprav z optimizmom gleda na priključi- Primož: en kraj in pet lovskih družin S složnostjo in trmo do boljšega življenja PRIMOŽ - Krajani Primoža, ki so prvi asfalt v svoje vasi dobili pred 20 leti, so od takrat zgradili že okrog 20 km asfaltiranih cest, zadnja, Primož-Laze, bo precej izboljšala povezavo z občinskim središčem. Skrbi za ceste pa s tem seveda še ni konec, saj j ih v vaseh, kakršne so v hribih okrog Primoža, niti ne more biti. Krajani imajo na grbi še marsikatero cesto, ki jo je treba dokončati, poleg tega pa je treba že zgrajene tudi dobro vzdrževati. Primožanje se pohvalijo, da premorejo tudi dve znani vinogradniški območji: Orelsko in Dedno Goro, v njihove gorice pa zahaja tudi predsednik državnega sveta Tone Hrovat, ki tu obdeluje svoj vinograd in neguje vino. Krajevna skupnost leži na stičišču lovišč, zato se na njenem območju srečuje kar 5 lovskih družin! Otroci z njenega območja obiskujejo osnovne šole na Studencu, v Tržišču in Sevnici. Kot so povedali, imajo vse domačije vodovod v hiši, čeprav gre večinoma za manjše lokalne vodo- CESTA JE ODPRTA! - Krajani Primoža so ob občinskem prazniku končno prišli do dolgo pričakovanega asfalta na cesti od centra krajevne skupnosti proti Lazam. Pripravljalna dela za 1700 metrov dolg odsek ceste so opravili krajani sami, za asfaltiranje pa so skupno poskrbeli: krajevna skupnost, občina Sevnica in s posredovanjem občine tudi Sklad za regionalni razvoj. (Foto: B. D. G.) vodne sisteme. Krajani zdaj razmišljajo o izgradnji kanalizacije in ureditvi čiščenja odpadnih voda, saj želijo življenje v odročnih vaseh izboljšati. Tu gori, kjer je kilometrov veliko, prebivalcev pa malo, je ceste mnogo težje zgraditi, vendar, kot pravijo, se da s složnostjo in hribovsko trmo marsikaj narediti! B. D. G. tev v Evropsko unijo, meni, da položaj kmetijstva ni rožnat. “Liberalizacija trgovine s kmetijskimi pridelki med različnimi državami je norija. Na ministrstvu pripravljamo reformo kmetijske politike ter strategijo razvoja slovenskega podeželja,” je spregovoril o prihodnjem delu. Elektro Ljubljana ima v trebanjski občini 3800 odjemalcev (od 300 tisoč) in tu večjih težav ni. Po besedah direktorja Ludvika Soto-ška bodo gradili še daljnovode in transformatorske postaje na Ča-teški gori, Mali Sevnici itd., tako da bodo vsi odjemalci preskrbljeni z ustrezno napetostjo. V zvezi z električno energijo pa imajo Tre-banjci več težav na področju, ki ga pokriva Elektro Celje, poslovna enota Krško. Tam bodo še potrebni pogovori. L. MURN SREČANJE OSTARELIH KRMELJ - V soboto, 28. novembra, ob 13. uri bo v jedilnici tovarne Lisca v Krmelju srečanje starostnikov, ki ga pripravljata krajevna organizacija RK Krmelj in tukajšnja krajevna skupnost. NA OKROGLI MIZI - Srečanja s trebanjskimi kmeti in podjetniki so se udeležili gostje: od leve proti desni sedijo: Ludvik Sotošek, Marjan Podobnik, sedanji župan Alojzij Metelko in Ciril Smrkolj. (Foto: L. M.) REJA KUNCEV JE ZAHTEVNA STVAR - “Normalen razvoj lahko rejcu zagotovi šele 200 kotitvenih mest, manjši rejci pa sami težko shajajo. Mi našim kooperantom iz Žigarskega Vrha pri Sevnici, Vrhovega, Velikega Kamna, Velikega Podloga in Gorice zagotavljamo odkup vseh kucev in kunce za pleme. Večina, kar 90 odst. kuncev iz naše reje, gre po treh mesecih, ko dosežejo okrog 2,6 kg, v zakol. Žive kunce prodajamo tudi doma, prav tako kunčje meso, ki pa ga je treba prej naročiti, saj se s klanjem ne ukvarjamo - v Sloveniji sta namreč samo dve registrirani klavnici za kunce!” pojasnjuje Metelko. (Foto: B. D. G.) Z rejo kuncev ni lahkega zaslužka Samostojni podjetnik Metelko je s petimi kooperanti tretji največji rejec kuncev v Sloveniji - Trdo delo v sodobnem hlevu ■ Iz 600 kotišč gre v prodajo 300 kuncev na teden PEČJE NAD SEVNICO - V tem zaselku v neposredni bližini Sevnice deluje eden največjih rejcev kuncev v Sloveniji, gotovo pa največji na območju širše Dolenjske in Posavja. Jože Metelko vzgaja in redi kunce za trg že 12 let. Zdaj ima skupaj s petimi kooperanti 600 kotitvenih kletk, iz katerih tedensko stalnim kupcem proda okrog 300 kuncev. “Kunčjereja ima v Sloveniji prihodnost, z njo se da živeti, tudi zaslužiti za razvoj, vendar pa nikakor ne na hitro in na lahek način,” pravi samostojni podjetnik Metelko, ki svoj posel obvlada le s pomočjo vse družine in pogodbeno zaposlenega delavca. Pri Metelkovih imajo 420 kotitvenih mest, v katerih samice kotijo povprečno sedemkrat letno; od vsake samice preživi letno okrog 70 mladičev. Poleg tega je čez 200 samic v “stalni rezervi”, da kotenje poteka po načrtih. Za rejo zaradi mesa sta najprimernejša novozelandijski in kalifornijski kunec ter njuni križanci (hibridi). Dve tretjini plemenskih samic in samcev vzgojijo sami, medtem ko preostale kupijo na Biotehnični fakulteti, s katero tesno sodelujejo zaradi pridobivanja ustreznih znanj. V opremo hlevov (650 kvadratnih metrov površine) je Jože Metelko vložil najmanj 20 milijonov tolarjev, saj je reja teh živali zahtevna. Vse kletke so v eni etaži, ker se tako najbolje obnese, vsaka kletka pa ima tudi napajalnik. V hlevu mora vzdrževati predpisano temperaturo, vlažnost in kroženje zraka ter izločiti moteči amoniak, kar mu uspe s pomočjo senzorjev in računalnika. Plemenske samice mora obvezno cepiti vsake pol leta, vendar drago cepljenje ni le strošek, ampak tudi tameljita zaščita za plemenske živali in kotišča. S kunci je veliko dela, zato so mnogi, ki so se lotili reje in računali na hitre zaslužke, kaj kmalu obupali. Kletke razkužujcjo najmanj dvakrat na teden, hrano za pitance in za samice kupujejo že pripravljeno v obliki briketov. Kunce je treba redno opazovati in ob vsakem najmanjšem sumu bolezni žival takoj izločiti. Redni so tudi veterinarski pregledi, brez katerih kunčjereja ni mogoča, potrebno je stalno čiščenje mrež, prestavljanje kuncev, ogromno dela pa je s samicami, saj je treba nadzorovati kotenje. Kunci živijo ob glasbi, da se samice ob vstopu človeka v prostor preveč ne prestrašijo. Ob vstopu v hlev se je treba razkužiti in preobuti, še najbolje pa je, da nihče razen domačih ne hodi k njim. Še za te je dobro, da so oblečeni stalno v ista zgornja oblačila. Strokovnjaki z Biotehnične fakultete napovedujejo, da se bo kunčjereja v Sloveniji še širila, kar ni čudno, saj naša država še vedno uvaža kunčje meso, povpraševanje po njem pa v vse večji skrbi za zdravo življenje že narašča. B. DUŠIČ GORNIK Krjavljeve iskrice BREZ ŽUPANSKE KANDIDATKE - Prav čudno je, da se na letošnjih lokalnih volitvah kot kandidatka za ivanško županjo,® opogumila nobena ženska. Ze res, da je v politiki nasploh mato žensk, toda v Ivančni Gorici vseeno zasedajo prav pomembna mesta: Milena Vrhovec je direktorica Kmetijske zadruge Stična, Jana Jevnikar Lamret je direktorica zdravstvenega doma, Branka Kovaček je ravnateljica ivanškega vrtca, Roža Kek je ravnateljica nove knjižnice, Tatjana Lampret je strokovna tajnica sklada RS za ljubiteljsko kulturo, Nevenka Goreč je direktorica upravne enote Grosuplje, Milena Vrenčuf je direktorica srednje šole Josipa Jurčiča, ženske pa nasploh p°" gostjo najdemo še na mestu ravnateljic osnovnih šol, raznih kul; turnih društev ipd., skratka, neka) je jasno - v Ivančni Gorici igrajo ženske pomembno vlogo. ČESTITKE NOVEMU ZUPANU - Med županskimi kandidati so volilci torej izbirali me« moškimi, in kot je zdaj že jasno, so se brez večjih težav odločili za dosedanjega župana Jerneja Lampreta. Očitno so z njegovi® dosedanjim delom zadovoljni. Tako bodo občani v Klasju šc naprej lahko prebirali njegov uvodnik z naslovom Iz Jernejeve malhe, sicer bi to stalno rubriko verjetno morali nasloviti kako drugače, najmanj Iz Jankove, Jožetove ali Nikolajeve malhe. Odločili so se za Jernejevo. Trebanjske iveri — PUSTILI SO SE ČAKATI' Skorajda vedno, kadar v manjše kraje prihajajo politični pomembneži, se zgodi, da niso točni-Človek še razume nekaj min«! zamude, toda na nedavni okrogl' mizi so obiskovalci čakali dobre pol ure. Nato so v predavalnico le prikorakali možje iz bele Ljub' ljane ter se na hitro opravičili' No, če je bil razlog zamude g°st promet na cesti Ljubljana-Nov° mesto, potem kar prav. Najse politiki sami prepričajo, kak« nujna je gradnja avtoceste, pa n6 le iz Višnje Gore do Biča (tolik® da nam bodo lahko zaračunaval' na cestninski postaji), pač pa še kam dlje. TUDI PODOBNIK PROBLEME Z BIROKRACIJO - Trebanjski podjetniki in kmetje se potožili, da je v naši državi map sikaj narobe zaradi birokracije, k' včasih nima meja, in da bi bil« določene pristojnosti državne uprave pametneje prenesti na občino. Podobnik se je s tem strinjal in povedal, da je imela tudi njegova žena težave, ko je urejala vse potrebne papirje ob nakupu zemlje, na kateri bodo gradili hišo. “SPREMLJAJTE VINO!”' Ko je enolog Marjetič konec tečna predaval vinogradnikom Šentruperta, je poudaril: "Polagam vam na dušo, da spremljaj1« vino vsak dan!” ter dodal, da sC menda ni bati, da bodo to pridelovalci razumeli, kot da naj ga11:1 dan čimveč spijejo. “Torej ne dvil litra na dan, pač pa le en liter,” J6 povedal eden od obiskovalcev, Sevniški paberki KUČAN V NATU - Ko sn® izpadli v prvem krogu za vstopv Nato, je bilo kislih obrazov i* pošteno štajersko juho. Želje p° vstopu so ostale, sicer se P® Posavju in Dolenjskem v tel1 dneh ne bi podile tuje vojske. “ dobro, daje Radio Sevnica dafl“ v studio povabil predsednik" države Milana Kučana. Tako s.e bo vsaj enemu od slovenskih p*®’ tikov uresničila želja. Vsaj za ufp ali dve bo, če že ne v Natu, pa vsUJ v središču njegovih vaj. PROMETNA JELKA - Re' gionalno cesto po dolini Sav« mimo Sevnice proti Radeč«*' prenavljajo. Zadeva je seve« dobrodošla, prinaša pa nek;l! spremljajočih pojavov. Ob ces. kot okraski z novoletne jelke v®1 jo prometne oznake, nekatere celo obrnjene vstran. Najbolj zp! nimivo je takrat, ko v tej g0’«-nenadoma prideš do znaka,", oznanja konec omejitve, pa pfe, lem še opazil nisi, da je omeji*« sploh bila. IMAJO SE RADI - Posavskj župane in njihovo regijo od pr« tekle srede končno nekaj p‘,v« zuje. Doslej so le redko našli sku pen jezik, pa so obupali in s opredelili za skupno rozgo. Zu pan Jože Peternel je ob otvorit vinsko-turistične ceste sloves« prerezal trsno rozgo na tri del"' Eno je spravil sam, drugi dve P je v lični embalaži poklonil žup“' noma sosednjih občin. Krške novice MANEVRI l,- Na Senovem je narod vzel letošnje manevre zelo zares in obrnil obcestne table, tako kot so ga učili v nekdanjih Nezveznih samozaščitnih akcijah “Nič nas ne sme presenetiti”. Nato je bil zaradi tega zmeden, zato so njegove sile svetovnega formata nekaj svojih maršev končale pred osamljenimi vaškimi in svinjaki na pobočjih Bohorja, kar se nikakor ni ujemalo s strateškimi načrti. “Nato” se je ob takih akcijah ljudstva prepričal, da s Senovčani ni šale. Lahko bi se sicer izognil omenjenim teža-vam; če bi povedal, da v sedanjih vojaških vajah napada Dolenjsko, bi mu Posavci pomagali na vse kriplje. MANEVRI II. - Gostilničarji na širšem območju vaj Nata na dolenjskem in v Posavju so pravočasno nabavili velike količine ameriških in drugih mednarodnih Pjjač, brez katerih se soldatje ne bi počutili kot doma. Sicer so vojaki prinesli s seboj veliko mesnin it drugih nepogrešljivih dobrin, tako da so preskrbljeni vsaj za tekaj časa s svojo domačo robo. Ne ve pa se, če se inozemci v Sloveniji na vse kriplje otepajo prav vseh vrst slovenskega mesa. VOLITVE - Ponekod v Posav-!u imajo novembra kar trikrat volitve: prvi in drugi krog lokal-tih volitev in še volitve pod nad-z°rom medna/odnih opazoval-cev, ker to tako mora biti zaradi manevrov Nata. Krasno. Županji kandidati, ki ne bodo izvoljeni, bodo lahko sebi v tolažbo in drugim v pojasnilo rekli, da so kandidirali “za hec”, za tiste volitve, ki so se jih igrali na manevrih. Novo v Brežicah . namesto kučana jan- SA - Zanimivo, kako čudno so se Poti večnih “prijateljev” Milana kučana in Janeza Janše križale Prav v brežiški občinij natančneje, hk pred naseljem Župeča vas. hm na zasebni njivi tik ob cesti Podobo vasi že dolgo kazi ogromen pano, s katerega so vse po-‘etje neznane Krkine lepotičke mimoidočim zgovorno dokazovale, da ima vsaka svoj faktor, kakšne zveze ima z njim predsednik naše države, ne vemo, toda nekdo je čez privlačne ritke na veliko napisal njegov priimek. Od Poletja do danes se je zgodilo že marsikaj in tudi predsednika ni Več na panoju. Zamenjal ga je Janez Janša, ki smeje se govori o hupanju. Je zamenjava zgolj ^hičajna ali pa bodo kroniki ne-boč morda zapisali, da se je Jan-'cv pohod na državniški prestol začel v Župeči vasi? SEKSTET BI BIL NA VARNEM - Ti naši politiki so v predvolilnem obdobju res čudni. Če jm kdo obesi na kakšen kandela-ber, jim ni prav, če jih z njega stame, pa tudi ne. In potem drug drugega obtožujejo, kdo je koga snel, raztrgal, prelepil in kaj >emo, kaj še vse. Da bi se izognili Podobnim burkam, bi bilo v prihodnje najbolje, ko bi se vsi kandidati, veselo objeti in nasmejani, skupaj slikali, potem ne bi bilo v«č nobene plakatne vojne. Letos bi se Brežičanom v tem primeru s Plakatov smejal simpatičen sek-®|®t, pri čemer bi si v času demokracije lahko prvi zlog hesede, ki °Značuje skupino šestih nastopajočih, razlagal vsak po svoje in Se ob tem celo zabaval. •dni«, V času od 6. do 22. novembra v brežiški porodnišnici rodila Simonca Pintarič z Malega •'rha - Nino, Vida Romana Dobravc iz Podsrede - Mateja, Darja Šetinc iz Brežine - Nika, 'rena Zakšek iz Sremiča - Aljama in Blaža, Mateja Pajič iz grškega - Klentna, Marjanca jkodrič iz Škocjana - Nino, Nabija Kos-Vogrinc iz Krškega -Andraža, Renata Ašič iz Sevnice - Anjo, Ljiljana Dunaj iz £agreba - Viktorja, Mihaela Jvrošelj z Bojsnega - Lauro, bandra Gabrič s Senovega -pregorja, Cvetka Strajnar iz “režic - Gajo, Gzime Ismaili z Malega Vrha - Rinorja, Nada “fanjkovič iz Ljubljane - Ivico, Martina Srabotnak iz Samobo-b* - Bruna, Draženka Zobarič z .esenic na Dolenjskem - Matejo. Manja Vukovič iz Brežic -Mena, Doris Kosar iz Šentjurja na Polju - Tanjo, Marija Raj-JPrič iz Orešja - Klemna, Estera Pašparin iz Loč - Valentino, h>atidža Draganovič s Senovega - Lariso. Čestitamo! I z M A IH OS CIN mi Vse večja ponudba ob vinski cesti Bizeljsko-sremiška vinsko-turistična cesta je s celostno podobo, označitvijo in vse bogatejšo ponudbo med prvimi v Sloveniji - Zgledi vlečejo - Prva naloga je zdaj promocija KRŠKO - Bizeljsko-sremiška vinsko-turistična cesta je sredi preteklega tedna doživela uradno otvoritev, ki je bila hkrati tudi uspešna promocija. Državni sekretar Franc But, direktor uprave RS za pospeševanje kmetijstva Boris Jež in Adriana Libertin iz sektorja CRPOV so se skupaj s posavskimi župani ter predstavniki turističnih agencij in številnih medijev popeljali po vinski cesti in se ustavili na nekaj točkah. Omenjena vinska cesta je kot eden od pilotskih projektov v Sloveniji od leta 1992, ko je bila samo še ideja, močno napredovala. Tri posavske občine so ob njej brez zadržkov stopile skupaj in s pomočjo projektnega sveta izdelale celostno podobo, cesto opremile z označitvijo ponudnikov in s tablami, ki usmerjajo turiste, pripravile zloženko o ponudbi ob cesti ter skrbele za prve promocijske akcije (nastope na sejmih, v radijskih oddajah ipd.). Po večjem delu Bizeljsko-sremiške VTC od letos naprej poteka tudi dobro označe- Zbiralna akcija in koncert ob tednu Karitas Danes zbirajo prispevke BREŽICE - Brežiška Karitas v letošnjem tednu Karitasa od 22. do 29. novembra organizira zbiralno akcijo materialnih dobrin, ki poteka danes od 15. do 18. ure v prostorih Karitas v brežiškem župnišču (vhod z dvoriščne strani). Denarne prispevke bodo darovalci lahko dali danes ob enakem času po telefonu (0608) 61-275. V nedeljo, 29. novembra, ob 15. uri bo v prosvetnem domu v Brežicah VI. dobrodelni koncert Klic dobrote. V koncertnem programu bodo nastopili mladinski pevski zbor Cerklje ob Krki, Majda Arh, Nuša Derenda, Toni Sotošek, glasbena šola Brežice, koledniki iz Bušeče vasi, Vilko in Zofija Urek, otroci iz OŠ Bizeljsko, mešani pevski zbor KUD Brežice, otroci VVZ Mavrica Brežice, ljudske pevke KD Zvezda iz Dobove in kot gosta Imbre Jerebic - Slovenska Karitas in Franc Kompare. Koncertni program bosta povezovala Marjan Šneberger z radia Ognjišče in Jelica Koršič z radia Brežice. Letošnji teden Karitas poteka pod geslom: Mladi na poti v samostojnost skupaj s Karitas. na kolesarska pot, ki ponudbo še dopolnjuje. V minulih letih so tri občine po dogovorjenem ključu (Brežice 45 odst., Krško 33 in Sevnica 22 odst.) v omenjene akcije in v posodabljanje cest vložile več kot 15 milijonov tolarjev, medtem ko je 11,5 milijona primaknilo še kmetijsko ministrstvo. Tudi v prihodnje, kot je povedal koordinator projektnega sveta za cesto Roman Matjašič, bo največ dela ravno s promocijo vinske ceste in ponudbe ob njej. “Verjetno bo še letos izšla nova zloženka o ponudbi. Še naprej bomo svetovali ljudem, ki bi se radi s svojo idejo vključili v ponudbo, med naše ČAS VOLITEV, STVAR OKUSA BREŽICE - Medtem ko nekateri organizirajo akcije in jim dajo take naslove, kot je Posejmo seme miru, povsem drugi in čisto drugačni ljudje pripravljajo akcije, ki bi jih lahko naslovili Posejmo seme nemira. Primer zadnje omenjene akcije je pri roki v brežiški občini. Tam je Jože Avšič kot županski kandidat prispel v drugi volilni krog. Njegovo pot do tod so nekateri pospremili na prav poseben način, ki niti v Brežicah ni posebej pogost. Naredili so zloženko, ki z vsem od prvega do zadnjega sporoča, kakšen nemogoč človek in politik da je županski kandidat Avšič. Avtor zloženke ni znan, slog pisanja pa skorajda je. Sicer pa gre šteti zloženko kot tako med normalen vzvod, s katerim se v demokraciji koga spodnese ali dvigne na prestol. Stvar okusa in politične kulture pa je, kako kdo s tem vzvodom dela. L. M. PRVI ABONMAJSKI KONCERT BREŽICE - Danes, 26. novembra, bo ob sedmih zvečer v cerkvi sv. Lovrenca prvi abonmajski koncert. Nastopili bodo: sopranistka Marjetka Podgoršek Horžen, flavtist Matej Zupan in pianistka Darija Stanovič. Zavrteli bi mlinsko kolo na Bregani Po zatonu obrti ob meji VELIKA DOLINA - “Pričakovali smo, da bomo v vasi naleteli na vse polno obrtnikov, na nekakšno vrvenje, direndaj, skratka nenavadno živahen utrip. Vendar smo z učenci prišli v mirno vas, spokojno, spečo.” Tako pravi Brigita Barkovič, učiteljica zgodovine in likovnega pouka v osnovni šoli Velika Dolina. Barkovičcvajebila mentorica učencem, ki so naredili projet-no nalogo Obrti v Breganskem selu. Vas, ki jo omenja, je Bregansko selo, danes Slovenska vas. Omenjena spokojnost komu pomeni vaško idilo, za mnoge pa je to znamenje, da so mnogi kraji -tako tudi Slovenska vas - v breži- Brigita Barkovič ški občini ob meji s Hrvaško gospodarsko manj razviti. Je potreben za to plat zvona? Kakor koli, šolarji z Doline so v že omenjeni raziskavi ugotavljali, ali katera ob obrtnih dejavnosti še deluje v sodobnejši obliki in koliko še živi zgodovinski spomin na nekdanje življenje in delo v Slovenski vasi. Ugotovili so, da je v vasi obrt danes povsem zamrla. Obrtnike je izpodrinila cenejša in hitrejša industrija. Kaj v prihodnje, če v vasi ni več obrtnikov? Tako so se spraševali šolarji pod vodstvom Barkoviče-ve. “Prihodnost vaščanov je obrtna cona na območju nekdanjega Tchničnoremontnega zavoda. Naravne danosti bi tukajšnji domačini lahko izkoristili za razvoj turizma,” so med drugim zapisali v svoj odgovor. Barkovi-čeva, ki ji je pri tem prikimaval ravnatelj OŠ Velika Dolina Florijan Bergant, nam je kot mentorica pri omenjeni raziskovalni nalogi pred dnevi prišepnila, da bi “s skupnimi močmi zavrteli mlinsko kolo na Bregani in obnovili apnenico pri Filipaču”. Tako bi, če že ne morejo znova obuditi obrti, pričarali kanček nekdanje podobe Sloveske vasi. In še to: nalogi so namenoma dali naslov Obrti v Breganskem selu. Ko je živela obrt, je bila sedanja Slovenska vas še Bregansko selo. To ime je tudi sicer toliko živo v ljudeh, da bo nekega lepega dne omenjena vas skoraj zanesljivo dobila nazaj nekdanje ime. Za nalogo Obrti v Breganskem selu, ki je del širše zasnovanega proučevanja "Kulturna dediščina šolske okolice Velika Dolina”, so učenci in mentorji OŠ Velika Dolina prejeli priznanje občine Brežice za leto 1998. M. LUZAR najpomembnejše naloge pa sodi sprejem pravilnika o uporabi znaka vinsko-turistične ceste, saj želimo, da bi vsi pridelki in izdelki iz območja ceste nosili skupen znak, kar bi pripomoglo k prepoznavnosti. Po možnostih bo posamezna občina na začetku tudi pomagala posameznim ponudnikom, cesto pa bo potrebno še naprej opremljati z oznakami za novosti v ponudbi,” je povedal Matjašič. Ljudje, ki živijo ob vinski cesti, so sprva dvomili o projektu. Ko so se pojavile označbe za ponudbo in so začeli prihajati gostje, so se 10 začetnim ponudnikom pridružili sovaščani, tako da je ob cesti zdaj že več kot 50 točk, ki ponujajo marsikaj: tipično hrano v gostilnah, turizem na kmetijah, domače vino v vinotočih, razgledne točke, lokalne zanimivosti (najdebelejši hrast, repnice, bizeljski grad), manjše etnografske zbirke, kme- • Bizeljsko-sremiška vinsko-turistična cesta je ena najbolj dodelanih v Sloveniji. Trenutno ob cesti primanjkuje prenočišč, razvoj pa ovira tudi to, da dopolnilne dejavnosti na kmetijah še vedno niso urejene s predpisi. Kot ocenjuje Matjašič, je projekt že pokazal, da ima prihodnost, še posebej ob ustrezni promociji in nadaljnji bogatitvi ponudbe ob cesti. Možnosti za uspeh še povečuje bližina Zagreba, zato vinsko cesto že nekaj let redno predstavljajo na zagrebškem vinskem sejmu. Razmišljajo tudi, da bi cesto, ki se zaključi na Bizeljskem, nekoč povezali s hrvaško vinsko cesto in jo tako še bolj približali sosedom. tijske pridelke in drugo. Neposredna prodaja kmetijskih pridelkov na domu je tudi osnovni namen vinsko-turističnih cest, zato projekt ni pomemben le za razvoj turizma, ampak pospešuje tudi razvoj kmetijstva. B. DUŠIČ GORNIK MODNI KOTIČEK Oblačila miss 98 Letošnja miss Slovenije Miša Novak bo najprej potovala v London, kjer bo predstavila tri obleke mladih slovenskih modnih oblikovalcev, ki jih je strokovna žirija že sredi oktobra izbrala izmed 32 finalnih na sklepni modni reviji v ljubljanskih križankah. Dve elegantni večerni in elegantno dnevno z obveznimi modnimi dodatki: bakreno zlata z izzivalnim zgornjim delom oblikovalke Mojce Polanc iz Ajdovščine, večerna turkizna iz svile z dodatkom čipke, ki sta jo skreirali Irena Torkar iz Nazorja in Mojca Semprimož-nik iz Gornjega Grada, ter dnevni dvodelni čmo-beli kostim z dodanim klobukom in torbico v stilu šestedesetih oblikovalke Renate Rudolf iz Šmarja-Sapa. Z njimi bo nastopila pred mednarodno strokovno žirijo, ki nagradi najlepšo in najbolj izvirno obleko na svetu. “Kreacije smo izbirali glede na našo predstavnico in na deželo, kamor potuje, "je ob razglasitvi zmagovalnih treh pojasnil fotograf in predsednik žirije Milan Pajk. Prisotni nad izbranimi kreacijami niso bili najbolj navdušeni. Katere so bile naše favoritke pravzaprav ni pomembno, pomembno pa je, kako se bo v njih počutila predstavnica slovenske lepote, ki potuje na Sejšele. Tam se bo na zaključnem tekmovanju potegovala za miss sveta 1998. Po mnenju mnogih s svojo notranjo in zunanjo lepoto ustreza vsem merilom, ki so jih postavili za uradno najlepšo Zemljanko. Tako bomo lahko ponosno in z veliko mero skepse in kritičnosti spremljali razplet konec novembra. Držimo pesti, da bi letos naša lepotica osvojila srca mednarodnih žirantov. JERCA LEGAN PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM - Ob otvoritvi Bizeljsko-sremiške vinsko turistične ceste je projektni svet najzaslužnejšim za uresničitev te za razvoj turizma pomembne pridobitve izročil priznanja. Med drugimi ga je dobil tudi brežiški župan Jože Avšič, izročila pa sta mu ga predsednik projektnega sveta Bojan Jevševar in članica sveta Slavica Grobelnik. (Foto: M. Vesel) Spoznali Bizeljsko Izlet zburskih gasilcev Člani prostovoljnega gasilskega društva Zbure smo se 21. novembra odpravili na izlet v Posavje. V Krškem nam je predsednik tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva razkazal prenovljeni gasilski dom, samostonsko knjižnico in galerijo. V Pišecah smo si ogledali gasilski dom in novo gasilsko vozilo. Spoznali smo tudi kovaški muzej. O zgodovini tamkajšnje pokrajine nam je pripovedovala gospa, katere rojstna hiša na Bizeljskem je preurejena v etnološki muzej. V Stari vasi nam je gospod Janez Istenič razkazal pridelovanje penečih vin, kakršno je v njihovi družini že tri desetletja. Ob degustaciji odličnih vin so nam tudi pokazali, kako s sabljo odpreš peneče vino. V vinski kleti Pinterič so nas tako kot povsod prijazno sprejeli in pogostili s kosilom. Hladni veter s snegom, ki nas je hladil ves večer, nam ni pokvaril veselega razpoloženja, saj smo peli in plesali še dolgo v večer. LEA BLAŽIČ SREČANJE SLADKORNIH BOLNIKOV ČATEŽ OB SAVI - Društvo sladkornih bolnikov Posavja, katerega predsednik je Ivan Živič, bo pripravilo v soboto, 28. novembra, ob 9.30 v Termopolisu v Termah Čatež 6. srečanje sladkornih bolnikov. Pri pripravi vsebinskega dela strokovnega srečanja sodelujeta diabetološki dispanzer bolnišnice Brežice Terme Čatež. Na srečanje bodo udeleženci lahko prispeli z vlakom. Ta bo odpeljal iz Sevnice ob 8.17, z Blance ob 8.24 in iz Krškega ob 8.34. Z železniške postaje v Brežicah bo odpeljal avtobus v Terme Čatež ob 8.45. V PIŠECAH POGLEDUJEJO KVIŠKU PIŠECE - Potem ko so v Pišecah pred leti popravili hodnik, kjer je sta v obokanem delo dpadla opeka in omet, zdaj v zbornici in učilnicah pogledujejo zaskrbljeno kvišku. Ne zato, ker bi pričakovali z neba pomoč pri gradnji nove šole, ampak zato, ker so se ob letošnjih slovenskih potresih povečale razpoke v stropih. No, če ne bo preveč razpok v državni blagajni, bo v tej verjetno ostalo kaj denarja, da bodo pišečke šolske razpoke čimprej zamašili. VAJE NATA IN ODCEPITEV SENOVEGA SENOVO. KRŠKO - Senovčani pravijo, da se bodo odcepili od krške občine in ustanovili svojo, če bo znova izvoljen za župana Danilo Siter. Ozračje je napeto, vendar še ni vojne. Tako tudi ni res, da bi bili sedanji manevri Nata v krški občini zato, da bi z rožljanjem z orožjem ustrahovali Senovčane, naj se ne odcepijo od krške občine. Ampak dogodki časovno gredo skupaj, mar ne?! POSEJMO SEME MIRU KRŠKO - V torek so v gostišču Tri lučke na Sremiču predstavili zmagovalna dela osnovnih šol iz Posavja, ki so se udeležile mednarodnega likovnega natečaja Lions Club International “Posejmo seme miru”, kije potekal pod pokroviteljstvom Lions Club International Krško. Pišece se bojijo in upajo s šolo Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece vpeta v življenje kraja - Pišečko pismo šolskemu ministrstvu - Krajevni samoprispevek za novo stavbo ■ Strah za šolski okoliš PIŠECE - Osnovno šolo Maksa Pleteršnika Pišece štejejo nekateri med šole, ki imajo zelo pomembno mesto v razvoju krajevne skupnosti. Šola deluje blizu meje s Hrvaško in v hribovitem in demografsko močno ogroženem območju, ki ga pestijo velike razvojne težave. Močno povezanost šole s krajem poudarja in podrobno razčlenjuje tudi pismo, ki so ga v začetku novembra iz Pisec poslali v Ljubljano ministrstvu za šolstvo in šport. V tem dopisu ministrstvu, ki sta ga med drugimi podpisala šolski ravnatelj in predsednik krajevne skupnosti, pojasnjujejo, da je šola vključena v sodobne izo-braževalno-vzgojne procese. Izvedla je že vrsto projektov, ki so nekako povezani z razvojnimi načrti KS Pišece. Šola je vsa leta doslej delovala kljub včasih majhnemu številu učencev, česar pa ne bi mogla početi brez velikega razumevanja občine Brežice in ministrstva za šolstvo in šport. To poudarjajo tudi avtorji omenjenega pišečkega dopisa ministrstvu. Vsi v krajevni skupnosti in občinske oblasti si prizadevajo zagotoviti šoli ustrezne prostorske možnosti za prehod na devetletno šolanje, kot zagotavljajo podpisniki obravnavanega dopisa. “Naša šola je stara sto let, zato so v letošnjem letu krajani izglasovali krajevni samoprispevek. Tega že zbirajo za novogradnjo devetletne osnovne šole, za katero se že pripravljamo,” sporočajo Pišečani. Če težave in uspehe šole tako tenkočutno spremljajo v domala celotni krajevni skupnosti, je razumljiv lokalni strah za prihodnost šole. “S prihodnjim šolskim letom sosednja osnovna šola Globoko prehaja na poskusno uvajanje devetletne osnovne šole. Temu ne nasprotujemo, vendar to ne sme biti v škodo osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece. Z naše strani namreč obstaja bojazen, da bi v tem interesu prišlo do urad- • Vendar je močnejše od strahu upanje na dober konec. To potrjujejo tudi besede Martina Duši-ča, ravnatelja OŠ Maksa Pleteršnika Pišece: “V šolskem letu 2001/ 2002 naj bi začeli pouk v novi osnovni šoli v Pišecah.” Tak izid pričakujejo tudi zato, ker je brežiški občinski svet imenoval, kot pravi ravnatelj Dušič, gradbeni odbor za novo šolo v Pišecah. nega odvzemanja našega šolskega okoliša, česar naša lokalna skupnost nikakor ne more sprejeti, saj bi to pomenilo nasilno administrativno delitev krajevne skupnosti Pišece kot lokalne celote,” opozarjajo Pišečani v omenjenem dopisu ministrstvu. ^ pjjZAR SLOVENSKO PAPIRNISTVO Ni vedno najboljše, kar je uvoženo! Slovenski papirničarji o svojem položaju v svetovni krizi na trgu papirja in celuloze ter o pomanjkljivosti slovenske zakonodaje, ki jim prinaša nelojalno konkurenco SKB BANKA IN POSVETI O EVRU NOVO MESTO - SKB banka v pripravah na začetek delovanja evropske monetarne unije in na uvedbo skupne denarne enote evro pripravlja posvete na to temo v vseh večjih krajih po Sloveniji. V preteklih tednih so posveti žepotekali tudi v Novem mestu (Otočec), Kočevju in v Krškem. Kot sporočajo, bo imela banka s 1. januarjem 1999 v vseh članicah monetarne unije svoje devizne račune le v evru, vendar bodo stranke v prehodnem obdobju še naprej lahko izbirale, v kateri valuti bodo hranile svoja sredstva pri banki. NOVO MESTO, BLED - Celulozna, papirna in papirnopredeloval-na podjetja letno ustvarijo skoraj 4 odst. prihodkov v gospodarstvu Slovenije, ta dejavnost pa je pomembna tudi v naših krajih, še posebej v Posavju, Kjer deluje nekaj večjih in tudi precej manjših podjetij te dejavnosti. Tovarna celuloze in papirja ICEC Videm Krško, tovarna papirja Radeče papir, tovarna embalaže Tespack Brestanica, tovarna izdelkov iz papirja Papiroti Krško skupno dajejo delo okrog 2.200 delavcem. TU je zaposlena skoraj tretjina vseh delavcev slovensKega papirništva. V Sloveniji je še okrog 30 manjših podjetij za predelavo papirja, med njimi velja z našega območja še posebej omeniti Eurostyle iz Brestanice in Kartonal iz Novega mesta. Proizvodnja celuloze, papirja in sti in ceni, ki nam zagotavlja tudi izdelkov iz papirja je torej za to zaslužek,” je poudaril. NOVA LB: SEDANJE TUJE VALUTE BODO LE ŠE OKRASEK LJUBLJANA - Tudi Nova LB je pripravljena na 1. januar 1999, na pojav skupne valute pa podjetja in druge pravne osebe opozarja na posebnih posvetih v vseh slovenskih regijah. Po tem datumu bo v triletnem prehodnem obdobju strankam omogočala plačilni promet z dvema valutama: nacionalno valuto in evrom. Tudi njene stranke se bodo odločale same, v katerih valutah bodo poslovale. Strankam bo ponudila možnost odpiranja ločenega deviznega računa v evrih, v tej valuti pa bodo lahko poslovale tudi na že odprtih deviznih računih. obrfiočje izrednega pomena, še posebej, ker v panogi ugotavljajo, da bodo letos kljub krizi na svetovnem trgu najmanj dosegli lanskoletne uspehe, ko so prvič po osamosvojitvi presegli raven proizvodnje in prodaje iz časa pred izgubo jugoslovanskega trga. Skoraj 80 odst. vseh družb pričakuje v letošnjem letu zadovoljive rezultate poslovanja, 17 odst. celo dobre in le 5 odst. napoveduje slabe rezultate. Kot je ob nedavnem srečanju podjetij iz te panoge na Bledu dejal predsednik združenja Franc Jerina, imajo slovenska podjetja slabše stroje, a zato dobro delovno silo, znajo pa tudi poiskati tržne niše in kot majhni proizvajalci lažje prestanejo svetovno krizo. Medtem ko je v svetu zaradi krize zastalo že kar nekaj velikih tovarn, je bilo pri nas le nekaj krajših zaustavitev. Lani je panoga izvozila za 368 milijonov dolarjev blaga, in to največ na zahtevne trge EU. “Ima sprejemljive izdelke za te trge po kakovo- MANJŠI LAŽJE ČEZ SVETOVNO KRIZO? - Z dobrimi delavci in uspešnim iskanjem tržnih niš se naši proizvajalci papirja in celuloze ter papirnih izdelkov kar dobro prebijajo skozi krizo na svetovnem trgu. Proizvodnja bo letos najmanj na enaki ravni kot lani, ko je prvič po osamosvojitvi presegla količine iz dobrih jugo-časov, večina družb te panoge pa bo poslovalo zadovoljivo ali celo dobro. (Foto: B. D. G.) KAKO KAZE NA BORZI? Ob nakupu še paket., Slabo bozno trgovanje z majhnimi prometi in počasnim sesedanjem cen skoraj vseh delnic se je nadaljevalo tudi ves minuli teden. Borzni indeks, ki v povprečju odraža dogajanje v najbolj elitni borzni kotacijiA, v zadnjem tednu ni izgubil več kot 22 točk ali 1 odst., dnevni promet z redno sklenjenimi posli pa se je zadrževal v mejah pod 200 milijonov tolarjev. Pozornost borznikov je precej bolj pritegnilo trgovanje na OTČ trgu, natančneje trgovanje s privatizacijskimi skladi. Zaradi tečajnih nihanj v zelo kratkih obdobjih te delnice privabljajo špekulativni kapital, ki s prevzemanjem precejšnjih tveganj poskuša dobiti kratkoročne dobičke. Vedno več investitorjev ima nakup delnice pooblaščenih investicijskih družb za dolgoročno naložbo. Ti se usmerjajo predvsem v nakupe tistih skladov, ki so že 100-odst. izkoristili certifikate, oz. imajo v strukturi svojega premoženja samo realne naložbe. Nakupi teh delnic so nekaj podobnega, kot če bi pri cenah 650 do 750 tolarjev kupovali nekakšno povprečno košarico, v kateri je odstotkovno ustrezno zastopana večina delnic, ki so na borzi. Poleg tega skoraj zastonj dobite tudi paket, v katerem so delnice, ki bodo na borzo prišle v naslednjih letih, nekatere pa morda tudi nikoli. V naslednjih dneh bo borzna tečajnica razširjena še za nekaj novih vrednostnih papirjev. V borzno kotacijo A sta bili sprejeti delnici ljubljanskega Tehnouniona in kranjskega Merkurja, v kotacijo B dve obveznici Dolenjske banke ter v prosti trg delnice Unitas, tovarne armatur Ljubljana. Iz prospekta Tehnouniona je razvidno, da bo 26. II. pričelo kotirati 84.005 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 10.000 tolarjev in knjigovodsko vrednostjo (na dan 31. 12. 1997) 34.536 tolarjev. Družba je imela konec septembra za 3 milijarde tolarjev kapitala in je v prvih devetih mesecih ustvarila 333 milijonov tolarjev dobička. Dolenjska banka prihaja na borzo z obveznicama. Piva ima nominalno vrednost 50.000 tolarjev in pri ceni 100 odst. prinaša obrestno mero TOM+ 7 odst. fiksnih letnih obresti. Druga se glasi na 1000 mark v tolarski protivrednosti in pri ceni 100 odst. omogoča teoretični donos DEM + 6,8 odst. na leto. Dejanski donos obeh obveznic bo seveda odvisen od tega, kako se bo oblikovala njuna cena na borzi. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 Papirničarji so prepričani, da ima njihova panoga bodočnost, saj izkušnje v svetu kažejo, da z ekološkim posodabljanjem proizvodnja lahko postane prijazna naravi. Proizvajalci se zavedajo, da bodo država in okoljevarstveniki prednje postavljali vedno večje zahteve. Naložbe v ekologijo zaradi tega že zdaj naraščajo, vendar podjetja opozarjajo, da bi morala država takse, ki jih plačujejo zaradi obremenjevanja okolja, porabiti namensko, ne pa da se izgubijo v integralnem proračunu. Za okolje pomembne naložbe so v panogi v zadnjih dveh letih namenili 18 milijonov mark, za Samozaposlitve prinesle četrtino delovnih mest Svetovanje, denarna pomoč * V primerih gre denar v proračun, namesto da bi se oblikoval posebni sklad za poznejše sanacije. Celulozna, papirna in papirno-redelovalna industrija je največji oncentrirani uporabnik toplotne ekološke takse pa so plačali še skoraj 25 milijonov mark. Kadar podjetje predloži program ekološke sanacije, lahko takso samo uporabi za naložbo, v vseh ostalih • Največja težava panoge na domačem trgu je pomanjkljiva zakonodaja, zaradi katere je naše tržišče preplavljeno z nekakovostnimi, nepreverjenimi in nepravilno deklariranimi uvoženimi izdelki, ki jih zahodni trgi ne sprejemajo! Naši proizvajalci lahko uspejo na zahodnih trgih le tako, da se držijo strogih predpisov, doma pa se srečujejo z omenjeno nelojalno konkurenco. V Sloveniji se vsak dan porabi 55 ton uvoženih toaletnih papirjev, serviet in podobnih izdelkov, vendar jih med njimi kar polovica ne izpolnjuje zahtev trgov, ki skrbijo za lastno okolje in varujejo svoje potrošnike. predelovalna tnd koncentrirani uporabnik toplotne in električne energije v državi. Po podatkih panožnega združenja pri GZS povprečna papirnica danes kar 8 do 13 odst. celotnega prihodka nameni za nakup električne energije; ta strošek je ponekod večji od stroškov bruto plač! Papirničarji menijo, da Zakon o neodvisnih proizvalacih električne energije, ki je v postopku sprejema, še ne prinaša rešitve, temveč bo morala država spodbuditi razvoj kombiniranih tehnologij ter povezovanje velikih proizvajalcev in velikih porabnikov energije, kot to počno v tujini. V panogi naraščata produktivnost in kakovost, naraščajo pa tudi naložbe. Od leta 1995 do 1997 je bilo v panogi skupno za 20 milijonov mark letnih naložb, letos seje znesek podvojil, medtem ko naj bi prihodnje leto bilo že za 87 milijonov mark naložb v nove in bolj zahtevne izdelke, pa tudi v ekološke izboljšave. Papirničarji ocenjujejo, da so na vstop v Evropo pripravljeni, največje ovire za njihov razvoj pa so v razmerah doma. Zavzemajo se (npr. Andrej Božič, bivši direktor Papirnice Goričane) za čimprejšnjo privatizacijo papirnic. Paloma je namreč še vedno v lasti SRD, Goričane pa še nimajo direktorja, čeprav je bil razpis že junija, kar bi lahko ogrozilo rezultate dosedanje sanacije. Panoga izgubi okrog 5 odst. prihodkov zaradi tečajnih razlik - v letošnjem letu bo to kar 30 milijonov mark, kar je toliko, kot bo cela panoga vložila v posodabljanje proizvodnje. Papirničarji še opozarjajo, da jim država zaračunava odlaganje papirniškega mulja, hkrati pa ostaja gluha za v svetu že poznane boljše rešitve. Zavzemajo se za uporabo tega mulja kot dodatne surovine v cementarnah in opekarnah. BREDA DUŠIČ GORNIK IZ RADEČ KARTON ZA KARTE RADEČE - Papirnica Radeče ima 740 zaposlenih, toda po evropskih merilih bi jih moralo biti vsaj polovico manj. Tovarna je povečala proizvodnjo od 26 tisoč na 40 tisoč ton papirja, zagotovila lastna obratna sredstva in povečala dodano vrednost. Pred kratkim so v radeški papirnici ministru za znanost in tehnologijo Lojzetu Marinčku predstavili milijon mark vreden razvojni projekt, po katerem naj bi izdelovali kaširani karton za igralne karte. Za naložbo bi v prvi fazi potrebovali 56 milijonov tolarjev, od tega naj bi polovico zagotovilo prav omenjeno ministrstvo, ki je projekt že odobrilo. Dolgoročnih posojil ni KRŠKO, BLED - Papirna in celulozna industrija ima velike potrebe po tehnološki prenovi, istočasno pa se srečuje tudi z zahtevami po ekološki sanaciji. Ker take naložbe neposredno ne prinašajo donosa, bo treba poiskati možnosti, ki bodo podjetjem ob takih naložbah še omogočala stabilno poslovanje. Papimi-čarji menijo, da je v državi še nekaj mehanizmov za pomoč njihovi panogi. “Ekološka sanacija je pri nas na 1. mestu in pogojuje obstoj tovarne,” je dejal na posvetu papirni-čarjev direktor ICEC Videm Kr- MODNI BAZAR LJUBLJANA - V veliki dvorani Cankarjevega doma so v po- NOVO MESTO - Samozaposlitve na območju Dolenjske in Bele krajine kar pomembno prispevajo k povečanju zaposlenosti. Na polovici letošnjega leta je na obseg zaposlenosti še najbolj vplivalo naraščanje števila oseb, ki so zaposlene pri samozaposlenih. V primerjavi z julijem leta 1997 jih je bilo kar za 5,5 odst. več. Med vsemi aktivnimi prebivalci omenjenega območja je še 68 odst. zaposlenih v podjetjih, 10 odst. je brezposelnih, velja pa omeniti, da se kar 13 odst. vseh prebivalcev preživlja s samozaposlitvijo, poleg tega ima pri njih delo še naslednjih 9 odst. aktivnih prebivalcev (4.106). V letošnjem juliju je bilo tako samozaposlenih 6.026 oseb, kar je sicer za poldrugi odstotek manj kot v juniju. Od tega je bilo največ, kar 3.451, kmetov, 2.456 je bilo samostojnih podjetnikov in še 119 oseb, ki so opravljale poklicno dejavnost. Tako stanje je gotovo tudi posledica stalnih akcij za pospeševanje samozaposlovanja, ki jih s pomočjo informativnih seminarjev, svetovanj in subvencij vodi območna enota Zavoda RS za zaposlovanje. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo v programe usposabljanja za samozaposlitev pri zunanjih svetovalcih vključenih čez 250 brezposelnih oseb, vsak mesec pa so pripravljali tudi informativne seminarje. Enota je sofinancirala usposabljanja in tudi samozaposlitve. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je tako do samozaposlitve prišlo 59 oseb, od tega največ na območju Novega mesta (37), na območju Črnomlja in Trebnjega po 7 in v Metliki 8. B. D. G. • “Tuji proizvajalci, ki tržijo v Sloveniji, si lahko privoščijo prodajo izdelkov za prehrano z barvili, ki niso dovoljena, toaletnih papirjev, beljenih s klorom, škatel za pice iz želodcu neprijaznih materialov. Kakovost in količina na deklaraciji pogosto ne ustreza dejanski (troslojni papir je v resnici dvoslojen). Pri tem tuji proizvajalci in prodajalci niti niso v večjih prekrških, saj Slovenija nima ustrezne zakonodaje. Država dobi 15 odst. carine, trgovci tudi 100-odstotne marže, domača proizvodnja pa izgublja,” se jezijo papirničarji. Inštitut za celulozo in papirje že opravil analizo kakovosti vseh tistih izdelkov, ki se srečujejo na domačem trgu s tujo konkurenco, zdaj pa je naloga na domačih proizvajalcih, da se dogovorijo in pritisnejo na ministrstvo, naj izda ustrezen predpis. Strokovnjaki s področja papicništva bi morali posebno pozornost nameniti tudi vzgoji potrošnikov. nedeljek pripravili kar dve modni reviji Modnega bazarja. Na 18. taki prireditvi so največja slovenska tekstilna in obutvena podjetja predstavila kolekcije za pomlad in poletje 1999, kijih bomo spomladi že lahko kupili. Med najuglednejšimi tekstilci so se predstavila tudi dolenjska, posavska in belokranjska podjetja: Beti, Labod, Lisca in Jutranjka, med slovenskimi proizvajalci obutve pa ni manjkala sevniška Kopitarna. pokopala tovarne. PODJETNIŠKE LICENCE NOVO MESTO - V prostorih Podjetniškega centra Novo mesto bodo v torek ob 10. uri podelili letošnje podjetniške licence, ki so uradna potrditev svetovalcem za podjetništvo, da so s pomočjo družbe Gea College pridobili ustrezna znanja za svetovanje malim podjetnikom. Na slovesen zaključek usposabljanja svetovalcev iz vse Slovenije, ki je letos prvič izven Ljubljane, so povabili tudi državnega sekretarja za malo gospodarstvo Jožeta Smoleta Oldrich Kettner NOVO MESTO - Vsa združena Evropa se ta čas ubada z naraščajočim deležem ostarelih; izjema ni niti Slovenija s svojimi demografskimi težavami. Pri nas je trenutno v domovih okrog 5 odst. ostarelih, kljub nekaterim naložbam v domove pa domsko varstvo v naslednjem tisočletju ne bo dovolj, ampak bo treba vse bolj razvijati oblike, ki bodo pomagale ostarelim ljudem ostati čim dlje doma. Kot pravi Milka Cizelj, direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca, ki vključuje tudi brežiški in sevniški dom upokojencev, država na tem področju sprejema zakonodajo, ki ne vodi v pravo smer. “Država po eni strani od direk- kot na splošno velja pri nas, res pa torjev domov pričakuje, da bomo je, da so pri naložbah v celoti od- poskrbeli za razvoj novih oblik skrbi za starejše, kot so na primer dnevno varstvo, nega na domu ali varovana stanovanja. Kljub temu pa nam v praksi jemlje samostojnost, nam izredno natančno določa plače za zaposlene in omogoča le majhne možnosti za vzpodbujanje dobrega dela. Odvzema nam osnovne mehanizme vodenja domov, saj predpisuje enotne cene storitev, pri naložbah in investicijskem vzdrževanju pa nas veže na proračun,” povzema problematiko Cizljeva. Direktorji opozarjajo, da sta glavna vira prihodkov domov plačila zdravstvenih storitev iz zavarovanja oskrbovancev in plačila oskrbnin. Domovi torej nikakor niso proračunski porabniki, visni od proračuna, saj jim predpisi ne dovoljujejo, da bi v ceno Ekološka sanacija je pogoj za obstoj ICEC Videm Krško - Posojila Ekološko razvojnega sklada niso tako ugodna ško Oldrich Kettner. Pri tem j” poudaril, da so v zadnjih dveh letih že opravili 21 ekoloških naložb v skupni vrednosti 7 mili' jonov mark, prav vse so plačali iz tekočega poslovanja. Kettner je opozoril na nevzdržne razmere na področju kreditov, saj je Ekološko razvojni sklad družbi ICEC Videm odobril za 2,5 milijona mark kredita. “Družba je za jamstvo ponudila nepremičnine, a je sklad zahteval jamstvo prvorazredne banke. Ko smo to hoteli organizirati (jamčila naj bi naša lastnica Investicijska in poštna banka Praga, četrta največja češka banka), so nam rekli, da mora biti slovenska banka. Ugodnost posojila z obrestno mero T+2 odst. se ob tem izgublja,” je dejal. Tako v ICEC Videm, tovarni, k' jo v prihodnjem letu čaka za 45 milijonov mark naložb, od tega jih ima kar polovico ekološki značaj, še vedno ne vedo, kje bodo dobi)1 denar za svoj razvoj in obstoj-Kettner je še povedal, da so obiskali vse slovenske banke, vendar še vedno ni prav nobene možnosti, da bi dobili dolgoročno posoji; lo. Za načrtovane naložbe b1 namreč morali dobiti ugodna posojila ali vsaj taka, ki ne b1 B. D. G- Domovi ne visijo na proračunu Država hoče domovom za ostarele pobrati amortizacijo - Za nujna vzdrževalna dela čakat' na proračun? - Odgovornost za razvoj le ob hkratni samostojnosti pri poslovanju storitev vključili tudi stroške razvoja, ki ga pričakuje država. Ogorčenje med vodilnim osebjem domov je povzročila še pose; bej nova zakonodaja, po kateri na) bi se domovom tako kot drug11” javnim zavodom odvzela sredstva amortizacije. Ta so sedaj edini vif. s katerim so lahko v zavodih zagotavljali tekoče in deloma tudi vesticijsko vzdrževanje. Direktorji opozarjajo, da bo brez teh sredstev ogroženo nemoteno delovanje domov, saj jim izkušnjo govorijo, da se pri financiranj” nujnih vzdrževalnih del ne bo obneslo financiranje iz proračun11-Postopki so namreč tako dolg0' trajni, da bo vmes prišlo do m”; tenj in domovi ne bodo mog11 zagotoviti najosnovnejših razni”” Prihodnost bo zahtevala vedn” več oblik in možnosti, za katere s” bo lahko odločal starostnik, vendar pa, tako so na nedavnem p°f' vetu menili direktorji social”1” zavodov, do takega stanja nas” država ne bo prišla, če bo domov” omejevala in jim jemala sam”' stojnost pri poslovnih odločitvah- Milka Cizelj n.D°- KAJ PRINAŠAJO PREDPISI EU 1 POMOČ PRAŠIČEREJCEM LJUBLJANA-Da bi zaščitila domače prašičerejce, je slovenska vlada te dni začasno, največ za 200 dni, uvedla posebne uvozne dajatve za prišiče oz. prašičje meso. Te znašajo od 68 do 110 tolarjev za kilogram posamezne vrste svinine, ki prihaja iz držav Evropske unije po neverjetno nizkih subvencioniranih cenah, celo po 90 tolarjev kilogram žive teže. Z uvedbo uvozne dajatve želi slovenska vlada na predlog njenega kmetijskega ministrstva zadržati nadaljnje padanje odkupnih cen prašičev, ki so dosegle že rekordno nizko raven, saj so znašale le še 210 tolarjev za kilogram žive teže, kar je vsaj petino manj, kot znašajo stroški prireje, ki jih na vzorčnih kmetijah ugotavlja Kmetijski inštitut Slovenije. InOVOIEŽKE TRŽNICE Zaradi snega in mraza je bilo v Ponedeljek na tržnici malo branjevk. Te so ponujale: kolerabo, korenje, črno redkev in repo po ‘00 tolarjev kilogram, radie po 300, endivijo po 250, fižol po 500, šalotko po 400, česen po 400 do 300, kislo repo in kislo zelje po 200, kostanj po 250, ajdovo moko Po 400, jajca po 25, med po 800 do 900, stekleničko propolisa po 300, Nter in pol jabolčnega soka po 200, cele orehe po 300 do 500, °rehova jedrca po 900 do 1.200, Cele lešnike po 500, jabolka po 60 tip 90, hruške po 80 do 140, liter yiljamovke po 1.500 in liter sadjevca po 700 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sej-"tu so imeli naprodaj 44 do 3 Mesece starih prašičev, 32, starih 3 do 5 mesecev, in 27 starejših, vfvih so prodali 19 po 320 do 340, •ifugih 13 po 280 do 300, tretjih Pa 8 po 220 do 230 tolarjev kilo-8fam. Niti za svinje ne bo več enako Predpisi Evropske zveze prašičereji močno zaostrujejo rejske in ekološke zahteve Živinoreja bo tudi po vstopu v Evropsko unijo (EU) ostala najpomembnejša kmetijska panoga Slovenije. Konkurenčnost slovenskih kmetij je v prvi vrsti odvisna od možnosti povečanja posesti in izboljšanja posestne strukture, kar bo gotovo vodilo do velikih sprememb v socialni strukturi vasi. Zato je usklajevanje slovenske zakonodaje prvi korak k ustrezni ureditvi živinoreje. V nadaljevanjih so predstavljena nekatera področja v prašičereji. Selekcija - Cilj pravnega akta s tega področja je dokončna odstranitev ovir v trgovini s plemenskimi živalmi (čistopasemskimi in hibridi) ter njihovimi produkti, kot so sperma, jajčeca ali embriji. Osnovna določila kupcu zagotavljajo, da ima čistopasemska plemenska žival ocenjeno plemensko vrednost in da ustreza merilom za vpis v rodovno knjigo. Vendar to ne pomeni popolnoma prosto trgovanje s plemenskimi prašiči. Rejska združenja, s katerimi že nekaj let bolj ali manj uspešno sodelujemo tudi v kmetijski svetovalni službi, lahko tudi na tem področju pridobijo pomen. Vendar so za registracijo posamezne rejske organizacije določeni kriteriji (strokovno osebje, pravila identifikacije, velikost črede idr.). Ob registraciji dobi organizacija tudi pooblastilo za izdajanje porekel živali. V okviru določil na področju selekcije niso izključeni potrjeni nacionalni slekcijskj programi. Pri prometu s plemenskimi živalmi, ki se loči od prometa s klavnimi prašiči, je pri nas novost, da mora vsako plemensko žival spremljati potrdilo rejske organizacije, da bo žival vpisana v rodovno knjigo. Označevanje oz. identifikacija živali predpisuje, da mora biti vsaka žival v prometu označena. Pri tem je določeno le, da sta prvi dve mesti rezervirani za kodo državne članice EU, ostalo pa je domena posamezne članice. Žival je lahko označena s tetoviranjem ali z ušesnimi znamkicami. Označevanje služi za kontrolo živali od rojstva do smrti. Ker je eden osnovnih namenov označevanja zdravstena kontrola živali, mora biti sistem označevanja vedno dostopen veterinarski službi. Pri zaščiti živali se določila nanašajo predvsem na minimalne zahteve površin za posamezne kategorije prašičev ter na splošno redno oskrbo živali. Se največ težav bodo delala določila, ki predvidevajo gibanje živali. V svinjakih na kmetijah je po ocenah od približno 30.000 stojišč za plemenske svinje kar 55 odst. stojišč, kjer so svinje uhlevljene v individualne bokse. Tako uhlev-ljenim živalim bo moral vsak rejec omogočiti vsakodnevni izpust ali pa preurediti hlev na način, da se bo žival lahko prosto gibala. V večini svinjakov imajo tudi plemenski merjasci premajhno površino v boksu (pravila določajo najmanj 6 kvadratnih metrov, če pa v boksu pripuščajo svinje, potem je zahtevana površina še večja). V primeru, da je v hlevu edini način prezračevanja forsirana ventilacija oz. da obstaja nevar- O NEGI MLADEGA VINA - Društvo vinogradnikov Šentrupert s predsednikom Ivanom Vovkom (na levi) je tudi letos organiziralo predavanje o negi mladega vina. Preko 30 vinogradnikov je tako v soboto, 21. novembra, prišlo v gostilno Vojnovič v Slovensko vas, kjer jim je predaval priznani enolog inž. Darko Marjetič (v sredini). Poudaril je, da je letošnja letina predvsem zaradi neugodnega vremena (ekstremna vročina in padavine s točo) zelo komplicirana. ‘‘Opažam, da se pojavljajo priokusi po gnilem, plesno-bi, po posodi, da je letos izredno veliko količin hlapnih kislin, da gredo razkisi zelo hitro itd., vse to pa je težko pravilno odpravljati,” je povedal Marjetič in vinogradnikom svetoval tudi posamično, saj so s seboj prinesli vzorce svojih vin. (Foto: L. Murn) nost pogina živali zaradi izpada ventilacije, mora imeti hlev ustrezno alarmno napravo. Številna nova določila veljajo tudi za transport živali in postopke pri klanju. Glede ekoloških zahtev je naj-pomembnjša tista, ki določa maksimalen vnos 170 kg N/ha iz živalskih odpadkov. Slovenska “Uredba o vnosu nevarnih snovi in hranil v tla” določa maksimalno 210 kg N/ha oz. 2 glavi velike živini (GVŽ) prašičev/ha, kar znaša 6 plemenskih svinj ali 12 pitancev; ob vstopu v EU in upoštevanju njihovega pravilnika to pomeni 1,7 GVŽ prašičev/ha. Že danes, ko v Sloveniji redijo v povprečju 13,5 GVŽ prašičev na kmetijo, kar je še vedno prenizek stalež za doseganje primernega dohodka na kmetiji, redijo v povprečju 1,4 GVŽ prašičev/ha obdelovalne zemlje. Uredba je lahko omejitveni faktor za širitev tako majhnih kot velikih kmetij, zlasti na območjih, kjer je koncentraicja živali večja, hkrati pa omejena možnost nakupa oz. najema kmetijske zemlje. Seveda obstajajo še druge rešitve, kot je gradnja dragih čistilnih naprav ali kompostiranje odpadkov, kar pa je za večino kmetij prevelik strošek ali pa reja na polnih tleh oz. na nastilu in uveljavljanje pravilnika, kakršnega poznajo v Nemčiji. Krovna strokovna organizacija na področju zootehnike predstavlja v EU je Komite za zootehniko. Njegova osnovna naloga je voditi neposredno sodelovanje držav članic in komisije pri uveljavljanju enotnih pravil na področju zootehnike znotraj EU. V Sloveniji obstajajo le posamezne komisije, zato je poglavitna naloga pred vstopom v EU organiziranje tako rejcev kot posameznih strokovnih služb. Inž. ZDENKA KRAMAR Kmetijski zavod Ljubljana Oddelek Novo mesto NAMESTO ČESA EVRO? NOVO MESTO - Evro, skupna valuta evropske monetarne unije (EMU), bo s 1. janurjem prihodnjega leta zamenjal sedanji eku, poleg tega pa še naslednje valute: avstrijski šiling, belgijske, francoske in luksemburške franke, irske funte, italijanske lire, nemške in finske marke, nizozemske guldne, portugalske escudose in španske pezete. Omenjene valute bodo v prehodnem obdobju do konca leta 2001 vzporedno še v veljavi. UGODNA STOPNJA BREZPOSELNOSTI NOVO MESTO - Sredi poletja je stopnja registrirane brezposelnosti na Dolenjskem in v Beli krajini znašala 10 odst., kar je precej pod povprečno stopnjo v državi, ki dosega 14,2 odst. Največja brezposelnost je bila v Črnomlju (11,3-odstot-na), v Novem mestu povprečna (10,2-odstotna), v Trebnjem 8,9- in v Metliki 8,3-odstotna. kmetijski nasveti Predlog, vreden premisleka: j Rejcem še plačilo za strah Zveri pri nas resda še ne ogrožajo človeških življenj, ogrožajo Pa pravico ljudi, ki bivajo na izpostavljenih krajih in ohranjajo Poseljenost slovenske krajine, do varnega življenja brez strahu. Ti ljudje so rejci drobnice, ki so prisluhnili strokovnim Priporočilom in se bolj ali manj zagnano lotili reje, zdaj pa živijo y,strahu za svoje črede, ogrožene od zveri. Dosedanja zakonodaja Pni za njihovo pionirsko delo in strah ne prizna plačila. V okviru Društva za gospodarjenje na travinju Slovenije (DTS) pirajo predloge o tem, kako bi rejcem preprečili in poplačali ^odo. Lovcem predlagajo, da bi spremljali gibanje zveri in o tem sProti obveščali lastnike drobnice, slednjim pa da bi, kjer je le Mogoče, svoje trope zavarovali z električno ograjo, kar pa seveda y zato je izkoristil enourno odsotnost gozdarjev in neznanokam odpeljal 15 kubikov bukovih drv, ■d so jih delavci GG Novo mesto. Poslovna enota Straža, pripravili Za odvoz. Škode je za 90 tisočakov. VLOMILI V VRTEC - Med G. in 16. novembrom je nekdo vlomil v vzgojno-varstveni zavod vrtec Ostržek v Novem mestu ter okradel barvni televizor in video-rekorder. Škode je za 130 tisoč tolarjev. BRCAL V OMARICO - V ponedeljek, 16. novembra, popoldne le nekdo v Kettejevem drevoredu v Novem mestu prišel do razdelilne omarice KRO podjetja Borna !n večkrat brcnil vanjo, tako da se le snela in poškodovala. Neznanec le omenjeno podjetje oškodoval za 200 tisoč tolarjev. SEKAL NA ČRNO - Od sep-tombra do sredine novembra je "ekdo v gozdu Kleč posekal in neznano kam odpeljal šest dreves. Neznanec je s tem Sklad kmetskih zemljišč in gozdov oškodoval za 190 tisočakov. OBLEKEL SE JE - Med 13. in L. novembrom je prišel nekdo v Prodajalno Tomas šport v Rozmanovi ulici v Novem mestu in ukradel smučarsko bundo Bailo. Lastnika T. D. iz Novega mesta je tako oškodoval za 50 tisoč tolarjev. MOPEDA NI VEČ - V noči na G- november je nekdo v Semiču vtomil v garažo in ukradel kolo z Kotorjem Tomos APN 6. Lastnika A. J. iz Semiča je tako oškodoval za 50 tisočakov. SKUPAJ PROTI tmmsm ©080-1200 POKLIČITE ! Ostali boste anonimni Neznanca vrgla petardo v spalnico Petarda je že prežgala odejo, na srečo pa je bil lastnik doma - Očitno je petardomanija spet na pohodu, zato policija opozarja, kako ravnati s pirotehničnimi sredstvi NOVO MESTO - Prejšnji torek okoli 8. ure zjutraj so policisti v Novem mestu obravnavali primer, ko sta dva neznanca skozi odprto okno v spalnico hiše vrgla petardo, kije padla na posteljo in pri aktiviranju prežgala odejo. Na srečo je bil lastnik doma in je lahko preprečil posledice. Primer torej spet opozarja na nespametno uporabo pirotehničnih sredstev. Medtem ko je nekaterim metanje petard zabava, je to za večino državljanov neprijetno dejanje. Neprevidna in nepremišljena uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe, vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. Kot so sporočili iz uprave za notranje zadeve Novo mesto, bodo policisti storili vse, da bi omejili nezakonito uporabo in zmanjšali možnost poškodb. Dosledno bodo ukrepali proti vsem, ki bodo metali petarde oziroma uporabljali druge pirotehnične V DISKOTEKAH MAMILA PO RAZLIČNIH CENAH NOVO MESTO - Gram heroina je stal sto nemških mark, tabletka ecstasy 2000 tolarjev in gram marihuane tisoč tolarjev. Tak naj bi bil cenik med mladimi priljubljenih mamil, ki naj bi jih na mesec v diskoteki Atlantis v Novem mestu in v Straži prodajal 19-letni D. P. iz okolice Novega mesta, ki je po podatkih novomeške uprave za notranje zadeve zaradi tega utemeljeno osumljen kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Izbor mamil, ki naj bi jih prav tako novembra prodajal 22-let-ni M. J. iz Novega mesta v diskotekah Atlantis in Scorpion v Novem mestu ter diskoteki Otočec je bil nekoliko drugačen, drugačen pa je bil tudi njegov cenik. Prodajal naj bi kokain, amfetamin in ecstasy. Za primerjavo: pri njem naj bi tabletka ecstasyja stala 1700 tolarjev. Tudi on je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. VLOMILI V HIŠO ŽUŽEMBERK - Med L in 21. novembrom je nekdo na Baragovi cesti v Žužemberku vlomil v stanovanjsko hišo, last I. K., iz Ljubljane, in ukradel električni ročni vrtalni stroj, zračno puško, okoli 400 nabojev, 3 komplete svedrov in manjšo sekiro. Neznanec je s tem lastnico oškodoval za 60 tisočakov. ILEGALCI S TAKSIJEM KRŠKO - Prejšnji četrtek okoli enih popoldne so krški policisti opazili tri taksije z registracijo mariborskega območja. Ugotovili so, da je v taksijih 10 Jugoslovanov, ki so pri Murski Soboti ilegalno prestopili mejo. Trenutno je njihovo domovanje v prehodnem domu za tujce v Ljubljani. KAJ PIŠEJO DRUGI Medvojni resnici na ljubo Manipulacija s Kardeljevim pismom Ivanu Mačku Matiji Prvega oktobra 1942je Edvard Kardelj poslal posebno pismo Ivanu Mačku Matiji, v katerem je opozoril na izjemno težke razmere. Italijani so namreč z osmim “operativnim ciklusom", ki naj bi Uničil partizane v Beli krajini, pred tem pa temeljito “očistil" Rog, dolino Kolpe in predele ob železniški progi, pri tem pa so jim bile v izdatno pomoč enote bele garde, ki so tedaj štele 2823 mož. Parti-žanskemu gibanju je dejansko grozilo uničenje. Navedek iz Kardeljevega pisma, kakor je citiran v knjigi zgodovinarja dr. Metoda Mikuža, objavljen pa je bil že v januarju 1943 v Slovenskem poročevalcu, se glasi dobesedno: "Belo gardo uničujte neusmiljeno. Zapeljane kmete, ki se vnaprej javijo in oddajo orožje, izpuščajte, toda tiste, ki se bodo uporno borili, po-streljajte. Duhovne v četah vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove... ” S tem se v citatu izpustita besedi “v četah ”, povelje zajame vse duhovnike, intelektualce, oficirje, v resnici pa se nanaša le na pripadnike belogardističnih čet, ki so jih partizani zajeli v bojih. To je huda manipulacija tistih, ki se danes zgražajo nad Kardeljevo krutostjo, pri tem pa zamolčujejo, da je tisti čas partizanstvu nasprotna stran vodila silovito protikomunistično propagando in da je dnevnik Slovenec 19. novembra 1942 objavil poziv, ki je Kardeljevemu vsaj enakovreden in ki se je dobesedno glasil: “Res je, da je nasproti puški treba postaviti vsaj puško, da je zločin treba kaznovati, da je treba pristaše oborožene komunistične revolucije, če se nočejo vdati, brezobzirno postreliti, kajti vse to je v skladu s pravičnostjo in pozitivnimi zakoni”. (Svobodna misel, 13. novembru 1998) izdelke, kjer to ni dovoljeno (v šolah, v bližini, vrtcev, zdravstvenih domov, bolnišnic, domov za ostarele, športnih objektov, cerkev in drugih krajev, kjer se zbira večje število ljudi). Ker je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh, policisti prosijo starše, skrbnike in učitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. Policija opozarja občane, da so previdni pri nakupu. Kupci in uporabniki pirotehničnih izdelkov naj ta sredstva, če se jim ne morejo Morali bomo razčistiti odnos do živali Pred vstopom v EU Države članice Evropske unije (EU), ki imajo že dalj časa z zakonom urejeno vprašanje varstva živali pred mučenjem, se močno zanimajo, kako daleč so s takim zakonom države kandidatke za vstop v Evropsko unijo. Med sedmimi kanididat-kami, med katerimi je tudi Slovenija, imajo že vse posebne zakone proti mučenju živali, le Slovenija že peto leto caplja in ne sprejme tega prepotrebnega zakonskega akta. V oktobru je Slovenijo obiskal David Bowles, višji funkcionar britanskega RSPCA-ja (kraljevo društvo proti mučenju živali). Čeprav sem visokega gosta najavila tudi pri Milanu Kučanu in dr. Janezu Drnovšku, nista imela niti minute časa za pogovor z njim. Osebje Drnovškovega kabineta me je usmerilo kar na ministrstvo za kmetijstvo, kjer osnutek našega zakona gnije že vrsto let. Da bi g. Bovvles (ki je tudi povezovalni člen v Eurgroup for animal welfare, kjer se odloča tudi o tem, če bo Slovenija sprejeta v Evropsko unijo) javno spregovoril preko nacionalne televizije, ni bilo možno, saj sem tudi tam naletela na blokado. RSPCA je pripravljena pomagati tudi nerazvitim državam, ki same niso sposobne spraviti odnos do živali na dostojno raven. Upam in želim, da bi se s tem seznanil tudi predsednik vlade dr. Drnovšek, ki svojega ministra ne spomni na njegovo dolžnost, ki jo je že večkrat javno obljubil, ta je, da bo osnutek zakona že zdavnaj poslan v državni zbor v drugo branje. LEA EVA MULLER OPREMIL SE JE LOKVE - V noči na 18. november je nekdo na Lokvah vlomil v garažo, ki stoji v bližini stanovanjske hiše, in ukradel motorno kolo Tomos ATX, motorno kolo Husgvar-na 125 CR, dve čeladi in varnostni oklep. S tem je lastnika P. Z. iz Ljubljane oškodoval za 600 tisoč tolarjev. KADILEC NA DELU NOVO MESTO - V četrtek, 19. novembra, je nekdo vlomil v trgovino Bršljinka in odnesel 149 zavojev cigaret različnih znamk, steklenico jagermaistra, iz blagajne pa je vzel 15 tisočakov. Trgovino je oškodoval za približno 350 tisoč tolarjev. ZARADI ALKOHOLA TUDI OGROMNA ŠKODA Alkoholiziranost udeležencev v prometu je izjemno pomemben vzrok ali spremljevalec prometnih nesreč. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve povzročijo pijani vozniki tretjino nesreč s smrtnim izidom, četrtino nesreč s telesnimi poškodbami in več kot desetino vseh nesreč z materialno škodo. Od leta 1991 do leta 1997 je na naših cestah umrlo 3111 ljudi. Po metodologiji Evropske unije pa smo imeli samo zaradi msrtnih žrtev v tem času za 578 milijard tolarjev družbene škode. odreči, kupujejo v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Od prodajalca lahko kupec zahteva dokaz, daje izdelek vpisan v listo eksplozivnih snovi, ki so dovoljene za prodajo, in slovensko navodilo za uporabo. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se pirotehnični izdelek ne obnaša vedno tako, kot zagotavljajo navodila. Mladoletniki naj pirotehnična sredstva uporabljajo le pod nadzorom staršev in skrbnikov. T. G. UKRADLI IZPOSOJEN AVTO OTOČEC - 25-letni P. P. iz Bosne in Hercegovine, ki začasno dela v Nemčiji, je 12. novembra v izposojevalnici avtov v Avstriji najel osebni avto znamke Opel Sintra 2,2 1, registrske števile TA 22 GD (A), rdeče barve, in se z njim odpravil v Bosno. Ko se je 16. novembra vračal v Avstrijo, se je nekaj po enajsti uri zvečer ustavil na Otočcu pri hotelu Šport in tam prenočil. Zjutraj je ugotovil, da avta ni. UNZ Novo mesto prosi občane, ki bi morda videli ukradeno vozilo, da o tem obvestijo policiste na telefon 113. PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje dipl. iur. Marta Jelačin gl Zakon o izvršbi (1) 15. oktobra je stopil v veljavo novi zakon o izvršbi in zavarovanju, ki prinaša vrsto novosti, ki bistveno spreminjajo položaj strank v postopku tako upnikov kot dolžnikov. Kot posebna novost je uvedba izvršiteljev, ki jih okrajna sodišča določijo s sklepom za opravljanje posameznih izvršilnih dejanj. Za izvršitelja ne sme biti določena oseba, kije stranka v postopku. Izvršilni postopek se začne na predlog upnika, s katerim zahteva, da sodišče prisilno izterja dolgovano terjatev. Upnik mora takemu predlogu priložiti izvršilni naslov, to je listino, s katero je drugi stranki naloženo, da plača svoj dolg upniku. Take listine so praviloma sodbe, sodne poravnave, upravne odločbe in izvršljiv notarski zapis ali druge verodostojne listine (račun, menica, ček). Notarski zapis je izvršljiv le, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izvira iz notarskega zapisa, zapadla. Na podlagi takega predloga sodišče izda sklep o izvršbi, s katerim določi, na kakšnem način naj se izvršba opravi, da bo upnikova terjatev poplačana. po dolenjski deželi • Ljubitelji žlahtne kapljice se dobro zavedajo presežkov letošnje obilne letine, zato tudi sami skrbijo za večjo porabo. To spoznavajo tudi policisti, ki so včasih nemalo presenečeni nad “čilostjo ” pivcev. V četrtek popoldne so v Brežicah naleteli na veselega moža, ki je povzročil prometno nesrečo z materialno škodo. Ker so brežiški policisti spoznali, da z voznikom ni vse tako, kot bi moralo biti, so mu dali pihati, alkotest pa je pokazal kar 3,52 promila alkohola. • Istega dne le dobro uro kasneje so krški policisti priskrbeli prenočišče v prostoru za pridržanje vozniku osebnega avtomobila, ki so ga okoli pol petih popoldne ustavili na lokalni cesti. Ne le da ni bil privezan in da ni imel opravljenega vozniškega dovoljenja: bil je tudi vinjen in alkotest je pokazal 1,88 promila alkohola. Policisti so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, vendar so ga ponovno zalotili uro kasneje in ga dali na toplo. • Tistega nepridiprava, ki je v noči na 19. november vlomil v Postajno gostilno v Novem mestu, k nezakonitem početju očitno ni gnala žeja, prej kadilska strast in prazen žep, saj je odnesel več zavojčkov cigaret različnih znamk, kilogram kave in nekaj denarja. S seboj je odnesel tudi dva cilindrična vložka, ki ju je zlomil, da je prišel do plena. 0 ukinjanju uprav za notranje zadeve še nič dorečenega Minister pojasnjuje V zadnjem času se je v javnosti pojavilo več ugibanj o bodoči regionalni organiziranosti policije, povezanih predvsem z morebitno ukinitvijo določenih uprav za notranje zadeve, med njimi se omenja tudi ukinitev UNZ Krško. Zato je minister za notranje zadeve Mirko Bandelj pripravil izjavo za javnost, v kateri poudarja: “Na podlagi danih usmeritev, upoštevajoč nova strokovna spoznanja, načela racionalnosti in predvsem v interesu zagotavljanja visoke stopnje varnosti prebivalcev gredo strokovna razmišljanja v več smereh. Ena od teh je bila tudi nakazana možnost zmanjševanja števila uprav za notranje zadeve. Poudarjam pa, da ministrstvo oziroma policija v tem trenutku za končno odločitev ni pripravilo nobenega predloga o ukinitvi katerekoli uprave za notranje zadeve,” pravi minister Bandelj in nadaljuje, da so najbližje odločitvi, da bodo vladi, ki bo v skladu z zakonom o policiji določila sedež in območje bodočih policijskih uprav, predlagali takšno regionalno organiziranost policije, ki ne bo odstopala od sedanje. To pomeni, da bi se sedanje uprave za notranje zadeve preoblikovale v policijske uprave, ki pa se bodo glede na obseg dela in varnostno problematiko lahko razlikovale v organiziranosti in strukturiranosti. v Zupan Hudoklin spet žrtev groženj dveh mladeničev Oba sta bila pijana ŠENTJERNEJ - Volilna nedelja je po državi minila večinoma mirno, tega pa ne moremo trditi za Šentjernej, kjer se je zgodila ena najbolj grobih kršitev na letošnjih lokalnih volitvah. Groženj z ubojem je bil deležen kandidat za šent-jernejskega župana - sicer stari in tudi novi župan - Franc Hudoklin, zaradi cesarje posredovala policija, v igri pa sta bila stara znanca policistov in znanca Franca Hudoklina, saj sta ga napadla že letos poleti pri gasilskem domu v Orehovici. V nedeljo ob pol osmih zjutraj sta se 21-letni Jože Jordan in njegov sosed 32-Ietni Milan TUrk v gostilni bahala, da bosta obračunala z županom Hudoklinom, češ da z njegovim županovanjem nista zadovoljna. Da njune besede niso samo natolcevanje, je eden od njiju okrepil tudi s tem, da je gostom pokazal pištolo in nož “metuljček”, dejal pa je še, da bo z županom obračunal takrat, ko bo ta prišel na volišče. O grožnji so iz gostilne obvestili policiste. Ti so kmalu zatem na lokalni cesti Šentjernej - Cerov Log ustavili traktor z obema mladeničema. Voznik Jordan je napihal 1,49, sopotnik Turk pa 2,66 promila alkohola. Policisti so Jordanu zasegli nož, sopotniku pa pištolo VValter kalibra 9 mm brez nabojnika v pištoli. Na podlagi odredbe preiskovalne sodnice okrožnega sodišča v Novem mestu so policisti še istega dne pri njiju opravili hišno preiskavo. Pri Jordanu so našli vojaški nož in dva naboja za avtomatsko puško, pri Turku pa vojaški nož. Orožje so jima zasegli in ju bodo zaradi posedovanja brez ustreznih dovoljenj predlagali sodniku za prekrške, čaka pa ju tudi kazenska ovadba zaradi ogrožanja varnosti. T. G. “BALKANSKO” OBNAŠANJE Lokalne volitve so za nami. Po demokratični poti so izvoljeni tisti kandidati, ki jim ljudstvo zaupa. Tako se je končala predvolilna kampanja, ki pa se je odvijala predvsem z nekakšno manijo nespodobnega trganja predvolilnih plakatov strank. Tako je veter raznašal raztrgane plakate po cestah, poteh in vaseh. K temu bi pripomnil, da smo mi še daleč od Evrope. Ko smo se pred leti vozili po Avstriji, Italiji in drugod, pred njihovimi volit\’ami tega nismo opazili. Vsakemu državljanu je dana pravica, da na volitvah izrazi svoj glas po svobodni presoji z nespodobnim obnašanjem, trganjem plakatov te ali one stranke, pa kažemo tudi tujcem, ki se vozijo po naši domovini, da se še nismo navadili na demokracijo, ampak smo v tem pogledu nekje v “balkanski”civilizaciji. T. V. Mladi tolerantni do legalnih drog Raziskava o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med dijaki L letnikov srednjih šol nekoliko osvetlila sliko o uporabi drog med mladimi - Legalne droge močno prisotne NOVO MESTO - “Skrb vzbuja dejstvo, da zelo velik delež dijakov prvih letnikov novomeških srednjih šol sploh ne obsoja rednega uživanja alkohola in rednega kajenja cigaret, kar kaže, kje bi morala preventiva več storiti; hkrati obsojajo vsako eksperimentiranje s prepovedano drogo, saj so očitno prestrašeni, to pa lahko vodi v obsojanje in stigmatiziranje uživalcev,” pravi dr. medicine Peter Zajc, ki je aprila letos opravil raziskavo o uporabi tobaka, alkohola in drugih drug med dijaki. Raziskava je zajela 300 dijakov prvih letnikov iz 10 razredov različnih srednjih šol v Novem mestu, kar predstavlja petino vseh prvošolcev. Sicer pa prej omenjena ugotovitev o uporabi legalnih drog, tobaka in alkohola ni tako presenetljiva glede na veliko dostopnost le-teh. Skoraj vsi vprašani so odgovorili, da so že pili alkohol, več kot polovica je bila tudi pijana. Tri petine vprašanih je že kadilo cigarete, ena petina pa jih kadi vsak dan. Skrb vzbuja tudi podatek, da je kar četrtina vprašanih dobila alkohol zunaj - dosegljiv je vsepovsod ne glede na uro in kraj, hkrati pa je znana zakonska določba, ki pri nas 15-letnikom prepoveduje točiti alkoholne pijače. Skoraj polovica mladih se zadržuje v družbi, kjer vsi kadijo ali pijejo alkohol, kar kaže na visoko obremenitev v sami populaciji, ki vpliva tudi na posameznika. Sicer pa več kot dve tretjini vprašanih živi v družinah, kjer se pije alkohol, 13 odstotkov vprašanih v družinah, kjer se en član vsaj enkrat na teden napije, in več kot polovica v družinah kadilcev. Mladi prepovedane droge, predvsem “klasične”, dobro poznajo, medtem ko je slabo poznavanje “klubskih” drog - spida in ecsta-syja. “Zanimivo je, da ecstasy poznajo slabše od heroina in kokaina, čeprav uporaba ecstasyja v Sloveniji narašča. Očitno klubska scena v Novem mestu še ni tako razvita,” ugotavlja dr. Zajc in dodaja, da bi bili rezultati verjetno drugačni, če bi v anketi sode- lovali nekoliko starejši dijaki ali če bi bila anketa opravljena na primer v Brežicah. Sicer pa je 12 odstotkov vprašanih že kadilo marihuano, 3,3 odstotka je uživalo pomirjevala, ostale droge pa zanemarljivo malo. Kdor jo je užival, jo je dobil od prijateljev, nihče pa je ni kupil. T. GAZVODA dr. Peter Zajc SKUPAJ ODPRIMO NOVI McDonald’s! V letu 1999 bomo odprli restavracijo McDonald's v Novem mestu. Iščemo več komunikativnih in prilagodljivih sodelavcev, ki nam bodo pri tem pomagali. Če: • ste zaključili srednjo šolo, • radi delate z ljudmi in jih z veseljem vodite, • nimate več kot 35 let, • radi pridobivate nova znanja in spretnosti ter • ste ambiciozni, potem lahko postanete ČLAN VODSTVENE EKIPE RESTAVRACIJE McDonaldi. Delali boste v mladem, dinamičnem kolektivu, ki soustvarja najuspešnejšo blagovno znamko na svetu. Vključeni boste v program neprestanega treninga in izobraževanja. Dobro delo vam bo odprlo možnosti napredovanja. Do 5. decembra pošljite fotokopijo spričevala in kratek življenjepis z razlogi, zakaj želite postati del našega kolektiva, na naslov: McDonald’s Slovenija d.o.o. - za Novo mesto Dunajska 22 1000 Ljubljana Nadaljnje informacije boste prejeli po pošti do 15. decembra. moja PRILOŽNOST Čestitke ter lepe želje poslovnim partnerjem in strankam ob koncu leta lahko naročite v DOLENJSKEM LISTU na telefon: 068/323-610 ali 041/623-116 / ---------------N manJS* tuziitičrui OjjencijcL Kandijska 9, Novo mesto Tel. 068/321-115, 325-477 ZIMA V TOPLIH KRAJIH • Kitajska-Peking, 7 dni - 170.000 SIT • Egipt, 7 dni - 91.200 SIT • Kanarski otoki, 7 dni - 74.500 SIT • Bali, 15 dni - 167.000 SIT SILVESTROVANJE • Pariz, 5 dni, bus - 32.990 SIT • Rim, 3 dni, bus - 23.590 SIT • Budimpešta, 4 dni, bus - 18.900 SIT • Praga, 4 dni, bus - 20.900 SIT v________________________________________ Mizarsko podjetje TRELES Trebnje, d.o.o. 8210 Trebnje, Temeniška pot 4 redno zaposli VODJO TEHNIČNE PRIPRAVE DELA Pogoj: - lesarski tehnik z najmanj 5 leti delovnih izkušenj na podobnih delih inženir lesarstva z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj na podobnih delih. ✓ Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na gornji naslov. Za dodatna pojasnila pokličite na tel. številko 068/44-038! Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš, to pomeni, da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas. Kaj vam ponujamo ? • zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj; • redno zaposlitev,- • strokovno usposabljanje; • možnost dobrega zaslužka; • ustvarjalno in prijazno delovno okolje. In kaj od vas pričakujemo ? • vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe; • delovne izkušnje v prodaji; • vozniški izpit B-kategorije; • sposobnost dobrega komuniciranja. Pisne prijme s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d d. PE Novo Mesto Novi trg t 8000 Novo Mesto Delovno razmerje bomo sklenili za določen čos 1 leto s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čos. Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih: Novega Mesta, Brežic in Sevnice. Kandidati boste o odloutvi obveščeni v 15 dneh po izbiri. m SLOVENSKA KNJIGA Zaposli REGIONALNEGA DIREKTORJA ZA DOLENJSKO OBMOČJE Delo obsega: organizacijo in vodenje regionalne zastopniške mreže za prodajo po domovih (priročniki, enciklopedije, atlasi)- Od kandidatov pričakujemo: - najmanj VI. stopnjo izobrazbe - pretežno delo na terenu bogate izkušnje pri organiziranju zastopniške mreže - vodstvene sposobnosti Vaše ponudbe z življenjepisom pošljite v roku 8 dni na naslov: Slovenska knjiga, PE Založništvo, Rožna dolina c. II / 7, Ljubljana Zanesljiva. Varna. Ki prisluhne. n. JL SLOVENICA t n v a r o v n l n i š k ti h i š n d . d . Za vas smo mi Ljubljanski cesti 27 v Novem mestu odprli novo poslovalnico. Prijazno vas vabimo, da nas obiščete! Telefon: 068 316 189 in telefaks: 068 316 188 • Boj se sovražnika, ki ti prinaša darila. (Mark Aurelius) NOVO MESTO, PREŠERNOV TRG 3 - OB KINU KRKA TELEFON : 372-720 • PRODAJA UMETNIŠKIH SLIK • OKVIRJANJE SLIK, FOTOGRAFIJ, GOBELINOV... • UMETNIŠKE SLIKE PO NAROČILU (ZIDANICE, DOMAČIJE, KRAJINE, PORTRETI...) Za vsako sliko, fotografijo, gobelin itd., ki jo prineste okviriti v Galerijo Kralj od 20. oktobra do 3. decembra, dobite kupon, s katerim boste udeleženi v nagradnem žrebanju. Podeljenih bo osem kvalitetnih in bogatih nagrad: tri umetniške krajinske slike - olja, dva akvarela in tri grafike. Vse slike so okvirjene. Avtorji so znani slovenski slikarji! Žrebanje bo v petek, 4. decembra, na televiziji" Vaš kanal". Vljudno vabljeni! DOLENJSKI LIST Spoštovani volilci in volilke! Volitve so za nami in odličen uspeh, ki smo ga dosegli kot stranka SLS, Podružnica Šentjernej, v nedeljo, gre pripisati prav Vam. Zato se Vam za izkazano zaupanje iskreno zahvaljujemo in Vam obljubljamo, da bomo še tesneje sodelovali, saj kot zmagovalna stranka v občini Šentjernej zasedamo kar šest mest v občinskem svetu. Hvala! »SLS Slovenska ljudska stranka Podružnica Šentjernej Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o. objavlja prosta delovna mesta: 1. inženir za sekundarne komponente, 2. tehnik za strojno delavnico in varjenje, 3. tehnik za ventilacijo in ventile, 4. strojni vzdrževalec, 5. tehnik vzdrževanja elektro opreme, 6. elektro vzdrževalec, 7. tehnik vzdrževanja l&C opreme, 8. tehnik za radiološki nadzor. Pogoji: pod 1: - dipl. inž. strojništva - 30 mesecev delovnih izkušenj na vzdrževanju opreme v energetskih postrojenjih pod 2: - strojni tehnik ali VKV z delovodskim izpitom - 18 mesecev delovnih izkušenj kot strugar na strojni obdelavi in vodenju vzdrževalnih del pod 3: - strojni tehnik - 18 mesecev delovnih izkušenj na vzdrževanju energetske opreme, posebej ventilacijske opreme in ventilov pod 4: - strojni tehnik, VKV ali KV strojni ključavničar - 15 mesecev delovnih izkušenj na vzdrževanju energetske opreme, posebej izolatersko-kleparska dela pod 5: - elektrotehnik-energetik - 18 mesecev delovnih izkušenj na vzdrževanju elektroenergetske opreme pod 6: - elektrotehnik-energetik ali elektrikar-energetik - 15 mesecev delovnih izkušenj na vzdrževanju elektroenergetske opreme pod 7: - elektrotehnik-elektronik - 18 mesecev delovnih izkušenj na vzdrževanju instrumenta-cijske opreme pod 8: - kemijski tehnik - 18 mesecev delovnih izkušenj na radiološki zaščiti in kemiji Za vsa delovna mesta se zahteva posebno zdravstveno sposobnost za delo v pogojih ionizirajočega sevanja. Za delovna mesta pod št. 3 do 8 lahko pošljejo prijave tudi kandidati brez delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za določen čas 12 mesecev. Po uspešno končanem dodatnem usposabljanju za delo v NE Krško obstaja možnost zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju poaoiev pošljite do 5.12.1998 na naslov: Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o., Vrbina 12, 8270 Krško. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. Industrijska prodajalna Novoteks-Tkanina obvešča svoje cenjene kupce, da je glede na tržne razmere in gibanja cen surovin znižala cene artiklov iz svojega proizvodnega programa. Tako vam od 26.11.1998 dalje nudimo ugoden nakup tkanin in pletenin tudi z 60-odstotnim popustom. Prav tako lahko po zelo ugodni ceni dobite tkanine iz izvoznega programa. Priporoča se industrijska prodajalna Novoteks-Tkanina v Bršljinu, Novem mestu in Metliki. w/udnc vabljeni! W.A.M. TRICOTS Proizvodnja tekstila in trgovina, d.o.o. Belokranjska 28 a 8340 ČRNOMELJ Smo proizvodno podjetje s 45 zaposlenimi in letos beležimo že šesto leto poslovanja. Pripravljamo razširitev proizvodnje - veliko serijsko izdelavo polo majic in bombažnih puloverjev. K sodelovanju vabimo: 1. tehnologa - vodjo skupine - zaželena srednja izobrazba tekstilne smeri in izkušnje pri šivanju trikotažnih izdelkov, 2. večje število šivilj • zaželene delovne izkušnje. Nudimo redno zaposlitev, ugodne delovne pogoje in stimulativni osebni dohodek. Dodatne informacije dobite na sedežu podjetja na Belokranjski 28 a, 8340 Črnomelj (poleg AMZS - tehnični pregledi) ali na telefonu 068/53-286 - gospod Marjan Hutar. Dragi občani in občanke! Zahvaljujem se Vam za podporo pri ponovni izvolitvi na funkcijo župana. Ponosen sem, da me je velika večina podprla in da verjamete v moje delo in boljši jutri vaše in naše občine Šentjernej. Hvala! ., v „ Vas župan CENJENE VOLIVKE IN VOLIVCI NOVE OBČINE ŽUŽEMBERK! Iskreno se Vam zahvaljujem za izkazano zaupanje in podporo moje kandidature za župana naše nove občine. Hkrati pa Vas pozivam, da na Miklavževo nedeljo zopet pridete na volišča in me podprete v še večjem številu! Kandidat za župana Franc Škufca AGR^3 d.o.o. NOVO MESTO prodajalna “SEJALEC” tel. 068/325-750 • semenski ČESEN in ČEBULČEK • čebulnice rož: tulipani, irisi, krokusi... • sadike: VRTNICE, magnolije, hibiskus, klematisi KIVI, AMERIŠKA BOROVNICA, RIBEZ, KOSMULJA, LIMONA, MANDARINA • PVC POSODE ZA ZELJE od 20 do 2001 - IN0X POSODA ZA VINO od 30 do 20001 - ČRPALKE ZA PRETOK VINA • MESARSKA OPREMA: - mesoreznice, mesarski noži “DICK” in “VICT0RIN0X", - polnilke, mesarice, kavli... - NARAVNA ČREVA, UMETNI OVITKI - K0L0F0NJA, SALAMURIN... UGODNA PRODAJA MOTORNIH ŽAG Stihi in Husqvarna - rezervni deli DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj M KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 29.11.1998, objavlja javno licitacijo naslednjih rabljenih in poškodovanih vozil: letnik izkl. cena v SIT 1. R-CLIO 1.4 RT 1995 2. FIAT UNO 1.0 IE 1998 3. R-CLIO 1.2 RN 1995 4. CITROEN AX 1.01 1997 5. R-TRAFIC kombi, vozilo s sedeži 1994 6. PEUGEOT 309 GL PROFIL 1991 7. AUDI 100 2.3 i 1993 8. Prikolica za prevoz vozil PA4 1991 9. Stroj za montažo gum 1989 10. Rezkalno-vrtalni stroj Metal HVG 1986 11. IVECO RIVAL 40.8 H 1992 400.000,00 400.000. 00 500.000. 00 250.000. 00 500.000. 00 300.000. 00 1.200.000,00 360.000. 00 80.000,00 900.000. 00 600.000. 00 Licitacija bo v nedeljo, 29.11.1998, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 27.11.1998, od 8. do 15. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. Vozili pod zaporedno številko 7 in 11 sta nepoškodovani. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5-odst. prometni davek oz. pod zap. št. 8, 9,10 je PD 20%. Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA KOORDINACIJSKI ODBOR NOVO MESTO »SLS V • ••• <-•: it-hu <:r:i>:ka Z velikim veseljem sporočamo optimizem ob doseženih rezultatih na nedavnih lokalnih volitvah. Vsem iskrena hvala za vaš glas. Obljubljamo vam, da ga bomo znali ceniti in odgovorno zagovarjati. Vabimo vas, da v nedeljo, 6. decembra, ponovno potrdite svojo voljo v korist združene moči županskemu kandidatu dr. Antonu Starcu. Vse lepo vam želim. SLS predsednik koordinacijskega odbora: Novo mesto Tone Horvat IZKORISTITE PRILOŽNOST! OMEJENA KOLIČINA VOZIL! UGODNO! Vabljeni na preizkusne vožnje! Vaš pooblaščeni trgovec in serviser: Avtohiša Berus Novo mesto Tel.: 068/342-360, 325-098 G00O Audi OBNOVA TELEFONIJE - V Orehovici so v’ kratkem prišli do kar nekaj novih pridobitev. Občina Šentjernej je v skrbi za večjo varnost tamkajšnjih šolarjev dala pred šolo zgraditi avtobusno postajališče in dograditi pločnik. Prejšnji teden pa smo delavce Viasa zalotili pri gradnji javne razsvetljave pri orehovški šoli, nedaleč stran pa so delavci Telekoma polagali nove kable za telefonijo (na fotografiji). (Foto: J. D.) Petrolovo kurilno olje naročite in dobite že za 45,30 SIT/liter. • popust ob plačilu z gotovino in MAGNA kartico • obročno plačilo na 3 ali 6 obrokov • brezplačen prevoz • plačilo ob dostavi • darilo ob nakupu nad 1000 litrov Vsem dosedanjim ugodnostim pri nakupu kurilnega olja smo dodali še zamik plačila! Naročila: Skladišča: BREŽICE 0608 / 61 188 NO V O M ES TO 068 / 323 814 Bencinski servisi: ČRNOMELJ KOČEVJE 068 / 56 070 061 / 851 461 ZMAGA DOMAČINOV ŠENTRUPERT - Šahovski klub Trebnje je v nedeljo, 15. novembra, organiziral ekipni in posamični šahovski turnir v počastitev otvoritve obnovljenega kulturnega doma v Šentrupertu. Na ekipnem turnirju je sodelovalo 8 ekip iz sosednjih šahovskih klubov in društev. Zmagala je prva ekipa šahovskega kluba Trebnje, druga je bila ekipa šahovskega društva Novo mesto, tretji pa so bili šahisti iz Sevnice. Po ekipnem turnirju so priredili še posamični turnir, na katerem je med petindvajsetimi šahisti zmagal mojstrski kandidat Marjan Kastelic iz Novega mesta, drugi je bil predstavnik domačega kluba FIDE mojster Miha Furlan, tretji pa novomeški prvokategornik Robert Rudman. (R. R.) ZMAGA DOMAČINOV ŠENTRUPERT - Šahovski klub Trebnje je v nedeljo, 15. novembra, organiziral ekipni in posamični šahovski turnir v počastitev otvoritve obnovljenega kulturnega doma v Šentrupertu. Na ekipnem turnirju je sodelovalo 8 ekip iz sosednjih šahovskih klubov in društev. Zmagala je prva ekipa šahovskega kluba Trebnje, druga je bila ekipa šahovskega društva Novo mesto, tretji pa so bili šahisti iz Sevnice. Po ekipnem turnirju so priredili še posamični turnir, na katerem je med petindvajsetimi šahisti zmagal mojstrski kandidat Marjan Kastelic iz Novega mesta, drugi je bil predstavnik domačega kluba FIDE mojster Miha Furlan, tretji pa novomeški prvokategornik Robert Rudman. (R. R.) SMODIŠ RUŠI - Najboljši pravi novomeški košarkar Matjaž Smodiš, ki bo prihodnji mesec proslavil svoj 19. rojstni dan, kljub najstniškim letom igra vse bolj zrelo in odgovorno izpolnjuje naloge trenerja Živka Ljubojeviča, z odličnimi nastopi pa je nase opozoril tudi trenerja državne reprezentance Borisa Zrinjskega. Če telesno zelo dobro razviti nekdanji pionirski prvak v suvanju krogle ne bo imel težav s poškodbami, bo slej ko prej postal stalni član slovenske izbrane vrste. Na sliki: na tekmi s Hapoelom mu telesno šibkejši izraelski košarkarji v boju pod košem niso bili kos. (Foto: I. Vidmar) Izraelci kot smetana na torti Z zmago nad Hapoelom s 73:60 je Krka na domačem igrišču uspešno zaključila tekmovanje v skupini M pokala Radivoja Korača - Ivo Nakič v evropski peterki tedna NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke so prejšnjo sredo, čeprav tekma z izraelskim moštvom Hapoel Galil EIyon ni več odločala o vrstnem redu, dosegli še peto zaporedno mednarodno zmago in tekmovanje v skupini M pokala Radivoja Korača končali na drugem mestu, kar je vsekakor največji mednarodni uspeh kateregakoli moštva v kolektivnih športnih panogah v zgodovini novomeškega športa. ZMAGA DOMAČINOV ŠENTRUPERT - Šahovski klub Trebnje je v nedeljo, 15. novembra, organiziral ekipni in posamični šahovski turnir v počastitev otvoritve obnovljenega kulturnega doma v Šentrupertu. Na ekipnem turnirju je sodelovalo 8 ekip iz sosednjih šahovskih klubov in društev. Zmagala je prva ekipa šahovskega kluba Trebnje, druga je bila ekipa šahovskega društva Novo mesto, tretji pa so bili šahisti iz Sevnice. Po ekipnem turnirju so priredili še posamični turnir, na katerem je med petindvajsetimi šahisti zmagal mojstrski kandidat Marjan Kastelic iz Novega mesta, drugi je bil predstavnik domačega kluba FIDE mojster Miha Furlan, tretji pa novomeški prvokategornik Robert Rudman. (R. R.) Skupina M je bila v letošnjem pokalu Radivoja Korača zagotovo ena izmed najtežjih, saj imajo Jugoslavija, Izrael in Italija v evropskih klubskih košarkarskih tekmovanjih izjemno uspešno tradicijo, zato je celo med poznavalci košarke le malokdo pričakoval tako ugoden razplet. Le hud poraz Krke ob njenem krstu na mednarodni košarkarski sceni v Rimu je Novomeščanom preprečil, da bi v skupini M osvojili celo prvo mesto in si s tem v šestnajstini finala zagotovili eno izmed drugouvrščenih moštev, ki bi ga bilo nedvomno lažje premagati kot slovito Barcelono, ki že leta igra izjemno pomebno vlogo v evropski klubski košarki. Preseneča velika razlika med štirimi predvidoma izenačenimi moštvi v Krkini skupini. Krka in rimski Aeroporti so tekmovanje v skupini končali le z enim porazom, medtem ko sta moštvo iz dežele svetovnih prvakov - cetinjski Lovčen je predstavnik Jugoslavije - in v evropski košarki znani in uveljavljeni izraelski Flapoel edini zmagi dosegla le v medsebojnih srečanjih, sicer pa sta bila po petkrat poražena. Celulozar na mednarodni sceni Dobre uvrstitve krških plavalcev na mednarodnih mitingih v Celju in Zagrebu - Slapšakova zmagala z rekordom KRŠKO - Minuli konec tedna je na mednarodnem plavalnem mitingu v Celju nastopilo tudi osem plavalcev krškega Celulozarja. Med 279 tekmovalci iz 34 klubov iz šestih držav se je od Krčanov najbolje odrezal Rok Kerin, ki je s časom 2:20,50 na 200 m mešano v kategoriji do 17. leta zasedel tretje mesto. v Šport iz Kočevja in Ribnice • RIBNICA - V zaostali tekmi osmega kroga v 1. državni ligi so rokometašice Gramiza zamudile lepo priložnost, da premagajo ekipo Juteksa, tretjo najboljšo ekipo v ligi. Potem ko so gostje povedle z 18:11, so jih Kočevke z delnim izidom 7:0 ujele. V zadnjih desetih minutah sta se ekipi menjavali v vostvu. V 57. minuti sta morali iz igre Klunova in Dragičevičava, a so se Kočevke ubranile, kar pa jim ni uspelo v zadnji minuti, ko so imele igralko manj. V zadnjem napadu bi lahko izenačile, a jc Mihičeva naredila napako v korakih. • RIBNICA - V sedmem krogu v 1. B državni rokometni ligi so igralci Ribnice v nezanimivi tekmi premagali Chio Besnico s 27:20. Gostom je uspelo v šesti minuti izid izenačiti na 3:3, v nadaljevanju pa jim je zmanjkalo moči, saj so bili zlasti v obrambi zelo šibki. V drugem polčasu so Ribničani povedli s osmimi zadetki razlike in obdržali prednost do konca tekme. Z 12 zadetki je bil najboljši strelec na tekmi Tomaž Lesar. Ribničani si z desetimi točkami delijo prvo mesto. • RIBNICA - Rokometaši Grče iz Kočevja so v drugi ligi še šestič zmagali. Tokrat so brez večjih težav ugnali slabo ekipo Alplesa iz Železnikov, končni izid je bil 37:15, polčas pa se je končal z 20:4. Gostom je uspelo izid izenačiti na 2:2, v prvem polčasu pa so skupaj dosegli le štiri zadetke. Za Grčo je Mare Hojč dosegel 13 zadetkov in Gregor Malnar 7. Grča je z 12 točkami na prvem mestu prvenstvene lestvice. • KOČEVJE - V sedmem krogu v 1. državni ligi so kegljačice Kočevja na srečanju proti Postojnski jami iztržile točko, izid je bil 4:4. Čeprav so bile gostiteljice ..eprav so bile gostiteljice na dobri poti do prve zmage, se je Kočevkam v končnici odprlo in so si tako v borbi za obstanek zagotovile točko. V drugi ligi so kegljači Kočevja izgubili proti Prosolu z 1:7, Ribnica pa je z enakim izidom premagala Lokomotivo. • KOČEVJE - Odbojkarji Kočevja so v šestem krogu v 2. ligi drugič zapored zmagali, prvič pred svojimi gledalci. S 3:0 so premagali moštvo Hoteli Simonov zaliv iz Izole. Čeprav so Kočevci zmagali, je bila igra negotova, zlasti v drugem nizu, ki so ga gostitelji dobili na razliko. • KOČEVJE - Košarkarji kočevskega Snežnika so v sedmem krogu v 2. ligi klonili proti vodilni ekipi lige Ježici, končni izid pa je bil 67:81. Gostitelji so povedli z 11:1, a so jih gostje ujeli in povedli s osmimi točkami. Domačini so izenačili na 38:38, kar je bil izid prvega polčasa. V končnici je Snežniku zmanjkalo moči, tako da niso mogli slediti hitri igri gostov. M. GLAVONJIČ Izkazala sta se tudi Tomaž Jevnik s šestim mestom na 100 prosto (58,13) in Jaka Marušič s šestim mestom na 100 m prsno (1:13,12),ki nsta nastopila v isti starostni skupini kot Rok Kerin. Člani Celulozarja v absolutni konkurenci nimajo plavalca, ki bi lahko dosegel vidnejše uvrstitve, a Krško v tej kategoriji vseeno blesti. Krčanka Urška Slabšak, nekdanja plavalka Celulozarja, ki zdaj tekmuje za Radovljico, je z odličnim časom 56,70 zmagala na 100 m prosto, s čimer je postavila tudi nov rekord mitinga. Pred celjskim mitingom so Krčani nastopili v Zagrebu na mednarodnem mitingu Mladost 98. V 27-član-ski odpravi Celulozarja sta s tretjima mestoma v kategoriji do 12. leta najvišje posegla Dolores Žičkar na 200 m prsno (3:06,88) in Sara Hoj-ski na 100 m delfin (1:24,74. Med kadeti (do 16. leta) je bil Rok Kerin četrti na 200 m mešano (2:21,31), na 200 m hrbtno pa peti (2:22,96), medtem ko je v isti starostni skupini Jaka Marušič osvojil četrto mesto na 100 m prsno (1:12,30) in šesto mesto na 200 m prsno (2:41,82). S petim mestom sta se v svojih disciplinah izkazala tudi Nina Pirc (50 m prosto - 32,89) in Peter Rostohar (100 m delfin - 1:26,20). Glede na to, da so imeli Krčani oktobra velike težave z bazeni, je njihova pripravljenost na zimsko sezono odlična. V soboto bodo krški plavalci nastopili na mednarodnem mitingu za Špelin memorial v Kranju. J S. P. • Krkine uspešne igre niso spregledali ne domači ne tuji strokovnjaki. Najmlajši mož Krkine prve postave 18-letni Matjaž Smodiš je med 16 igralci, ki jih je trener slovenske reprezentance Boris Zrinski poklical v moštvo za drugi del kvalifikacij za Evropsko prvenstvo. Drugi poklon je Krka dobila iz Italije, kjer je tamkajšnja košarkarska revija Superbasket v peterko minulega tedna kot najboljšega krilnega igralca uvrstila Iva Nakiča, ki je med petimi izbranci tudi edini košarkar iz moštva, ki ne nastopa v evropski ligi, ampak v precej manj cenjenem pokalu Radivoja Korača. Pokal Radivoja Korača, skupina M, 6. kolo - KRKA : HAPOEL GALIL ELYON 73:60 (34:32); KRKA: Jevtovič 10, Petrov 5, Smodiš 6 (2:4), Grum 12 (1:2), Meluš 13 (3:5), Nakič 19 (2:4), Ščekič 8 (1:2). Prosti meti: Krka 9:17, Hapoel Galil Elyon 14:19; met za tri točke: Krka 8:19 (Nakič 3, Jevtovič 2, Petrov, Grum, Ščekič), Hapoel Galil Elyon 6:11; osebne napake: Krka 18, Hapoel Galil Elyon 18; pet osebnih: Smodiš (35. minuta). Krka je v skupini M s petimi zmagami in enim porazom osvojila 2. mesto in bo v šestnajstini finala v sredo, 9. decembra, doma igrala z Barcelono. L B SKL, 8. kolo - UNION OLIMPIJA MLADI : KRŠKO 80:84 (31:43); KRŠKO: Mesič 12, Puntar 2, Ogorevc 8, Božič 2, Zaturoski 5, Rozman 16, Avsenak 24, Hočevar 15. L Zagorje 13, 2. Rogla Atras 13, 3. Kemoplast 12, 4. Elektra 12, 5. Krško 12,6. Ilirija 11,7. Union Olimpija ml. 11, 8. GD Hrastnik 11, 9. Banex 11, 10. Radenska 10, 11. Radovljica 10,12. Nova Gorica 9. V naslednjem kolu, ki bo 28. novembra, bo Krško igralo doma z Gradbincem Radovljico. nje prav tako doma s škofjeloškim Termom. ROKOMET L SRL, 8. kolo - AFP DOBOVA : TREBNJE 24:31 (10:9); AFP DOBOVA: Bilušič, Begovič, Simonovič 8 (3), Bogovič 2, Deržič 5, Urbanč 3 (1), Vučič 2 (1), Kukavica 4, Škof, Keše, Kranjc; TREBNJE: Torlo, Mežnaršič, Stojakovič 2, Teržan 4, Blagojevič 7 (3), ŠavriY 3, Bregant 6, Podbregar 2, Hribar, Gradišek 5, Likavec 2, Zupančič. Sedemmetrovke: AFP Dobova 6 (4), Trebnje 5 (3); izključitve: AFP Dobova 4 minute, Trebnje 10; rdeči karton: Stojakovič (32. minuta). ANDOR : KRŠKO 29:17 (14:7); KRŠKO: Medved, German 4 (2), G. Božič L Potočnik, Martinčič 6, Pintarič, Levičar 1, Brili, Deržič 3, Šebek, Belak 2. Sedemmetrovke: Andor 1:1, Krško 2:5; izključitve: Andor 12 minut, Krško 10. OSTALI IZIDI: Celje P. Laško -Slovan 34:28; Prevent - Izola 33:18; Prule 67 - Radeče 31:22; Termo - Gorenje 23:28; LESTVICA: L Celje P. Laško 14, 2. Prevent 13, 3. Trebnje 12, 4. Gorenje 12,5. Prule 67 12,6. AFP Dobova 7,7. Termo Š. Loka 6,8. Radeče 6, 9. Slovan 6,10. Krško 3, 11. Izola 3, 12. Andor 2. V 9. kolu bo 5. decembra Krško igralo doma z AFP Dobovo in Treb- ODBOJKA 1. DOL, ženske, 7. kolo - TPV NOVO MESTO : KEMIPLAS KOPER 3:1 (8,-12,7,5); Lestvica: 1. Infond Meltal 12, 2. TPV Novo mesto 12,3. HIT Gorica 10, 4. Marsel Ptuj 8, 5. Kemiplas Koper 6, 6. Špecerija Bled 4, 7. ZM Ljutomer 2,8. Krim 2,9. Šentvid 2. Tekmo 8. kola s Špecerijo Bledom je TPV zaradi turnirja pokala CEV odigral vnaprej. 1. DOL, moški, 7. kolo - KRKA NOVO MESTO : TITAN KAMNIK 0:3 (-3, -11, -0); ŽUŽEMBERK : STAVBAR IGM MARIBOR 0:3 (—12, -4, -10); Lestvica -1. Titan Kamnik 12,2. Pomgrad 10,3. Fužinar 10,4. Stavbar IGM 8, 5. ELVO Bled 8, 6. Salonit Anhovo 8, 7. Olimpija 8, 8. Šoštanj Topolšica 2, 9. Žužemberk 2, 10. Krka Novo mesto 0. V osmem kolu bo Krka v soboto, 28. novembra, igrala v gosteh z Olimpijo, Žužemberk pa doma z ELVO Bledom. 2. DOL, moški, 7. kolo - KOVINAR KOČEVJE : HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA 3:0. LESTVICA: 1. IGM Hoče 14... 9. Kovinar Kočevje 4. V 8. kolu bo Kočevje igralo doma s Termom Lubnikom. 3. DOL, zahod, ženske, 7. kolo -TPV NOVO MESTO II : BRESTANICA 2:3 (2, -12, 13, -10,-13); ELVO BLED II: KOČEVJE 0:3; LESTVICA: 1. Asics Kamnik 14... 6. Kočevje 8... 10. TPV Novo mesto 2, 11. Brestanica 2. V sedmem kolu bo TPV Novo mesto II igral v gosteh z vodilnim Asicsom Kamnikom, Brestanica doma z drugouvrščenim Bohinjem in Kočevje doma z ekipo Mladi Jesenice. 3. DOL, zahod, moški, 7. kolo -PNEUMA CENTER MOKRONOG : GOSTILNA JARM KROPA 3:1; LESTVICA: L Prvačina 10,2. Elvo Bled II10,3. Salonit Anhovo II 10,4. Pneuma center Mokronog 10. V osmem kolu bodo Mokronožani prosti. NOGOMET 2. SNL, 15. kolo - ESOTECH ŠMARTNO : ELAN 2:2 (1:1); Strelci: 1:0 - Mujanovič (8), 1:1 -Žagar (22), 2:1 - Javornik (54), 2:2 - Žagar (75). Lestvica: 1. Pohorje 35, 2. Dravograd 34,3. Tabor Sežana 30,4. Eso-tech Šmartno 23... 8. Elan 22 itd. V 16. kolu se bo Elan 14. marca v gosteh pomeril s Šentjurjem. KEGLJAŠKI IZIDI Tako Krkini kot Hapoelovi košarkarji so se očitno zavedali nepomembnosti sredinega srečanja, zato je bila igra v prvem polčasu dokaj nezanimiva. Igra je bila vse do sredine drugega polčasa izenačena, tedaj pa so se vzpodbujeni od okoli tisoč novomeških ljubiteljev košarke, domačini le prebudili in zadnjo tekmo pred srečanjem z Barcelono dobili v velikem slogu. I. V. Dolenjske keljaške ekipe so v okviru ligaških tekmovanj v minulem tednu dosegle naslednje izide: L liga, ženske - Postojnska jama : Kočevje 4:4; 2. liga zahod, ženske - Brest : Trebnje 8:0; vzhod: Ko-mcel Hermi : Šremič Krško 5:3; moški, zahod - Prosol Stiking II : Kočevje 7:1, Ribnica : Lokomotiva 6:2; vzhod - Rudar Črnomelj : Sinet Hrastnik 6:2; 3. liga, moški, vzhod - Miklavž : Sremič : Krško 6:2, Brežice : Rudnik Hrastnik 6:2. (N. G.) PRVIČ LUZAR NOVO MESTO - Šahovsko društvo Novo mesto je v torek, 17. novembra, organiziralo redni mesečni hitropotezni turnir. Na njem se je zbralo kar 23 igralcev, saj turnir sodi v sklop priprav na tekmovanje v prvi slovenski šahovski ligi, ki novomeške šahis-te čaka ob koncu meseca. Tokrat so bili na vrhu trije mojstrski kandidati iz Novega mesta. Z devetimi točkami in pol je prvič letos zmagal Emij Luzar, s točko zaostanka je bil drugi Marjan Kastelic, na tretje mesto pa seje uvrstil Jože Pucelj. (R. R.) Dobovčani po odmoru popustili Dobovčani so bili v prvem polčasu dolenjsko - posavskega derbija uspešnejši, a so jih Trebanjci v drugem polčasu povozili - Krčani visoko izgubili z zadnjeuvrščenim Andorjem Dolenjsko - posavski derbije svoje ime zaslužil le v prvem polčasu tekme v Dobovi, medtem ko obramba domačega moštva v nadaljevanju srečanja ni mogla več zdržati pritiska trebanjskih ostrostrelcev. Čeprav so Krčani pred tednom dni nakazali, da prihajajo v boljšo formo, so v Hrpeljah na tekmi z zadnjeuvrščenim Andorjem doživeli pravo katastrofo. RAZPIS REKREATIVNE KOŠARKARSKE LIGE NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport razpisuje rekre- ativno ligo v košarki. Tekmovanje bo potekalo ob nedeljah v novomeški športni dvorani. Prijavite se lahko na novomeški agenciji za šport, dodatna pojasnila pa dobite pri Miranu Jermanu po telefonu 322 267. Rok prijav je 4. december. Tekma v Dobovi med domačim AFP-jem in Trebnjem je imela dva popolnoma različna dela. V prvem polčasu so oboji igrali zelo previdno in disciplinirano tako v napadu kot obrambi. Domačini so v 26. minuti povedli z 9:6 in ob odhodu na odmor še vodili z 10:9. Ko sta sodnika na začetku drugega polčasa izključila prvega moža trebanjske obrambe, bivšega člana dobov-skega moštva in državnega reprezentanta Nenada Stojakoviča, so se njegovim nekdanjim soigralcem odprla vrata na poti do zmage, a so na veliko presenečenje, namesto da bi še močneje poprijeli v napadu, popustili in gostje so v 42. minuti prvič vodili z dvema zadetkoma prednosti (16:14), in z Dobovčani je krenilo navzdol. Krčani so imeli minuli petek na tekmi z zadnjeuvrščenim Andorjem lepo priložnost, da se z drugo zmago povzpnejo še za kakšno mesto na lestvici in vsaj za nekaj časa ubežijo najhujšim tekmecem v boju za obstanek, a je niso izkoristili, nasprotno, doživeli so pravo katastrofo, ki jih je pahnila na rob obstanka. K sreči seje rokometna sezona šele dobro začela, tako da je dovolj časa, da se Krška ekipa bolje pripravi in reši svoj prvoligaški status, ki ga pred leti ni bilo lahko doseči. V naslednjem kolu Trebanjci ne bi smeli imeti težav s sedmouvršče-nim Termom iz Škofje Loke, s katerim se bodo po 14-dnevnem odmoru pomerili doma, še posebej ne, ker se je Jani Likavec po poškodbi rame vrnil na igrišče in bi 5. decembra že lahko igral na polno. Zanimivo bo najbrž tudi na posavskem derbiju v Krškem, ko se bodo Krčani poskusili oddolžiti za poraz z Andorjem, Dobovčani, ki imajo letos močnejše moštvo od sosedov, pa tudi računajo na zanesljiv uspeh. Prvi mož trebanjskega moštva Jtf]* 1 Likavec je po poškodbi rame, ki joj1 staknil na tekmi s Pivovarno Laško* v Dobovi že stopil na igrišče pa tu* reprezentančni dres zanj so že p,r pravili, tako da bo do naslednje kola že povsem nared. (Foto: I. V.) SMUČARSKI SEJEM V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Smučarsko društvo Krka Rog bo v soboto in nedeljo, 5. in 6. decembra, v športni dvorani v Novem mestu pripravilo 20. smučarski sejem, na katerem bodo, kot je že v navadi, pripravili komisijsko prodajo rabljene smučarske opreme, predstavili delo vseh klubskih selekcij, vpisovali nove člane in pobirali letno članarino, trgovci bodo prodajali tudi novo smučarsko in drugo športno opremo, kupcem bo na voljo tudi smučarski servis, kjer vam bodo kupljeno opremo montirali, nastavili vezi ali obnovili drsno ploskev smuči. Za obiskovalce s hazardersko žilico bodo novomeški smučarji pripravili bogat srečelov. Vstopnine ne bo, prav tako pa ne bo individualne prodaje rabljene smučarske opreme, ki ni dovoljena niti pred dvorano. Sprejem rabljene opreme v komisijsko prodajo bo v soboto ob 7.30. V soboto bo sejem odprt od 9. do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 16. ure. Tri dni evropske odbojke pri nas Novomeščanke bodo od jutri do nedelje gostiteljice turnirja prvega kroga evropskega pokala CEV - Z Rusinjami, Špankami in Bosankami - Cilj domačih je ena zmaga kot je bila tista , ki je letos osvojila drugo mesto na ruskem prvenstvu. Kljub temu ne gre podcenjevati moči in znanja odbojkaric Čeljabinska, saj je ruska ženska reprezentanca prva v Evropi in tretja na svetu. Jutrišnja tekma med tema dvema ekipama bo prava poslastica za poznavalce odbojkarske igre in je ne gre izpustiti. Sarajevski Željezničar je precej bolj po meri domačih deklet, ki si prav od jutrišnjega srečanja z Bosankami obetajo zmago, do katere pa ne bo enostavno priti. Prva dama Željezničarja je nekdanja odbojka- NOVO MESTO - Odbojkarice novomeškega TPV-ja so si z drugim mestom v minuli sezoni priigrale pravico do nastopa v pokalu CEV, turnir prvega kroga tega evropskega tekmovanja pa bodo prizadevni člani kluba tako kot pred dvema letoma spet pripravili v Novem mestu, ki bo od petka, 27. novembra, pa do nedelje gostilo odbojkarice sarajevskega Zeljezničarja, španske ekipe Albacente in drugouvrščene ruske ekipe Čeljabinsk. Zelja domačink je vsaj ena zmaga na turnirju, prvo mesto in napredovanje v osmino finala pa je bolj utopija kot realna možnost. Po mnenju trenerja novomeških odbojkaric Bojana Verniga je prvi favorit turnirja španska ekipa Albacente, za katero igra kar pet tujk - tri Nizozemke, Kitajka in Ukrajinka - v prvi postavi pa je le ena španska odbojkarica. Rusinje bodo prišle v Novo mesto z mlajšo ekipo, brcar ob sevniškem OBČINSKEM PRAZNIKU op • , DEKLETA NEOBREMENJENA Z IZIDOM - Kot sta na novinarski "itju v očastitev sevniške a občhi konferenci pred turnirjem CEV v Novem mestu povedala trener novomeških skega p^azVi k a TT nastopilo 37 odbojkaric Bojan Vemig in njegova pomočnica Eva Jožef, domačih ne Posameznikov in osem štiričlanskih obremenjujeta z uvrstitvijo, pomembnejše je, da dobro igrajo in s tem ekip. Med posamezniki je zmagal dokažejo, da se lahko tudi slovenska odbojka kosa z boljšimi evropskimi ftebanjec Andrej Brcar, med eki- ekipami. Želijo pa, da bi si tekme ogledalo čimveč gledalcev kot pred leti, Parni pa šahovski klub Milana Maje- ko so ženske odbojkarske tekme do zadnjega kotička napolnile staro tri- 1)8 iz Sevnice. (J. B.) buno novomeške športne dvorane. (Foto: I. V) Regrčani po jeseni prvi na travi V štirih novomeških rekreativnih nogometnih ligah nastopa 42 moštev - Končan jesenski del - Dragan Bubnjič kar 23-krat zatresel mrežo • Po delitvi občine skupaj do konca sezone NOVO MESTO - Kar 42 rekreativnih nogometnih moštev letos nastopa 'štirih travnih malonogometnih ligah, kijih organizira novomeška agenda za šport. V desetčlanski prvi travni ligi je po končanem jesenskem delu lekniovanja najuspešneje igralo moštvo Regrče vasi, kije s šestimi zmaga-T enim neodločenim izidom in dvema porazoma na vrhu lestvice. Med s*relci se je v jesenskem najbolj izkazal Boštjan Ucman, nogometaš *adnjeuvrščenega moštva v prvi ligi Kluba Vida, ki je desetkrat zatresel Težo nasprotnikovih vratarjev, vsi njegovi soigralci pa so skupaj na de-'etih tekmah dosegli le še štiri gole. Na listi strelcev prve lige je z 8 *8detki drugi Jože Medle (Kaval j^usnice), tretji pa Marjan Mohar J^egrča vas). Med drugoligaši je z J® zadetki najboljši strelec Anton JJsdešček (Krka vas), v 3. A ligi je Sj* strelsko najbolj razpoložen Silvo iUfk (Motoroil), v 3. B ligi pa P(8gan Bubnjič (Pajper Seličanec), ** j® z 23 zadetki tudi daleč najboljši 'belec v vseh ligah. .. Lestvice po jesenskem delu, 1. 'S8 -1. Regrča vas 19,2. Elfis Elek-roinstalacije 17, 3. Parketarstvo Cesar 15, 4. Kaval Brusnice 13, 5. Soboslikarstvo Rus 13, 6. Bajer Euro C.A.T. 12, 7. Koala Straža 11, 8. Podljuben 11,9. Plastoform 7,10. Klub Vida 6; 2. liga -1. Krka vas 18, 2. Dual Expres 17, 3. Bistro Royal 16, 4. Muhaber 15, 5. Fužina Dvor 15, 6. Križe Papež 14, 7. Vinica Granit 12, Trgovina Sabina 10, 9. Trim klub Krka 6,10. Renault servis Brdar 4; 3. A liga -1. Gradbeništvo Klanfar 24,2. Motoroil 23,3. Znass Ratež 22,4. Gabrje Tabakum 17,5. Bistro X 17, 6. RS Trimex klub 14, 7. Družinska vas 11, 8. Gruntarjev hram, 11,9. Santos 7,10 Zajčji Vrh 6,11. Radovlja 0; 3. B liga -1. Eldo-rado 22, 2. Elektro Muhič 20, 3. • Čeprav se bodo od novomeške mestne občine odcepili Žužemberk, Mirna peč in Dolenjske Toplice, bodo rekreativne nogometne lige do konca pomladanskega dela sezone 1998/99 ostale enotne, za naslednjo sezono pa na novomeški agenciji nameravajo pripravljati tekmovanje le z moštvi iz domače občine, čeprav po besedah Mirana Jermana, ki tekmovanje vodi, ne izključujejo dogovora o skupnih medobčinskih ligah. Košenice 19, 4. Mladost 17, 5. Pajper Seličanec 16, 6. Avto-moto Novo mesto 16, 7. K.N.E. 98 16, 8. Stavča vas 11,9. Breza 8,10. Gotna vas 7,11. Veselček. I. V. • Turnir pokala CEV se bo v Novem mestu začel jutri, v petek, 27. novembra, ko se bosta ob 17. uri pomerili španska ekipa Albancente in Meter Čeljabinsk iz Rusije, Ob 19. uri pa domači TPV in sarajevski Željezničar. V soboto bo ob 17. uri tekma med Čeljabinskom in Železničarjem in ob 19. uri tekma med TPV-jem in Albacentejem. Turnir se bo končal v nedeljo, ko se bosta ob 16. uri pomerila Željezničar in Albacente in ob 18. uri TPV in Čeljabinsk. Cena dnevnih vstopnic, ki veljajo za obe tekmi, je 400 tolarjev za odrasle in 200 za otroke. rica Bleda Erna Adžovič, ki je edina za naše znana igralka, ostale pa so za TPV-jev strokovni štab še uganka. K sreči bodo Sarajevčanke prišle v Novo mesto že dva dni pred turnirjem in si jih bodo Novomeščanke lahko ogledale že na treningu- Predračun organizacije turnirja znaša 4 milijone tolarjev, v kar so poleg najema dvorane in plačila dela sodnikov, ki bodo prišli iz Izraela, Grčije, Nemčije in Hrvaške, vključeni tudi potni stroški sodnikov in delni stroški bivanja gostujočih ekip. V ruski delegaciji je poleg 8 igralk še sedem spremljevalcev, iz Sarajeva pa bo prišla kar 20-članska delegacija. Organizator je imel kar precej težav z namestitvijo, saj so vse bližnje hotele zasedli udeleženci Natove vojaške vaje. Španke bodo tako stanovale v Piceriji Račka v Dolenjskih Toplicah, Rusinje in Bosanke pa v motelih na Otočcu. I. V. MIKLAVŽEV TURNIR MIRNA - Nogometni klub Mirna bo v soboto in nedeljo, 28. in 29. novembra, v športni dvorani Trebnje pripravil tradicionalni malo-nogometni Miklavžev turnir. Prijave zbirajo še danes po telefonu 372 930 do žrebanja, ki bo ob 18. uri v prostorih gostilne Meglič v Trebnjem. Uspešen povsod, česar se loti Neutrudni semiški športni pedagog Sašo Mirosavljevič SEMIČ - Med letošnjimi dobitniki diplom, ki so jih podelili ob semiškem občinskem prazniku, je bil tudi Sašo Mirosavljevič, uspešni športni pedagog, ki že deveto leto poučuje športno vzgojo v tukajšnji osnovni šoli. Zavzema se, da bi otroci pridobili splošno izobrazbo v vseh športih, hkrati pa uspešno povezuje šport z naravoslovjem, ekologijo in zdravim življenjem. Zato ni čudno, daje z učenci požel že toliko uspehov. Geslo Saša Mirosavljeviča je “Šport za vse življenje!” Nedvomno bo veliko učencev prav po njegovi zaslugi ostalo zvestih športu tudi potem, ko bodo zapustili osnovnošolske klopi. Vendar mu zaslug za razvoj športne dejavnosti ne priznavajo le v šoli in občini, temveč tudi v državi, saj se je v lanskem šolskem letu v akciji “Ura olimpizma v vsako osnovno šolo!” znašel med tremi najboljšimi športnimi pedagogi v državi. Mirosavljevič je v osnovni šoli Semič ustanovil mladinski gorniški odsek Ruševec, ki ima plezalno in gorniško sekcijo. Slednja opravi na leto 5 do 7 tur, že peto leto pa izdaja bilten. Sašo je bil tudi eden od pobudnikov za ustanovitev odbojkarskega kluba Semič in športnega društva Orel, kjer trenira mlade nogometaše. Semiški šolarji so bili v preteklem šolskem letu po njegovi zaslugi še posebej uspešni v Sašo Mirosavljevič košarki, kjer so fantje v trojkah osvojili 2. mesto v državi, druge v Sloveniji pa so bile tudi deklice v nogometu. Bili so tudi najboljši v Beli krajini v vseh igrah z žogo razen v košarki. V lanskem šolskem letu je bila ekipa semiške šole pod njegovim vodstvom državni vicepr-vak v športni orientaciji, medtem ko je letos zasedla 3. mesto. Mirosavljevič je pričel z raft-ingom na Krupi in Kolpi, uči učence plavati, poleti pa je pripravil pohod od Semiča do Ankarana. Pravi, da ima srečo, ker otroke vse zanima, česar se spomni. Le navdušiti jih je potrebno, in to mu gre očitno do- bro od rok. M. B.-J. DOBRO ZNANJE NOVO MESTO - V petek, 20. novembra, je bilo na OS Center Novo mesto občinsko posamezno šahovsko prvenstvo za starejše dečke in deklice. Na prvenstvu je sodelovalo 36 šahistov in 14 šahistk rojenih leta 1984. in mlajših, kar je solidna udeležba. Mladi šahisti so pokazali dobro šahovsko znanje, zato se za nadaljnje uspehe ni bati. Zmagala sta Milan Rodomir (center) in Simona Bobnar (Mirna Peč) (R. R.) SMUČARSKI SEJEM KRŠKO - Smučarsko društvo bo v soboto in v nedeljo, 28. in 29. novembra, v telovadnici osnovne šole v Leskovcu pripravilo smučarski sejem rabljene in nove opreme. Rabljeno opremo bodo člani kluba sprejemali v komisijsko prodajo v petek od 17. do 20. ure v osnovni šoli Leskovec. Sejem bo v soboto odprt od 8. do 17. ure, v nedeljo pa od 8. do 14. PO TREH TRI S TREMI METLIKA - V 3. kolu metliške rekreativne zimske malonogomet-ne lige so bili doseženi naslednji izidi: Big Boss : Radoviča 1:0, Grabrovec Suhor 5:1, Kolpa : Pinot 3:0, Gradac Kompare : Hami 5:1, Okrepčevalnica Kučar : Ros-alnice 3:1, Lokvica : Slamna vas Svip 6:2. Po treh kolih so s po tremi zmagami na vrhu lestvice tri moštva, Okrepčevalnica Kučar, Big Boss in Pinot. IZLET V NEZNANO NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel Servis bo v soboto in nedeljo, 28. in 29. novembra, pripravilo tradicionalni izlet v neznano. Odhod avtobusa s postajališča nasproti novomeške avtobusne postaje bo v soboto ob 6.30. Prijave sprejemata in dodatna pojasnila dajeta Marko Rems po telefonu 0609 652 426 in Tone Progar po telefonu 22 182. £5 LET DELOVANJA K PA NOVO MESTO v Četrt stoletja potapljanja v Novem mestu Novomeški potapljači proslavljajo za ta šport kar lepo obletnico - 25 let delovanja Kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto - Klub ima v tem času kaj pokazati, od izvrstnih tekmovalnih uspehov do močne ekološke dejavnosti . Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto, kot se novomeško potapljaško htštvo imenuje že od vsega začetka, je pred četrt stoletja ustanovila sku-Ta Novomeščanov, ki jih je združila ljubezen do narave in želja pogledi tudi globlje pod vodno gladino. Krog Novomeščanov z opravljenim iz- tem za športnega potapljača se je hitro širil, razvoj kluba pa je oviralo ITnanjkanje opreme, ki jo je bilo takrat pri nas zelo težko kupiti pa še draga "bila. naslovov jugoslovanskega državnega prvaka, ekipno državno prvenstvo v letu 1979 in 1980, več ekipnih naslovov državnih prvakov v moški konkurenci, številne naslove republiških prvakov in solidne uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih. Toni Strniša, Daniel Vohar, Suzana Zevnik in Igor Vidmar so v letih 1978 do 1988 popolnoma prevladovali v tem športu in so imeli v svojih rokah tudi vse jugoslovanske rekorde, a ne istočasno. Poleg Mete Novak iz Krškega so ti štirje nastopili tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Najboljšo uvrstitev na svetovnem prvenstvu sta s 13. mestom v disciplini 100 m plavanje s plavutmi dosegla Suzana Zevnik leta 1980 v Bologni in Igor Vidmar leta 1982 v Moskvi. Poleg omenjenih sta se naslovov posamičnih državnih prvakov veselila še Otmar Potrč in Tihomir Knap. Večina teh uspehov je plod dobrega trenerskega dela Draga Lesa, ki sta ga v osemdesetih letih nasledila Toni Strniša in Igor Vidmar. i. Tako so v klubu prišli na misel, da } občinskega proračuna lahko "bili kar nekaj športu namcnjenc-denarja, če bi se začeli ukvarjati tekmovalnim športom. Z odprtim -.'mpijskim bazenom v Dolenjskih Tplicah in pokritima bazenoma na jbhski osnovni šoli in na Otočcu je Tl klub dobre pogoje za vadbo [Tanja s plavutmi in hitrostnega I tapljanja, ki seje takrat hitro širi- 1 Predvsem v obmorskih krajih pa j jjjdi v številnih krajih na celini, v i y[°veniji predvsem v Ljubljani, I j. 8riboru, Celju, Kranju in Trbov- rb. Prvo ekipo je KPA sestavil že /Tlu po ustanovitvi kluba, v njej pa Jbilj predvsem mladi iz Dolenjskih i?Plic in nekoliko starejši plavalci iz Iškega, kije edino na Dolenjskem Tlo razvit plavalni šport. .. Trvi uspehi so opogumili teda-Jega predsednika Draga Lesa, da Ji® zadeve resneje lotil in leta 1976 2 i® na preizkusu znanja plavanja ftc,d vpisom v plavalno šolo KPA-ja i'do več kot petsto otrok. Rezultati i!Sne8a dela so bili kmalu vidni, saj ^ Novomeščani osvojili preko 100 Člani KPA Novo mesto so se poskusili tudi v drugih potapljaških športih, a razen naslova slovenskega prvaka v podvodni orientaciji, ki ga je leta 1984 v disciplini nevidni orientirji M kurs na Bledu osvojil Igor Vidmar, niso dosegli opaznejših uvrstitev. Državno prvenstvo v Beogradu leta 1988 je bilo zadnje tekmovanje v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju, na katerem so nastopili tudi Novomeščani. Kljub šestim zlatim medaljam na tem tekmovanju je tekmovalna dejavnost potem zamrla, saj klub ni imel trenerja, kmalu zatem pa so otoški bazen preuredili v igralnico, tako da bi bilo nesmiselno obujati nekaj, za kar ni pogojev. Čeprav je bila v teh letih v središču medijske pozornosti izjemno uspešna tekmovalna dejavnost članov KPA, pa se je vzporedno z njo razvijalo tudi rekreativno potapljanje. Prav iz vrst plavalcev so leto za letom prihajali tudi najboljši potapljači, klub pa je vsako leto na tečaju za mlajše in starejše potapljače dobil tudi do 20 novih članov. Za današnje čase skromna, za tedaj pa odlična klubska oprema je novomeške potapljače silila k udeležbam na skupnih akcijah. Ker opreme ni bilo dovolj za vse, da bi si jo posamezniki kupili sami, pa je bilo zaradi visokih cen skoraj nemo- goče, je bilo članstvo, ki se je želelo potapljati in opraviti obveznih 10 stažnih potopov za obdržanje kategorije, prisiljeno udeležiti se vsakoletnih potapljaških taborov, ki so bili do leta 1980 na različnih krajih, od leta 1980 do 1990 pa na Otoku Mljetu. Denar za nakup drage opreme so člani kluba poleg z dotacijami občine zbirali tudi s pomočjo rednih podvodnih del na črpališču industrijske vode za tovarno zdravil Krka v Ločni in s številnimi priložnostnimi deli pri gradnji mostov, vodovodov in kanalizacije preko reke Krke, pa tudi na morje so šli delat. Precejkrat je bilo treba v vodo tudi zaradi neprijetnega opravila, poiskati utopljenca, a tudi pri tem so bili člani KPA ponavadi uspešni. Pri nakupu opreme je od vsega začetka pomagal občinski štab civilne zaščite pa tudi tedanja zveza organizacij za tehnično kulturo je znala pomagati. Sistem finaciranja je bil precej drugačen od današnjega, ko razen potapljaških del večino denarja prispevajo pokrovitelji, do katerih pa ni enostavno priti. V devetdesetih letih so bili uspehi plavalcev tako rekoč že pozabljeni, klub pa se je afirmiral s prvo slovensko podvodno ekološko akcijo Krka izvir - izliv, ki jo je KPA letos pripravil že šestič. ČISTIJO KRKO - V zadnjih šestih leti so se potapljači novomeškega KPA-ja osredotočili predvsem na čiščenje dna reke Krke, sodelujejo pa tudi na vsejh drugih ekoloških akcijah, ki jih prirejajo drugi slovenski potapljaški klubi. (Foto: I. Vidmar) Že vrsto let deluje v okvirih kluba izvrstno usposobljena podvodna reševalna služba in bilo je veliko primerov pomoči pri iskanju in reševanju. Kot edino društvo v Novem mestu, vezano na dejavnosti v in na vodi, se je KPA zadnja leta lotil tudi čolnarskega športa na reki Krki. Omeniti velja tudi podvodno fotografijo. Čeprav klubski podvodni fotoaparat, ki je v društvu že dvajset let, ni bil izkoriščen, kot bi lahko bil, so člani vseeno napravili nekaj dobrih posnetkov. V klubu so se nekateri posamezniki poskusili tudi s podvodnim ribolovom, a jih je ob izropanem morju veselju kmalu minilo. Danes šteje klub petdeset članov. Klubska dejavnost je smotrno razdeljena na pet med seboj tesno povezanih področij: izobraževanje, 'podvodna reševalna služba, ekologija, rekreativno potapljanje in čolnarjenje. R. R. I J* KRKKZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC Odgovori, popravki in mnenja Stara naloga za nove župane Državna cesta Metlika-Novo mesto-Celje-Dravograd je projekt, ki bi nas lahko združil Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Ribniški zobotrebci Dol. list št. 46,19. novembra Rada bi obšla ribniški zobotrebec, ki v ospredje postavlja občinsko glasilo Rešeto, a zakaj, sem si rekla. Zakaj bi si nekdo v imenu svobodnega izražanja mnenja lahko kadarkoli vzel pravico pisati o nečem zato, ker je prisiljen zapolniti stolpec v svojem časopisu? Tako gospa Leskovšek-Svete z novinarsko povsem nesprejemljivo dvomesečno zamudo piše o nečem, česar verjetno po tehtnem premisleku sploh ne bi napisala. Navsezadnje, kako lahko ravno vas zbode stavek, da bralci Rešeto pojmujejo kot “edini pravi vir informacij”? Ravno vi na isti strani Dol. lista kar dve novici neposredno uporabite iz ribniškega glasila. Le kako, če se vam zdi sporno, da naj bi bilo Rešeto pravi vir informacij? Če bi res imeli takšne pomisleke proti njemu, bi naredili to, kar mora narediti vsak pravi novinar: vir preveriti pri osnovnem viru informacij. Očitno vas tudi moti besedica “edini pravi vir o dogajanju v Ribniški dolini.” Gospa Leskovšek-Svete, žal smo zaenkrat edini ribniški informacijski medij in neselektivno pišemo o vsem. Čudila pa bi se, če ste mu mislili ob bok postaviti Dolenjski list. Ravno vi ste javno povedali, da je ta časopis na našem področju malo bran in da se tudi sicer v Ribnici skoraj nič ne dogaja. Potem pa bi se radi spustili še v polemiko o neodvisnosti in samostojnosti časopisov... Rešeto naj bi po vašem mnenju svojo odvisnost od občinske politike izkazovalo že s tem, da je moralo rezifltate ankete še pred objavo predstaviti izdajatelju, ki naj bi se na podlagi le-teh odločil, ali bo še plačeval glasilo ali ne. Gospa Leskovšek-Svete, saj to je normalna poslovna komunikacija! Še to, pa naj se sliši še tako nenavadno: Doslej se ne občinski svet ne župan nista v ničemer vtikala v vsebino glasila. In zakaj bi ravno vi radi umetno sproducirali ali pa ponovno uveljavljali nek kliše o prepričevanju nejevernih? Žal mi je, da javno sodite o zadevah ravno vi, ki ste tako malo prisotni na našem terenu in ki venomer govorite, kako malo se pri nas dogaja. Ne bo držalo, je pač treba nekaj več kot samo sprejemati vabila na dom in brati Rešeto. Predvsem pa se odvaditi nekritično, brez argumetov in s predsodki pisati o zadevah, pri katerih niste priča dogajanja. ALENKA PAHULJE odgovorna urednica Rešeta Halo, tukaj je bralec Dolenjca Dol. list št. 46, 19. novembra Dragi Ivan iz Črnomlja! ' Na tvoje očitke o mojem sodelovanju z Martino Vrhovnik in SLS odgovarjam, da sem vedno spoštljivo govoril o svoji mami, ženi, tašči, šefinji in ne nazadnje tudi o svoji predsednici.^Martina Vrhovnik je predsednica ŽNK Radio Krka, čigar tehnični direktor sem. Dve leti sem iskal ljudi, s katerimi bi mladim in manj mladim omogočil smotrno izrabo prostega časa. Z gospodom Zadravcem sva uspela za ženski nogomet navdušiti gospoda Pirša iz Radia Krka, gospoda Matoha, lastnika trgovine Roni, in gospo Martino Vrhovnik, funkcionarko SLS. Upam si trditi, da če ne bi bilo nas, tudi ženskega nogometa v Novem mestu ne bi bilo. Jeseni smo štartali v prvi slovenski nogometni ligi. Po mnenju trenerjev ostalih sedmih ekip smo s pokazanim prijetno presenetili. Dekleta so ponesla ime Novega mesta od Maribora do Nove Gorice in ga častno zastopale. Tega vsega ne bi mogle narediti, če ne bi imele sposobne predsednice. Upam, da ti je znano, s kakšnimi stroški so povezana tekmovanja na državi ravni. Da'smo to vse spreljali, smo morali denar naprositi in od vseh strank nam je edino SLS nakazala 100.000 tolarjev. S tem, ko mi praviš spreobrnež, me tudi žališ ali pa me premalo poznaš. Nikoli nisem človeka ocenjeval po politični pripadnosti, temveč po njegovi sposobnosti oziroma njegovi pripravljenosti opravljati določeno delo. Po tem, ko je stranka, kateri sem pripadal, sestopila z oblasti, nisem pristopil k nobeni novoustanovljeni stranki in imam še vedno več ali manj iste poglede, ki pa jih ne vsiljujem nobenemu. S svojo predsednico odlično sodelujem ne glede na različno politično usmeritev. Najin skupni cilj je omogočiti čimboljše razmere našim čudovitim dekletom, katerih imena se bodo v slovenskem nogometu pisala z “velikim črkami”. In še nekaj o vmešavanju politike v šport. V Evropi, v katero bi tako radi stopili, so stvari v športu drugače urejene. V Parizu, na primer, vodstva klubov, ki tekmujejo v nacionalnih ligah, za svoje delo odgovarjajo neposredno županu. V Slovenji je zelo malo županov, ki bi vedeli, koliko ekip iz njihovih mest tekmuje v državnih ligah. Moja velika želja je, da bi se tudi na področju športa spogledovali po Nemčiji, Franciji, Italiji... In v to bo usmerjeno moje nadaljnje delo ne glede na strankarsko pripadnost ljudi, ki so v nedeljo zmagali na volitvah. V želji, da bi se še veliko politikov vmešavalo v šport na takšen način kot gospa Vrhovnik, končujem ta odgovor še z eno mislijo. Ko bo še kakšen od politikov pripravljen seči v svoj žep po 20.000 tolarjev in s tem kriti stroške sodnikov, kot je to storila gospa Vrhovnik, obljubim, da bom njegovo ime izgovarjal ob vsaki priložnosti, ko bo govor o športu. ZDENKO IVANČIČ Tehnični direktor ŽNK “Radio Krka”, Novo mesto Prometna povezava Dolenjske in Bele krajine s Štajersko in Koroško je izredno slaba, kar katastofalna. Še v sedemdesetih letih, tedaj cestni promet ni bil še niti približno tolikšen kot danes, je bila cestna povezava med Dolenjsko in Štajersko oz. Koroško med prednostnimi nalogami pri izgradnji prometne infrastrukture države oz. republike. Tedaj se je poleg o gradnji avtocest Sloveni-ke in Ilirike ter obvoznice okoli Ljubljane govorilo celo o boljši cestni povezavi med Dolenjsko in Notranjsko čez Suho Krajino in Bloke. Toda to so danes že skoraj sanje. Tudi v Nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS iz leta 1996 je med ostalim zapisana težnja po notranjem povezovanju Slovenije, povezovanju med regijami, kar ima seveda tudi druge posledice: večjo varnost v prometu, manjšanje transportnih stroškov, večanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva in njegov zagon. Seveda bodoče slovensko avtocestno omrežje temu cilju, torej povezovanju med regijami, niti slučajno ne bo zadostno ugodilo, Štajerska in Dolenjska pa si sploh ne bosta kaj bližje. Tako ta povezava ostaja cilj v prihodnosti, zdi se, da predvsem naš cilj, torej Bele krajine in Dolenjske. Danes že obstajajo predlogi za pričetek snovanja Nacionalnega programa izgradnje državnih cest. To bi se lahko zgodilo že v prihod-njih letih in zagotovo je tudi dolžnost bodočih dolenjskih, belokranjskih in zasavskih županov, da zastavijo besedo, da bo državna cesta med Metliko in Celjem ter naprej do Dravograda - njen pomen je ne le medregionalen, temveč tudi mednaroden - postala prednostna naloga Slovenije pri gradnji državnih cest in da se bo uresničevanje te naloge začelo najkasneje po zaključku izgradnje slovenskega avtocestnega programa, torej okoli leta 2005, ter investicija zaključila nekako do leta 2010. Novomeška občina in Novo mesto bosta, z izgradnjo te državne ceste bo postalo pomembnejše prometno križišče. Zato bi se morali postaviti na čelo teh aktivnosti tudi zaradi lastnih interesov in skupaj z ostalimi zainteresiranimi občinami, tukajšnjim gospodarstvom ter drugimi državnimi organi in institucijami zahtevati čimprejšnji začetek potrebnih priprav pred izgradnjo cestne povezave med Metliko in Dravogradom, torej med Belo Krajino in Koroško. Poleg ostalega je državna cesta za Novo mesto zanimiva tudi s Romi več vredni kot Slovenci? Kdo je od koga pozabljen, je trebanjski občini največji dokaz zaprtje več šol, na primer na Čatežu. Tamkajšnji starši morajo svoje otroke pošiljati v Trebnje že v vrtec in malo šolo, namesto da bi nekaj učiteljev hodilo poučevat otroke tja. Te družine so zdravstveno, čustveno in materialno ogrožene, nad čemer se nihče ne zamisli. Mnogi morajo svoje otroke zbujati že ob štirih zjutraj, ker so tako oddaljeni od avtobusa. Torej so drugo, če ne tretjerazredni državljani, ki pa morajo ravno tako plačevati vse dajatve! Kar imajo, so si morali ustvariti z veliko truda. Mnogi živijo bolj ponižani kot Romi, saj nimajo časa, da bi šli prosjačit. Žene se morajo zaščititi pred nosečnostjo, če hočejo uživati v spolnosti, ker se ne upajo rojevati otrok. Vpra- šajmo se, koliko časa bomo še Slovenci!? Nihče, razen Romov samih, ni kriv, da živijo v takih razmerah. Znajo tudi tuje jezike (romščina je za nas tuj jezik), potovanja iz kraja v kraj so izobrazba, ki je marsikateri Slovenec nima. Romi dobijo za svoje otroke več dajatev kot druge družine, kar vedo vsi pametni ljudje. Šedem otrok pomeni sedem otroških dodatkov, ki jih jc treba javno objaviti s številkami, da bodo vsi vedeli, da so Romi mnogo več vredni kot delavni in pošteni Slovenci. Ogromnaje razlika v socialnih dajatvah. Želim, da bi tudi na vasi pogledali v revne družine in jim pomagali, čeprav se sramujemo svoje revščine in je ne priznamo. A. S. TVebnje stališča izgradnje nove vzhodne obvoznice ob mestu, ki se bo že kmalu pokazala kot nujna, ne le kot primerna. Vzhodna obvoznica, ki bo Novo mesto, predvsem pa sedanjo Vzhodno in Belokranjsko cesto lahko razbremenila tranzita s ciljem ali izvorom v Beli Krajini in Hrvaški, bo za mesto ogromen finančni zalogaj, ki bi postal precej sprejemljivejši, če bi postal del hitre oz. državne ceste Metlika-Dravograd in s tem predan tudi v odgovornost in financiranje države. Doslej je bilo Novo mesto od strokovnjakov že večkrat opozorjeno na potrebo po izgradnji te hitre ceste, toda žal se ideja še ni usedla v zavest tukajšnjih političnih veljakov, ki se mnogokrat raje prepirajo za oslovo senco, kot pa da bi združili svoje sposobnosti in moči za promoviranje za mesto in regijo pomembnega cilja, ki ga tudi osnutek Urbanistične zasnove Novega mesta opredeljuje kot MOTNJE NA TV TREBNJE - V četrtek je Mobitel na občinsko stavbo montiral nekakšno anteno ali oddajnik in od takrat imamo občani Trebnjega in okolice motnje pri gledanju televizije, predvsem tisti, ki so vezani na oddajnik na Krimu. Na televizijskem ekranu se ne glede na program pojavljajo svetle črte, včasih se zasliši celo zvok mobitela. Marija Hribar je poklicala na Telekom in želela pojasnilo, tam pa so ji dejali, da so vse uredili po zakonih, krivi pa smo mi, ker nimamo ozemljenih anten. Nad Telekomom smo razočarani. NACE BUKOVEC Trebnje OBISK GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE ŠTREKLJEVEC - Na Martinovo soboto je gasilce s Štrekljevca obiskala dvajsetčlanska delegacija Gasilske zveze Slovenije (GZS) pod vodstvom poveljnika Matjaža Klariča in člana sveta mednarodne gasilske organizacije Maksa Lešnika. Po ogledu društvenih objektov so pričeli z delovno sejo. Najprej je potekala analiza minule tekmovalne sezone, za katero je prevladalo mnenje, da so bili doseženi rezultati v pokalni ligi vrhunski. Poveljnik Klarič je v imenu vseh prisotnih čestital tekmovalni desetini PGD Štrekljevec ob zmagi v skupnem seštevku točk za pokal GZS. Iste čestitke so v ženski konkurenci veljale desetini PGD Hajdoše. Na seji so predstavili tudi smernice za prihodnjo tekmovalno sezono, eni izmed organizatorjev pokalnih tekmovanj bodo tudi štrekljevski gasilci. Poveljnik PGD Štrekljevec Anton Malnarič se je ob koncu vsem zahvalil za obisk in sodelovanje. J. M. NERESNIČNA IZJAVA Vodstvo Gimnazije Novo mesto opozarja na netočne izjave g. Francija Koncilije v petkovi predvolivni predstavitvi na Vašem kanalu, v katerih je predstavil Mestno občino Novo mesto kot največjega sponzorja pri prenovi oz. opremljanju novomeške gimnazije. Te trditve ne držijo, saj je znatno večja sredstva za šolo prispevala Krka, tovarna zdravil, d;d„ S tem sicer ne želimo zanikati pomembne vloge, ki jo je pri zbiranju sredstev za opremo imela Mestna občina Novo mesto oz. občinski svet, res pa je, daje največji sponzor pri obnovi in opremljanju novomeške gimnazije bila Krka, tovarna zdravil, d.d. HELENA ZALOKAR ravnateljica RAZSTAVA V TOVARNI ZDRAVIL KRKA NOVO MESTO - Že nekaj let je sponzor glasbenega vrtca Ringa Raja tovarna zdravil Krka, ki nam je omogočila nakupe dragih inštrumentov in igrač. V zahvalo za sodelovanje smo letos pripravili razstavo otroških risbic in drugih likovnih izdelkov iz naravnega materiala. Naš vrtec se je predstavil s plakati, na katerih smo prikazali naše glasbene dejavnosti, zloženke in glasbila iz naravnega in drugega materiala. Za sodelovanje pri izvedbi razstave se zahvaljujemo gospema Boj-ki Kmet in Darji Colarič. ANGELCA MURKO potencialno “eno od pomembnih slovenskih prometnih (in razvojnih) transverzal, ki se navezujejo na mednarodna prometna omrežja” in izraža potrebo po izboljšanju povezav med regijskima centroma Celjem in Novim mestom ter lokalnimi središči. TOMAŽ LEVIČAR Novo mesto IZDELAVA ADVENTNEGA VENCA SEMIČ - Kulturno društvo Orel Semič organizira v petek, 27. novembra, ob 15.30 delavnico izdelave adventnega venca. Delavnica bo potekala v veroučni delavnici župnišča. Če želite izdelati lasten venec, prinesite s seboj potrebni material: obroč, zelenje, tanko žico, pentlje, štiri sveče. VABILO NA USTVARJALNICO v ČRNOMELJ - ZIK - Knjižnica Črnomelj vabi v soboto, 28. novembra, ob 10. uri v prostore knjižnice na ustvarjalnico. Obiskovalci bodo lahko izdelali adventni venček. S seboj je treba prinesti razne pisane trakove, okraske, štiri sveče in škarje za obrezovanje sadja. Ostali material bo mogoče dobiti v knjižnici. ODPRLI JAVNI ZAVOD BOGENŠPERK ŠMARTNO PRI LITIJI -V okviru praznovanja krajevnega praznika in zaključku tridnevnega martinovanja so v centru Šmartna slovesno odprli prostore Javnega zavoda Bogenšperk in Turistič-no-informativnega centra, za katerega bo delo opravljal javni zavod. Zavod bo skrbel za celotno podobo gradu Bogenšperk, varovanje kulturne dediščine v litijski občini in za promocijo turizma. Vse zbrane so pozdravili predsednik sveta zavoda Simon Pikovnik, poslanec v Državnem zboru RS Franci Rokavec, ki je v svojem govoru poudaril pomen odprtja zavoda in centra, nove prostore pa je odprl predsednik Državnega zbora RS in slavnostni gost Janez Podobnik. “Javni zavod Bogenšperk bo postal žarišče, v katerem se bodo odvijale dejavnosti na področju turizma, informacijskih zadev in kulture. S tem pa bo kraj samo pridobil,” je dejal. V kulturnem programu so nastopili: Litijska godba na pihala, kvartet Šmartin in narodne noše iz folklorne skupine Javorje. K. ŠUŠTERŠIČ PETROV VRTEC NA OTOČCU - V župniji Šentpeter - Otočec smo *j nedeljo, 15. novembra, na zahvalno nedeljo odprli prvi krščanski vrtec n11 Dolenjskem, ki se bo imenoval Petrov vrtec. Gostili smo tudi ljubljanske$ nadškofa in metropolita Franca Rodeta, ki je Petrov vrtec blagoslovil. ' bogatem kulturnem programu so sodelovali tamkajšnji otroci z recitad jami in župnijski otroški zborček pod vodstvom Bernarde Vrtačič. Zbrant sta nagovorila novomeški župan Franci Koncilija in predsednik KS Otočec Andrej Blažič. Zasluge za ustanovitev vrtca ima domači župnik Blaž GN gore, ki se je ob odprtju zahvalil vsem donatorjem za pomoč pri gradnji-Petrov vrtec bo sprejel okrog 45 otrok od prvega leta starosti do vstopav vrtec. Za malčke pa bo odprl svoja vrata po novem letu. (Foto: Helene Murgelj) KRUH JE RAZREZAL ŽUPAN - Za krajane zaselka Travni Dol v uršen$ krajevni skupnosti je bil v petek praznik. Odprli so zanje tako pomembni pridobitev, to je asfaltirano cesto v vas. Ob tej priložnosti je za pogostiti, spekla velik hlebec kruha krajanka Berta Hrovat, razrezati pa ga je mod" novomeški župan Franci Koncilija. (Foto: J. Domiž) mn 'li m KRESLIN IN BELT1NŠKA BANDA NA VDUŠILA - Na povabilo FeS po knjigi. Zelo malo ®di časopise in revije, če pa Potem so to predvsem sest rilčasto vsebino. Zanimiv j “Ogovor bršljinskih osnovno ll® yprašanje, kateri medij bi v' če bi lahko izbrali samo i i Pčina bi jih namreč izbrala Majhna zastopanost žensk v politiki Slovensko ekološko gibanje predstavilo mednarodni projekt graditve enakopravnega odnosa med ženskami in moškimi ■ Cilj: doseči vsaj 30 odst. zastopanost žensk, sedaj je le 7 odst. LJUBLJANA - Slovensko ekološko gibanje je pred kratkim predstavilo mednarodni projekt graditve enakopravnega odnosa med ženskami in moškimi, ki ga podpirajo Evropska komisija, z izobraževalnimi programi pa tudi druge organizacije v Evropi, kot sta Britanski svet in Phare. “Project Parity” je neprofitna, nestrankarska in nevladna organizacija, ki jo podpira Evropska komisija. Organizirajo seminarje in delavnice za potencialne voditeljice na vseh ravneh življenja, na začetku novembra pa so pod vodstvom ustanoviteljice Lesley Abdela organizirali takšen seminar tudi v Ljubljani. Med cilji, ki so si jih zastavili pri “Project Parity” je, da bi v nacio-nalnih parlamentih in lokalnih svetih srednjeevropskih držav dosegli vsaj 30 odst. zastopanost žensk. Enak cilj velja tudi pri zastopanosti žensk med županjami v teh državah. Tretjinska zastopanost pomeni Ob zadnjih lokalnih volitvah sem razmišljala, kako smo čisto pozabljeni v nanovo dodeljeni nam občini Trebnje. Edini, ki ve, da smo sedaj tudi mi njegovi potencialni volilci, je bil g. Kastelic. Skupaj s tulipančki se je predstavil tudi na pozabljeni strani vasi Mali Cirnik pri Šentjanžu. Zaselek se imenuje Vrhi, po dolenjsko pa rečemo Vrhe. Pred zadnjim kupčkanjem, ki mu pravimo tudi lokalna samouprava, so se zbirali podpisi, ali smo za novo občino Šentrupert. Seveda smo bili za to, a z novo občino ni bilo nič. Šli smo na referendum in od takrat naprej spada naša vas (prej občina Ševnica) v občino Trebnje. Naša pošta je Šentjanž, zato od tam dobivamo vabila na prireditve in vsak dan so prihajale tudi reklame za kandidate iz Sevnice. Ko sem prišla na volišče, so mi bili kandidati popolnoma neznani razen enega, seveda. Spraševala sem se, ali so stranke na tej strani tako varčne, da niso imele nobene reklame, ali pa jim sploh ni mar za naše glasove. Vsako leto dobimo tudi iz bivše KS Šentjanž njihov časopis. Letos sem ga z žalostjo prebirala, ko sem videla, koliko so postorili po vsej KS. Če bi bili še pri njih, bi bili že prav gotovo na vrsti za tisti kilometer asfalta in za pomoč pri ureditvi vodovoda. Žal smo v novi KS in zopet zadnji v vrsti. Včasih že kaj poprosimo in positnarimo, namreč kritično mejo, ko že lahko postopoma govorimo o približevanju h kulturi enakosti v političnem življenju. Ta projekt je še posebnega pomena za Slovenijo. V 50. državah Evrope dosega povprečni delež žensk v nacionalnih parlamentih 13,2 odst, pri nas pa zaostajamo skoraj za polovico, žensk je v parlamentu le za dobrih 7 odst., medtem ko se v skandinavskih državah zastopanost žensk v nacionalnih parlamentih približuje 50 odst. Po izkušnjah strokovnjakov “Project parity” pomeni partnerstvo med moškimi in ženskami na vseh ravneh političnega odločanja večjo a meni je vedno neprijetno. V mislih se opravičujem: “Oprostite, saj nisem kriva, da smo sedaj na vaši grbi!” JULIJANA RUGELJ Mali Cirnik PRENOVLJENA CESTA TREBNJE - Med ceste, ki bi si že zdavnaj zaslužila temejito prenovo, sodi gotovo zelo prometna cesta Trebnje - Mirna. Posodabljajo jo že šesto leto in ravno pred snegom jim jo je uspelo dokončati. Utrditi bo treba še bankine. Najprej so obnovili odsek pred Mirno, lani kilometer ceste pri Gomili, te dni pa so delavci Cestnega podjetja Novo mesto hiteli z asfaltiranjem 1,3 kilometra cestnega odseka pri Dolu pri Trebnjem. Cesto so razširili, na novo asfaltirali, z delno spremembo trase pa so odpravili tudi največji ovinek na tem odseku. “MOŽ MOJE ŽENE” GRADAC - Ljudska knjižnica Metlika in KUD Oton Župančič iz Gradca vabita v soboto, 28. novembra, ob 19. uri v gradaški kulturni dom na ogled gledališke predstave. S komedijo Mira Gavrana Mož moje žene se bosta predstavila igralca Iztok Valič in Ivo Ban. Vstopnina je 700 tolarjev. možnost za ustvarjanje stabilne in napredne demokratične družbe. Tudi rezultati javnomnenjskih raziskav kažejo, da bi ljudje volili ženske kandidatke in da ne nasprotujejo ženskam v politiki. J. D. 3. MEDOBČINSKA REVIJA DOBREPOLJE - Zveza kulturnih društev občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica vabi v soboto, 28. novembra, ob 19. uri v Jakličev dom na 3. medobčinsko revijo manjših vokalnih skupin. Nastopilo bo šest skupin, revijo pa bo strokovno spremljal Igor Teršar. OTROŠKE PRSTNE IGRE METLIKA - Prstne igre so prva pripovedna, pesniška in gledališka oblika, s katero se srečamo že v najnežnejši mladosti. Igor Cvetko jih je zbral v knjigi Slovenske otroške prstne igre in z njegovo pomočjo ter s pomočjo Jelene Sitar, avtorice dodatka v omenjeni knjigi (o prstni igri kot lutkovnem gledališču) bodo otroci v sredo, 2. decembra, ob 18. uri v Ljudski knjižnici Metlika izvedli miniaturne lutkovne predstave s prstki in tako igraje spoznali najmanjšo in morda najstarejšo obliko gledališča. IMV in Revoz ob Renaultovi stoletnici Iz Življenja in tehnike NOVO MESTO - Oktobrska številka mesečne revije za poljudno znanost Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, objavlja zanimiv daljši sestavek Moč idej že sto let, ki ga je napisal Sašo Avsec. Avtor razmišlja, kako je bilo dolenjsko okrožje po drugi svetovni vojni gospodarsko nerazvito in opustošeno. Predstavi nam rojstvo novomeškega podjetja Agroservis ’ za vzdrževanje in popravila kmetijskih strojev ter začetek montaže osebnih vozil nemške znamke DKW, ki sojih sestavljali po pogodbi s podjetjem Auto-Union (današnji Audi). V septembru 1955 je 34 delavcev postavilo temelje podjetij Agroservis in Motomontaža, skupina mladih inženirjev pod vodstvom prizadevnega strokovnjaka Martina Severja pa se je lotila sestavljanja lastnega dostavnega vozila. Februarja 1959 sta se podjetji združili in preimenovali v Industrijo motornih vozil. Že leta 1960 je v IMV stekla proizvodnja dostavnih vozil, ki sojih leta 1962 začeli tudi izvažati na trg Zahodne Evrope. Dvotaktni motor so leta 1967 zamenjali z angleškim štiritaktnim s prostornino 1600 cm3 podjetja BLMC. Iz Novega mesta so prihajali zdaj na trg avtomobili mini in au-stin. Gospodarske težave in takratna jugoslovanska zakonodaja so prekinile sodelovanje z Angleži, IMV pa je v jeseni 1972 prevzel sestavljanje Renaultovih avtomobilov od Litostroja. Leta 1973 so začeli izdelovati znameniti model R4, hkrati pa so izvažali iz Novega mesta v Renaultove tovarne pri nas izdelane dele za R4, R12 in R16. Sodelovanje z Renaultom je Novemu mestu omogočilo tudi izredno dobro prodajo prikolic znamke Adria, s katerimi je IMV zaslovel na zahodnem evropskem trgu. Leta 1988 so se Francozi odločili za proizvodnjo vozila R5, 1. januarja 1989 pa je v Novem mestu zaživelo podjetje Revoz. Projektu R5 je sledilo novo vozilo: clio. Renault ga je razvil za devetdeseta leta, proizvodnja clia pa je stekla v Novem mestu. Odločilna za tako potezo tujih investitorjev je bila predvsem kvaliteta dela naših delavcev. Bila pa je hkrati, kot trdi Sašo Avsec, visoko priznanje in potrditev zaupanja, hkrati pa tudi kopica trdega garanja za prenovo tovarne v Novem mestu. Avtor nato predstavi vse prednosti novega avtomobila clio II, ki od letošnjega maja osvaja kupca po vsej Evropi. Tako je Revoz postal edino slovensko podjetje za proizvodnjo in komercializacijo osebnih avtomobilov v Sloveniji. Tg KNJIŽNIČNA GRAŠČINA - Gradnja prizidka Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu lepo napreduje in vse kaže, da se bo prihodnje leto v novi stavbi in v prenovljenih prostorih le začelo novo obdobje naše pokrajinske knjižnice, na kar uporabniki in delavci v knjižnici že (pre)dolgo čakajo. Prizidek ima zdaj že prepoznavno obliko z elementi grajske arhitekture, ki jih njegov avtor arhitekt Marko Mušič rad uporablja pri snovanju svojih novomeških projektov. (Foto: M. Markelj) KRITIČNO O MEDIJIH - Vsi predstavniki učencev osnovnih šol novomeške regije so ugotavljali, da mladi preveč gledajo televizijo, še posebej pa nanje slabo vpliva rac preveč nasilja, ki ga prikazuje. Predlagali so več otroških in mladinskih oddaj, ki pa bi jih želeli tudi soustvarjati. (Foto: J. D.) Pozabljeni ali odrinjeni? Zaselek Vrhi je pristal v drugi krajevni skupnosti in tudi v drugi občini - Trebanjci so jih pozabili Jože Jurančič (1902 -1998) Sredi novembra letos je v 97. letu starosti umrl Maistrov borec, učitelj in osnovnošolski upravitelj, sestavljalec čitank za osnovno šolo, partizan in komisar Rabske brigade, organizator šolstva med vojno in v povojnem času, politik in spomeničar ter dobitnik Žagarjeve nagrade Jože Jurančič. Rodil se je 1902. leta v Drbetincih. Kot dijak mariborskega učiteljišča se je, star 16 let, pridružil Maistrovim borcem za severno mejo. Med študijem na učiteljišču se je navduševal za socialne ideje Ivana Cankarja, pod vplivom oktobrske revolucije pa za tekste marksističnih teoretikov. Prvega maja 1925 ga je v partijo sprejel Prežihov Voranc. Pobude za iskanje novih zamisli in poti v vzgoji in izobraževanju je dobil zlasti v knjigi Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda avtorja dr. Franc Žgeča. V pedagoški praksi je uveljavljal tako imenovano delovno šolo. Videnje postal tudi kot pedagoški pisec, zlasti o težkih socialnih razmerah šoloobveznih otrok v ospodarsko nespodbudnih krnečih okoljih. Leta 1937 je npr. v Ljubljanskem zvonu objavil v rubriki Socialni obzornik kar štiri take prispevke. Preden je bil leta 1936 skupaj z ženo Leopoldino (tudi učitejica) kazensko premeščen na Telče pri Tržišču na Dolenjskem, je učite-ljeval v Markovcih pri Ptuju, Slovenj Gradcu, na Remšniku in spet v Markovcih. Na Telčah je dosegel prav nasprotno, kot je pričakovala šolska oblast. Učenci so radi prihajali k pouku (tudi 80 jih je bilo v oddelku), saj je bila palica zamenjana z delom, starši otrok in drugi krajani pa so sprejeli njegove predloge za razvoj šole in kraja. Tudi 100 staršev je prišlo na roditeljski sestanek. “Krajevni šolski odbor nabavlja šolske potrebščine za vse otroke”, piše v telški šolski kroniki tistega časa. Jože Jurančič je postal v kra- ju tako močan vzgojitelj, učitelj in prosvetitelj, da mu Prežihov Voranc, ki se je 1940. leta tod spet srečal s tem naprednjakom, pravi v potopisu od Mokronoga do Pijane gore kar telški “bog”. V začetku leta 1942 je bil z družino premeščen na šolo v Šmarje-ti pri Novem mestu. Zaradi aktivnosti v O F so ga že aprila aretirali. Okusil je novomeške in ljubljanske zapore ter trpljenje in stradanje na Rabu. Ženo pa so Italijani obsodili na smrt in jo ustrelili. Tako so bili štirje otroci prepuščeni sami sebi. Z Raba seje po kapitulaciji Italije vrnil kot komisar Rabske brigade. Nato je organiziral šolstvo na osvobojenem ozvemlju, bil politični komisar na Štajerskem, 5. maja 1945 pa je prisostvoval ustanovitvi prve slovenske vlade v Ajdovščini. Nato se je kot pomočnik ministra za prosveto ukvarjal s pospeševanjem šolstva in kasneje z organizacijo zadružništva po novem. Toda zgodilo se je nepričakovano in nezaslišano dejanje. In-formbirojevske razmere so ga za dve leti in pol pahnile v preiskovalni zapor, ki gaje prebil v samici, ter mu dodelile še leto zapora v Bileči in leto Golega otoka. Po vrnitvi iz teh neznosnih mučenj duha in telesa je bil do upokojitve prodajalec gradbenega materiala in tajnik na dveh šolah v Ljubljani. Izčrpen intervju z njim je objavljen v 39 - 40 številki Nove revije 1985. Leta 1972 je prejel Žagarjevo nagrado, takrat najpomembnejše republiško priznanje za delo na vzgojno-izobraževalnem področju. Ta nagrada in spomenica 1941 pa sta dokaz, da se je Jože Jurančič skladno s svojim poklicnim, političnim in življenjskim prepričanjem dostojno potrdil kot šolnik širokega profila ter kot borec za svobodo, človekove pravice in človeško dostojanstvo. JOŽE ŠKUFCA Francu Jevnikarju v spomin Ob nedavnem 80. rojstnem dnevu Franca Jevnikarja smo ga na predvečer osebnega praznika obiskali pevci DU Trebnje, kjer je prepeval tudi on, ter župan Alojzij Metelko, ki mu je izrekel še posebno priznanje. Še preden je bil zapis o tem srečanju objavljen, je slavljenec nepričakovano umrl, to pisanje pa je postalo hkrati tudi nekrolog. Rodil se je leta 1918 v Lukovku na veliki hriboviti kmetiji. Za tiste čase je bilo razumljivo, da so morali vsi otroci samo delati. Razen dveh najmlajših nihče od 12 otrok ni imel možnosti šolanja. “O tem, kaj se dogajalo v tako številni družini, bi lahko napisal knjigo,” je dejal in poudaril, da so živeli skromno in složno. Pogosto so se po najtežjih delih zadovoljno posedli v mraku po travi pred hišo in zapeli. Čas je tekel, drug za drugim so zapuščali dom. France je leta 1939 prvič zapustil dom za dlje časa, ko je odšel k vojakom. S prijatelji iz vojske se je še srečeval in obujal spomine, na primer z Lojzetom Strmcem iz Breze in Ludvikom Bizjakom iz Mrzle Luže. Na pragu 2. svetovne vojne ni bil deležen niti trohice tega, kar ima današnja mladina. Kot zaveden Slovenec je ubral pot sodelavca NOB. Po vojni se mu je nabralo nekaj zdravstvenih težav in nadlog, toda treba je bilo živeti naprej. Sprejel je službo tajnika KLO v Lukovku. Oženil se je na srednje MLADI PLANINCI NA ŠMARNI GORI Kar 112 mladih planincev iz OŠ Šmihel, Grm, Centra, Brusnic, Otočca, Bršljina, Šmarjete in Dolenjskih Toplic ter nekaj gimnazijcev, se je v soboto, 14. novembra, udeležilo planinskega pohoda na 669 m visoko Šmarno goro pri Ljubljani, ki ga je organiziral Mladinski odsek Planinskega društva Novo mesto. Izhodišče vzpona je bila rojstna vas Jakoba Aljaža, znanega kot “triglavskega župnika”, Zavrh. Malo pred sedlom med Grmado in Šmarno goro sta nas pozdravila čudovito jesensko sonce in krasen pogled na bližnje Kamniške Alpe in Storžič. Po vzponu na Grmado smo si privoščili kar dveurni postanek na Šmarni gori. Ogledali smo si tudi znamenito baročno romarsko cerkev s freskami Matevža Langusa. Veselimo se že naslednjega pohoda, ki bo 12. decembra, ko bo naš cilj 1107 m visoki Krim pri Ljubljani. Pridružite se nam! M. GRAHEK ZADNJE PRIZNANJE - Franca Jevnikarja je ob 80-letnici obiskal tudi trebanjski župan Lojze Metelko in mu izročil priložnostno darilo. veliko urejeno kmetijo. Povedal je, da sta z ženo garala kot črna živina. Rodili so se jima trije sinovi, ki sta jih šolala in vzgojila v poštene državljane. O vojni je še povedal, da ni bil nikoli pristaš popularizacije ali hvalisanja, priznal pa je, da so ga razne funkcije ovirale pri gospodarskem napredku doma. Delal je v zadrugi, na sodišču, v občinski skupščini, sodeloval pri rojevanju zdravstvenega in starostnega zavarovanja kmetov itd. Želel je.kaj storiti za kmečkega človeka. Posebno poglavje v njegovem delu so prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer v vasi. Ni bilo elektrike, vodovoda, sodobne poti, telefona. “Vse to smo postopoma uredili z združenimi močmi, seveda ne brez težav,” je povedal. Bil je pobudnik in vodja vseh takšnih akcij, seveda pa je bil ob tem deležen ne le pohval, temveč tudi očitkov in kritike. Ob srečanju je France povedal, da gaje natanko pred 30 leti za njegov 50. rojstni dan obiskal sedanji urednik Dolenjskega lista Marjan Legan, takrat še novinar iz Trebnjega, in o njem med drugim napisal, da ne pozna kmeta, ki bi zmogel ali hotel toliko storiti kot on, in to povsem brezplačno. To o njegovem liku veliko pove. Zdajšnja generacija tega nc pozna in ga, kot je dejal, močno boli, ko od mladih včasih ni deležen niti preprostega pozdrava. Toda mladi sovaščani so ga lani prijetno presenetili s priznanjem v obliki velike stenske ure, na katero so napisali: “Na svetu lepše ni vasi, kot je ta, kjer živimo mi! Največ zaslug za to, pa imaš, France, ti!”. Te lepe besede so mu veliko pomenile. R. MAJER m^irGaž® • gaptiDBpiroH^osliB • ®O0Os® • ^©[pflgB • [r®|]9©[j?fiaDž® • g®[roorao0w®©Gn • ©OBOs® • d]©[po®B ANTON IN NJEGOVA PRAVICA Iz hotelske sobe št. 107 vodi boj s sodno oblastjo Anton Rubin, 60 letni upokojenec iz Kočevja, je že več kot štirideset dni začasni stanovalec hotela Valentin v mestu ob Rinži. Šestega oktobra je bil po sklepu okrajnega sodišča v Kočevju deložiran iz trisobnega stanovanja, ki mu ga je občina Kočevje dodelila ob koncu leta 1965. Anton je nekaj manj kot trideset let delal v Gotenici, po zamenjavi oblasti 1991 pa so ga v 52. letu upokojili. Kot nekdanji vodja gradbene skupine, ki je v Gotenici delal pomembne strateške objekte za potrebe takratne oblasti, se zdaj iz začasnega bivališča hotelske sobe št. 107 “bojuje” proti, kot pravi, “nezakonitemu ravnanju sodne oblasti”. V Gotenico je s podpisano izjavo o desetletni molčečnosti prišel 1962 iz gradbenega podjetja Megrad Ljubljana. Staro delovno mesto z normalnim delovnim časom je tako zamenjal za dvanajsturno delo na dan; največ na vrtanju številnih tunelov, ki se prepletajo pod Goteniškim Snežnikom. Anton pripoveduje: “Nasploh so bila takrat v Gotenici čudna pravila. Med delom smo držali jezike za zobmi, saj nismo smeli niti vprašati, za koga gradimo tunele in bunkerje, kajti ves čas so nam za hrbtom stali miličniki in varnostniki. Jaz sem vodil gradbeno skupino, ki je z vso vnemo delala tudi največji tunel, kije bil po odprtju pokazan javnosti, druga dva pa so zamolčali in ga še skrivajo.” V Gotenici so delali civilisti, saj od leta 1962 naprej ni bilo več kaznjencev. Anton je eden rekih, kije ostal v Gotenici skoraj tri desetletja. Ko so ga upokojili, stikov z nekdanjo službo ni pretrgal tudi zaradi stanovanja, ki ga je hotel odkupiti, čeprav sploh ni vedel, kdo je lastnik. Vodstvo Vadbeno-oskrbnega centra (VOC) policije v Gotenici - tako se imenuje nekdanja Mačkova utrdba od leta 1991 - ga je “tolažilo”, naj počaka, saj niso vedeli, kdaj bodo razdelili premoženje. Ko je nekdanjega direktorja zamenjal novi, Rubin pa je - kot se sklicuje - zaradi nevednosti Anton Rubin zamudil vložiti prošnjo za odkup stanovanja, ga je 12. novembra 1996 poklical, da bi podpisal novo najemno pogodbo, in sicer za stanovanje, ki je prej merilo 54,63 kvadratnih metrov, po novem pa 56,78 kvadratnih metrov(l). “Direktorju Milanu Ovniču sem odklonil podpis, tudi zaradi tega, ker mi lastnik stanovanja, to je MNZ, v pogodbi ne dovoli, da bi vanj pripeljal drugo žensko, saj sam ne morem živeti, pred tremi leti me je namreč žena zapustila. Od takrat stanarine nisem več plačeval, vse druge stroške pa sem redno poravnaval.” Pritožuje se nad ravnanjem sodnice okrajnega sodišča v Kočevju Ladislave Lunder, češ da ga prej ni poklicala)!), redno pa mu je pošiljala odločbe, mu ne dovoli pristopa v skladišče za osebne stvari, prej pa ga ni obvestila o deložaciji. “Rubin pri deložaciji ni bil pripravljen sodelovati, čeprav je bil o tem pravočasno obveščen. Sicer pa niti upnik niti dolžnik nista predlagala odloga izvršbe deložacije, kar bi po zakonu lahko”, je povedala sodnica Lundrova. Rubin je bil 4. februarja lani od sodišča opozorjen, da se lahko začne postopek za izselitev stanovanja. Predtem se namreč dvakrat ni odzval vabilu, naj podpiše novo najemno pogodbo, kar po zakonu pomeni, “da ga nezakonito zaseda in se lahko skladno s stanovanjskim zakonom prične postopek za izselitev”. Lastnik stanovanja in sodna oblast sta torej svoje hitro dosegli. Pri oktobrski pokojnini so mu brez predhodnega obvestila odtrgali 37.000 tolarjev. Boji se, da to ni edini račun, ki ga bo moral v prihodnje plačati. MILAN GLAVONJIČ ALTERNATIVNA MEDICINA Kiropraktik z “zlatimi rokami” “Vklasični medicini se lokomotorni sistem zdravi na dva načina: z zdravili ali s kirurškim posegom. A obstaja še ena smer zdravljenja -zmanualno terapijo, kiropraktiko, ” pravi dr. Drago Smiljanič, znani terapevt, doktor kiropraktike in bioenergetik, ki je s svojimi “zlatimi rokami", kakor jih imenujejo njegovi bolniki, in s svojo močjo pomagal že več desettisočim. Veščin kiropraktika in akupunkture seje naučil v Šri Lanki, kjer je bil osebni bioterapevt predsednice Sirimavo Bandaranaike, in na Kitajskem. Je zagovornik alternativnega zdravljenja, ki skuša prodreti do vzroka in zdraviti na naraven način. Že knjiga z zahvalami in številna pisma, ki prihajajo k dr. Smiljaniču z vseh koncev sveta, odkrivajo številne človeške usode, ki jih je z bioenergijo in kiropraktiko speljal na lepša pota. Zgodbe, ki včasih spominjajo na čudeže: invalidi, ki so shodili, ozdravljeni rakavi bolniki, pozdravljena bož-jast, plešavost, neplodnost, glavoboli, mravljinčenje... Po rodu je sicer Rečan, a v Sloveniji živi dve desetletji in pol. Zadnji dve leti sta si z ženo dom in ordinacijo uredila v Šmarjeti, k njemu pa prihajajo ljudje iz cele države in tudi iz tujine, ljudje vseh starosti in poklicev. sodobno medicino zahoda, ki je večinoma znanost o bolezni in zdravljenju. Ker je kiropraktika naravno zdravljenje, namerno ne uporablja zdravil, niti kirurških posegov, ker lahko zdravilo le ublaži bolečino, največkrat pa ne vpliva na vzrok nastanka le-te. Kirurški poseg je lahko zelo nujen KIROPRAKTIKA ZA BOLJŠE POČUTJE - Kiropraktika je naravna terapija, pri kateri s pomočjo rok v telesu ponovno vzpostavimo harmonično ravnotežje. Že stara znanost “Čeprav imamo kiropraktiko za sorazmerno mlado znanost o zdravju, ni tako, saj njene korenine segajo več tisočletij nazaj. Sama beseda kiropraktika izvira iz grščine in pomeni delati z rokami. Lahko rečem, da je kiropraktika znanost o zdravju v nasprotju s za odstranitev obolelega organa, ne more pa razložiti, zakaj je 'ta organ prenehal delovati, zato kiropraktično zdravljenje ne oporeka zdravilom in kirurgiji, ker so lahko nujno potrebni,” pravi dr. Smiljanič in dodaja, da je smoter kiropraktike odpraviti mehanične vzroke, ki so porušili žilno, živčno in sklepno ravnotežje ter tako izzvali funkcionalne motnje. Gre torej za naravno terapijo, pri kateri s pomočjo rok v telesu ponovno vzpostavi harmonično ravnovesje. Tako Dr. Smiljanič najprej s polaganjem rok ugotovi, kje ima človek največ blokad in kje so najbolj ranljiva mesta. Bolečine skuša najprej odpraviti z akupunkturo, bioenergijo in čiščenjem aure ter s tem vzpostaviti ravnovesje telesa. “S poravnavanjem vretenc v naravno oziroma pravilno lego zmanjšamo pritisk na hrbtenične živce in s tem odpravimo bolečine. S tem vplivamo tudi na živčni sistem in sprostimo dotok življenjske energije. Ko kiropraktik vpliva na živčni sitem, ki preko možganov - le-ti nadzirajo vse dele našega telesa - sproži samoozdravitev telesa kot celote,” pravi dr. Smiljanič. Dr. Smiljanič se je veščin kiropraktike in akupunkture naučil, a za bioenergijo je že v mladosti spoznal, da mu je prirojena. Prvič jo je preizkusil na nepokretni sosedi, ki je očitno tudi z njegovo pomočjo shodila. “Vsak človek ima svojo lastno bioenergijo, zato vsakemu najprej izmerim, kolikšen je njegov energetski potenical. A človek je tudi edino živo bitje, ki lahko samo aktivira svojo bioenergijo. Z vajo in meditacijo na primer,” pravi. Prav zato je zdrav način življenja velikega pomena. Zato vsak prosti trenutek izkoristi za polnjenje moči v naravi -družbo mu dela njegov pes - za zdravo prehranjevanje, pri katerem je najpomembnejša zmernost (sam v primerjavi z nekaterimi alternativnimi medicinci ni vegetarijanec), kajti “če se v nas poruši ravnovesje energije, nastopi]0 blokade in te nas naredijo bolne-V sebi moramo poiskati ravnovesje in misliti pozitivno”. Dr. Drago Smiljanič je prepri; čan, da sonce sije vsem enako. Vsi imamo enake možnosti za zdravje, a tega ne moremo dobiti na recept, zanj se moramo sami p°' truditi. Na primer s tem, da naredimo svoje življenje polno in mu damo smisel, kajti, kot pravi dr Smiljanič, “življenje niso dnevi, ki smo jih živeli, temveč so dnevi, ki smo sijih zapomnili po dobrem ■ TANJA GAZVODA • Najbolj divji žrebički postanejo najboljši konji. (Nemškipregovor) • Človek je nesrečen, ker ne pot' na narave. (Holbach) • Denar sicer ne prinaša sreče, toda ob njem si lahko vsaj spodobno nesrečen. (Wilde) • Mnogi so pripravljeni storiti ko) modrega, še več, kaj zvitega, zelo redko pa kaj plemenitega. (Pope) • BIOENERGIJA, KIROPRAKTIKA dr. DRAGO SMILJANIČ S pomočjo kiropraktike, akupunkture in bio-energije zdravi mo bolezni hrbtenice in odpravljamo bolečine v rokah, nogah in glavi, vrtoglavice, psihosomatska obolenja, depresije, neplodnost in potenco, prekomerno težo in ostale težave. Tel. 068/73-719, od 8. do 15. ure. NOV DOM V ŠMARJETI - Dr. Drago Smiljanič, kiropraktik in bioenergetik, si je z ženo pred dvema letoma uredil dom v Šmarjeti, kjer ima tudt ordinacijo. POMISLEKI OB GRADNJI SAVSKIH ELEKTRARN ročnimi ekonoskimi interesi Ničesar o življenju, ki ga bo vzela voda Vodne elektrarne na Savi so razvojna priložnost Posavja, za katero se energetiki, regionalna politika in različne profitne organizacije prizadevno pulijo že nekaj desetletij. Razumljivo, kdo ne želi omogočati novih zaposlitev, nove infrastrukture in denarnih tokov, ki začno skozi različne pipice cureti v zapostavljeno regijo. Vendar - ali je to za Posavje res tako usodna priložnost, ki jo je potrebno zagrabiti z vsemi štirimi, na horuk in za vsako ceno? Gradnja verige hidro elektrarn (HE) na Savi pomeni kjub svoji sorazmerni investicijski skromnosti globalen poseg v posavski prostor, ki bo usodno zaznamoval in spreminil njegovo naravno podobo. Napredek je vedno palica z dvema koncema. Predstavniki posavskih občin, prostorski načrtovalci in energetiki pa so me z radijsko oddajo Studio 4. novembra ob 17.00 (razgovor je vodila Irena Majce) prepričali, da so njihovi pogledi enostranski in omejeni s kratkoročnimi ekonomski cilji. Kot naravovarstvenik gledam na pomen in razvojne možnosti Posavja drugače, zato želim opozoriti na naravoslovni pomen reke in obrežnega prostora ter usodnost pričakovanih spremememb s stališča varstva narave. Prav ta pogled je bil do sedaj prezrt (ig-noriran?), zato je zadnji čas, da se ga vsaj zavemo. Načrtovanje verige HE na Savi ima zaznavne časovne razsežnosti. dolgoročnimi posledicami. Vid°' ti je, da narava v Posavju o!* nuklearki, rastoči urbanizacij1* prometni infrastrukturi, izvede-nih hidromelioracijah, regulaci; jah, močno onesnaženi reki Sa^ ob načrtovanih HE očitno nima nih razprav in časopisnih polemik lahko prepričal, da so načrtovalci natančno raziskali različne vidike in vplive investicije na gopodarst-vo regije, razvoj strojne industrije in tehnologije, pridobljeno število delovnih mest, odškodnino... Nikjer pa fre nisem zasledil študije o vplivih na okolje, ki jo zahteva zakon o varstvu okolja. Pred nekaj leti izdelana študija ranljivosti okolja za gradnjo spodnjesavske verige HE je jasno izpostavila problematičnost obeh spodnjih objektov in akumulacij (HE Brežice in HE Mokrice), vendar kljub temu ni nihče podvomil o njuni sprejemljivosti ali uvajanju drugačnih izvedbenih in tehnoloških rešitev! površini bosta za uravnanimi nasipi prehajali v obdajajoče melio-rirane površine, ki so skupaj z reguliranimi pritoki Save že pred desetletjem izgubili velik del nekdanje ekološke pestrosti. S tem bo dokončno pohabljen edini (zadnji!) nižinski odsek reke Save v Sloveniji, z njo pa tudi najpomembnejši ekosistem Krško-brežijrkega polja. Vplivi gradnje HE na vodni in obvodni svet bodo spremenili značaj in ekološko vrednost Save in pritokov ter obvodnega prostora, česar ne bo mogoče ublažiti na noben način, niti z vzpostavljanjem obljubljenih nadomestnih biotopov niti s sanacijami reguliranih pritokov Save na tem odseku. že dobro desetletje in več, zato bi bilo treba preveriti njihovo sedanjo zrelost in primernost. V zadnjih letih se je namreč spremenila tudizakonadaja (Zakon o varstvu okolja), Slovenija je ratificirala Ramsarsko konvencijo o mokriščih in na svetovnem vrhu v Riu de Janeiru sprejela Agendo 21, ki daje smernice za vzdržni razvoj. Najpomembnejše pa je, da se spreminja - izboljšuje tudi stopnja zavedanja o pomenu narave in okolja nasploh. trične cilje ali pa za naravo samo po sebi (ohranjanje fenomena spodnje Save). Vsekakor so dopustni in smiselni le nujni posegi v prostor, torej v obsegu, ki bodo dopuščali možnost za odločanje tudi generacijam, ki še pridejo. Glede na razvoj dogodkov in interese se bojim, da bodo naravovarstveni pogledi preglašeni s političnimi odločitvami in kratko- nikakršne prihodnosti. Ali pač? S prispevkom s podobno vsebin" sko zasnovo sem se pred dobrin1 letom vključil v polemiko v Deln* * prav tako so izpostavljena vpraša nja našla pot do Ministrstva varstvo okolja. Vprašanja in dil°! me še vedno ostajajo aktualne, sal nanje še nisem dobil odgovorov! ANDREJ HUDOKLIN ZVNKD Novo mest° A/ ■ . . ; * n Zadnji čas za temeljito preverbo Komur spomin in starost omogočata, se je iz različnih študij, jav- Ogrožen biotop Tako ni še nihče odgovoril, kaj se bo zgodilo z ogroženimi vrstami ptic, dvoživk, plazilcev in sesalcev in njihovimi življenjskimi prostori, kijih bodo zalile akumulacije. Ob zelo dorečeni naložbeni vrednosti bi bilo treba ovrednostil tudi ekološko škodo in jo prištel k celotni investiciji. Z vidika varstva narave sta najbolj sporni HE Brežice in Mokrice, ki sta v nasprotju z drugimi akumulacijami načrtovani v ravninskem, poplavnem svetu reke Save. Akumulaciji bosta zalili ekološko pester obrežni prostor s še zadnjimi ohranjenimi savskimi prodišči, visokimi rečnimi brežinami, mrtvimi rokavi, poplavnimi logi in obrežnimi lokami. Jezerski Odpovedal tudi uradni zaščitnik narave Po podeljeni koncesiji je sedaj jasno, daje tudi uradni zaščitnik narave - Ministrstvo za okolje in prostor - dal zeleno luč za poseg. Prav bi bilo, da zato pojasni, na podlagi katerih in čigavih strokovnih mnenj je prišlo do podelitve koncesije tudi na naravovarstveno najbolj vprašljivih lokacijah (HE Brežice in Mokrice). Podelitev koncesije v fazi, ko še ni prostorske dokumentacije in ko tehnologija še ni dorečena, prav tako pa tudi ne njene posledice med gradnjo in obratovanjem, je bila strokovno in tudi politično neodgovorna odločitev! Opozoriti je treba, da so načrti za gradnjo verige elektrarn stari Ob naravovarstvenih dilemah pa ostaja odprt tudi cel niz vprašanj v državnem energetskem razvojnem programu: ne ve se, katere HE so najbolj ekonomične, katere ekološko najbolj sporne in katere varčevalne dejavnosti bi bile boljše od gradnje HE. Glede na značaj energetske izrabe vode in njene posledice v prostoru bi moral biti vsak enegetski razvojni program podrobno pretehtan tudi z vidika vplivov na okolje. Ob tako pomanjkljivih naravovarstvenih (in očitno še katerih) rešitvah v zvezi z verigo HE na spodnji Savi, bi bilo od vlade najbolj modro, če bi si vzela še malo časa za razmislek o teh temah. Menim, da je glede na pričakovane posledice že čas, da temeljito preveri sprejemljivost načrtovanih posegov in da razčisti, kako bodo zagotovljeni tudi interesi varstva narave, pa naj si gre za antropocen- • Gaudia dolenjskega učitelja - V Šentjerneju Simonič opravlja vestno svoj1 dolžnosti - ali to mu ne pomaga. Ko je prišel na kor, mu kmetavsi zastop1' jo pot in kažejo obmivši se fige. Ko si naredi nejevoljen prostor do orgf ga bučne zarobljenec s šivanko v stegno. Zelo mu se zamerilo, da ga je prf in treščil jezen ob zid. Brez pravega vzroka sovraži Simoniča zdaj ne k10 in uni - ampak cela fara, da mu ni ostati. Naš prosti narod pozna žali M malo priljudnosti, razim proti tistemu, kogar potrebuje. Takemu pa se N' pet servilno priklanja in prilizuje prav po pasje. To je tista slavna kultur0, ktero je sprejel naš kmet od dunajske vlade švabskega sultelja in njegovih organov. Proli dolor! • Ne sinili se jim živina - Sejmarji gnali so v Mirno peč in gonijo kart°r koli sila živine na prodaj v naj grji čobodri. Ne smili se jim nič, še na nibe jim ne pride, da bi lahko obolela na takem in dostikrat po več ur dolg^ potu Ti sejmarji so šli domu večidel natrkani - obirali so me po navadi k°f se je dalo. Enim bil sem prismoda radi očal, drugim ni bila všeč suknj0 brez zavih, ovratnika, tretjim ne sive hlače, četrtim škornje, petim kosniO1° kapa. • Surovost - Kdor da komu kaj spraviti, misli, da skaže s tem dobroto' kajti ne prosi za to in tudi ne obeta nič obresti - z osorno besedo mu st? brnino etc ponudi in posili in na odhodu trdo opominja: Pa varuj da nti izgubiš ali ne poškodiš kaj, da ne bova imela potem potov etc. DOLENJSKI LIST Št. 47 (2S70), 26. novembra 199g. Televizija si pridržuje pravico do Morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 26. XI. SLOVENIJA 1 L45 -1.15 Teletekst •M Vremenska panorama “30 Tedenski izbor Otroška oddaja 10.20 En svet, eno upanje, posn. iz CD 11.50 Steklena džungla, angl. dok. serija, 6/6 12.20 Homo turisticus 13.00 Poročila 13- 35 Zgodbe iz školjke 14- 05 Tedenski izbor Klic dobrote 15.50 Soča-Življenje ob reki 16.20 Osmi dan 13-00 Obzornik 13-10 Po Sloveniji 13-30 Tedi 1^-20 Resnična resničnost 19-05 Risanka 19-30 Dnevnik, vreme, šport ®-00 Brezglavo, angl. naniz. ‘1-05 Tednik ‘2.00 Odmevi, kultura, šport ‘2-50 Gibljive slike ”•20 Somrak bogov Slovenija 2 9-00 Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi ®°žje, ponov. -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, “a»iz., 51/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 107/ ‘30; 10.50 Angel, varuh moj, amer. naniz., 5/22; '1-35 Naša krajevna skupnost; 12.30 Svet poroča '13.35 Don Kihot, ris. naniz. -14.00 Tenis -16.20 "®etija “slaba tolažba”, ponov. filma -18.05 pkas, nem. naniz., 1/13 -19.00 Kolo sreče -19-30 Videoring - 20.00 Rokomet - 21.40 Kaj sem gorila, da sem si to zaslužila, Špan. film - 23.20 Jtočni pridih: Vsi županovi možje, naniz., 2/24; 23-45 Malonev, naniz., 3/21 - 0.35 Evrogol SANALA 230 Risanke: Fonzijeva klapa; Mork in Mindy; Jkčke z Groma - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. • 9-30 Laveme in Shirley, hum. naniz. -10.00 ^Jnnix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -H30 Maria Mercedes, ponov. -12.30 Odklop '14.00 Oprah show -15.00 Bogato dekle, na-!®lj. -16.00 Maria Mercedes, nadalj. -17.00 "°ra hiša -17.30 Družinske zadeve -18.00 Princ [Bel Aira -18.30 Oprah show -19.30 Zmen-"rije - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 23.45 ^mogoče, naniz. Vaš kanal 13-05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 SnBad, risanka -18.00 Iz združenja LTV -18.25 “^dje, nadalj. -19.00 Novice -19.15 Tedenski lihimi pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna Jldaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 'ženski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTVi Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška • ‘“•00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11-25 Program za mlade -12.00 Poročila -12.35 , York (serija) -13.05 Esmeralda (serij?) -I -BO Poslovni klub -14.30 Živa resnica -15.00 2°braževalni program • 15.30 Program za ^•ade-18.30 Kolosreče -19.10 Risanka -19.30 Pivnik, vreme, šport - 20.05 Odprto - 20.50 Pol ure kulture - 21.25 Izziv, kviz - 22.05 Opa- ^“alnica - 22.30 Arktika-Antarktika (potop. SCr>ja) - 23.00 Mrtvo hladen (amer. film) KTV2 lj-50 TV koledar -17.15 Obala sončnega zaho-. (serija) -18.05 Hugo, tv igrica ■ 18.30 Kral-Pvo divjine (dok. serija) -19.00 Županijska Norama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 - 20.25 Dosjeji X (serija) - 21.25 Izbor miss Na • 23.05 Filmske čarovnije 111. (dok. seri-B) • 21.55 Imeti ali ne (franc, film) BETEK,27.XI. Slovenija i .-95 - 2.25 Teletekst -90 Vremenska panorama ■30 Tedenski izbor Glejte, kako rastejo 9.40 Tedi 10.15 Resnična resničnost 11.05 4x4 11.35 Na vrtu , 12.05 Brezglavo, angl. nadalj. 3-00 Poročila lJ-40 Gibljive slike ."•30 Žabe, posn. predstave AGRFTV "•20 Mostovi ' OO Obzornik ij-IO Po Sloveniji ,‘■30 Oddaja za otroke ,“•20 Dober večer j9-'5 Risanka v-30 Dnevnik, vreme, šport v-00 Zrcalo tedna $■15 Petka jr-BO Odmevi, kultura, šport „•35 Polnočni klub J"5 Koncert Avenija 2 Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi Nje, ponov. -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, ?N.; 10.25 Pacific Drivc, naniz., 108/130 -genski izbor: Lukas, nem. naniz., 1/13; 11.35 likovnik Redi, madžar. film • 14.00 Tenis -■ -35 Indaba, franc, naniz., 20/25 -17.00 Davis, Tjatelj, amer. nanaiz., 1/13-17.25 Kolosreče '•55 SP super G (m) -18.55 SP v smuku (ž) - 20.00 Gospodična Mary, tv film - 21.40 Velike romance 20. stoletja, angl. dok. serija, 6/26 -22.10 Sodišče, amer. naniz., 2/11 - 23.00 Nočni pridih: Vsi županovi možje, naniz., 3/24; 23.20 Maloney, naniz., 4/21 - 0.10 Tenis KANALA 7.30 Risanka: Fonzijeva klapa; Mork in Mindy; Mačke z Groma - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.00 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - 11.30 Maria Mercedes -12.30 Zmenkarije -14.00 Oprah show, ponov. -15.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Maria Mercedes, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Družinske zadeve -18.00 Princ z Bel Aira -18.20 Bravo, maestro -18.30 Oprah show -19.30 Skrita kamera - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Luč iz teme, film - 22.30 Razkrite čarovnije, film - 23.30 Nemogoče - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠKANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -16.45 Videotop -17.40 Zgodovina avtomobilizma - 18.00 Kmetijski nasveti -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21,15 Rezerviran čas HTVI 6.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Program za mlade -12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) - 14.00 Pol ure kulture -14.30 Arktika-Antarktika -15.00 Izobraževalni program -15.30 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -17.55 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Preteklost v sedanjosti, dok. oddaja - 20.50 Lepa naša - 22.10 Opazovalnica - 22.40 Večer z Željkom Ogres-tom - 23.30 Nočna straža: Oddelek za umore V (serija); Psi faktor 11 (serija); Ameriški film; Sedmi element + filmska klapa HTV 2 14.50 Tv koledar -15.00 Informativni mozaik -17.15 Obala sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Zakon L.A. (serija) - 21.30 Filmski večer - 23.15 Fatamorgana - 23.45 Hrvaški filmski portreti SOBOTA, 28. XI. SLOVENITA 1 7.40 -1.45 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Nesrečniki, ris. naniz., 9/26 11.05 Petka 11.30 Komorni orkester 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.15 Prisluhnimo tišini 13.45 Polnočni klub 14.55 Izobčenec, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Euromusica v Solunu 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 National geographic, amer. dok. serija, 8/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Orion 21.40 Turistična oddaja 22.00 V črnih in modrih jamah, dok. oddaja 22.30 Poročila, šport 23.00 Ljubezenske skušnjave, avstral. film 0.35 Iz muzeja SLOVENIJA 2 8.30 Zlata šestdeseta - 9.30 Prigode Huckleber-ryja Finna, nadalj., 2/4 -10.20 Gospodična Mary, film -12.00 Evrogol -13.00 Šport: Košarka; 13.30 Teniški magazin; 13.35 Smučarski skoki; 15.45 Košarka; 17.55 Slalom, L tek (m); 18.55 Smuk (ž); 20.00 Tenis; 20.55 Slalom, 2. tek (m) - 21.45 V vrtincu - 22.25 Don Kihot, ris. naniz. - 22.50 Sobotna noč KANALA 8.00 Risanke: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji; Mačke z groma -10.00 Mesto v zalivu, nadalj. - 10.30 Extrcmni športi - 11.00 Stilski izziv-11.30 Bravo maestro-12.00 Plesalci, film -14.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Meego, hum. oddaja - 16.30Nimaš pojma, naniz. -17.00 Manekenke, nadalj. -18.00 Klub avenija -18.30 Jenny, naniz. -19.00 Vitezi za volanom - 20.00 Resnični svet - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Tom-myknockersi, nadalj. - 22.00 Babilon 5, naniz. - 23.00 Izgnanec, naniz. - 0.00 Klub Avenija VAŠKANAL 13.05 Sosedje, ponov,-14.00 Videostrani-17.00 Videoboom 40 - 17.50 Kako biti zdrav in zmagovati -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTVI 8.00 Tv spored - 8.15 Program za mladino - 12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga-12.35 Kmetijski nasveti-13.10 Črno-belo v barvi -16.15 Poročila -16.30 Bramvvell II (serija) -17.20 Risanka -17.45 Turbo limach shovv -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Rambo 111, film - 21.55 Opazovalnica - 22.30 Nočna straža: Glory Days; Frasicr; Policaj razgrajač (amer. film) HTV 2 16.00 Tv koledar -16.40 Prizma -17.30 Čudežne ameriške pokrajine (dok. oddaja) -18.25 Dok. glasbena oddaja -18.55 Oddaja o kulturi -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Triler - 21.05 Zlati gong - 21.55 Italijani, dok. film - 22.45 Svet zabave - 23.25 Oprah Show NEDELJA, 29. XI. SLOVENIJA 1 7.40-0.50 Teletekst 8.00 Živžav Risanka 8.25 Cilkin kotiček, risanka 8.50 Srebrnogrivi konjič, ris. naniz. 9.15Telerime 9.20 Zares divje živali, naniz., 12/26 9.50 Ozare 9.55 100 let gramofona 11.00 Vsi smo ena družina, japon. serija 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 14.05 Orion 15.05 Novice iz sveta razvedrila 15.30 Carmen in Adrian, dan. film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe-Donava-Jadran 17.45 Po domače 18.40 Spoznavanje narave in družbe 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Peščena Mandala v Ljubljani 22.40 Poročila, šport 23.00 Murphy Brovvn, amer. naniz., 13/25 23.25 Umori, amer. naniz., 6/22 SLOVENIJA 2 9.30 V vrtincu -10.10 Čarobna preproga; dan.-tur. film -11.55 Pripravljeni -12.25 Šport: Olimpijski magazin; 12.55 Smučarski skoki; 14.45 Tenis; 17.25 Rokomet; 19.00 Superveleslalom (ž) - 20.00 Naša krajevna skupnost - 21.10 Strogo zaupno, dok. serija, 1/3 - 22.00 Šport v nedeljo - 22.45 Hannussen, madžar. film KANALA 8.00 Risanke: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji; Mačke z groma -10.00 Sanjam o Jeannie, naniz. -10.30 Klub avenija -11.00 Pasji prijatelji -12.00 Opera za tri groše, film -14.00 Bogato dekle -16.00 Pisateljevo poletje, film -18.00 Dušni pastir, naniz. -18.30 Sam svoj mojster - 19.00 Airvvolf, naniz. - 20.00 Memphis Belle, film - 22.00 Odkop - 23.00 Velikost ne šteje, film VAŠKANAL 12.30 Vaše želje -13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 30. XI. SLOVENIJA 1 7.45 -1.40 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Lahkih nog naokrog 10.15 Dober večer 11.10 National geographic, amer. dok. oddaja 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Jabolko v snegu - portret Dušana Pirjevca 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni taček 17.45 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Komisar Rex, nadalj., 13/13 21.05 Odstiranja 22.00 Odmevi, kultura, šport SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi možje, naniz. -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 53/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 109/130 -10.50 Indaba, franc, naniz., 20/25 -11.15 Davis, ravnatelj, naniz.; 11.40 Šport v nedeljo; 12.25 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 6/26 - 14.45 Euronevvs - 16.10Zmajevo oko, nem. film -17.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski - 18.05 Ženska mojega življenja, Špan. naniz., 5/ 12 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 20.55 Trend - 21.45 Pomp - 22.45 Brane Rončel izza odra - 0.10 Nočni pridih: Najstarejši umor, angl. naniz.; 0.40 Moloney, amer. naniz. KANALA 7.30 Risanke: Fonzijeva klapa; Mork in Mindy; Mačke z groma - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Mannix -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.00 Maria Mercedes -12.30 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit, naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Miza za pet, nadalj. - 21.00 Nedolžna žrtev, film - 22.45 Silski izziv - 23.15 Da, gospod minister, hum. naniz. - 23.45 Nemogoče VAŠKANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Hrabri viking Erik, ponov. filma -18.25 Sosedje, nadalj. -19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 1. XII. SLOVENIJA 1 7.45-23.55 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.50 Pustolovščine, naniz., 12/24 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Komisar Rex, naniz., 13/13 13.00 Poročila 13.30 Aulofonia domestica, dok. oddaja 16.00 Oddaja tv Koper 16.30 Duhovni utrp 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Glasbena šola 17.45 Fenix in preproga, angl. nadalj., 1/6 18.20 Tretje oko 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Učitelj, franc, naniz., 5/18 21.05 Proetcontra 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Stoletje Stanislavskega, dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Najstrašnejši umor, angl. naniz., 2/6 -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 54/65; 10.25 Pacific Drive, avstral. naniz., 110/130 -10.50 Ženska mojega življenja, Špan. naniz., 5/12; 11.40 Studio City; 12.35 Sobotna noč -14.35 Euronevvs -18.05 Gospod in gospa Smith, naniz., 11/12 -19.00 Kolo sreče - 19.30 Videoring - 20.00 Osamljeni planet - 20.55 Tri barve: modra, franc, film - 22.30 Svet poroča - 23.00 Nočni pridih: Vsi županovi možje, naniz., 4/24; 23.25 Moloney, naniz., 6/21 KANALA 7.30 Risanke: Fonzijeva klapa; Mork in Mindy; Mačke z groma - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - 11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Klub avenija -12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah show -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit, film -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od sonca - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Maska rdeče smrti, film - 23.00 Da, gospod minister, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. VAŠKANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.25 Sosedje, nadalj. - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Pekel v vesolju, film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 2. XII. SLOVENIJA 1 7.45 -1.15 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Glasbena šola 9.45 Fenix in preproga, nadalj., 1/6 10.15 Tretje oko, dok. serija, 1/10 11.10 Proetcontra 12.05 Učitelj, franc, naniz. 5/18 13.00 Poročila 13.10 Tedenski izbor Murphy Brovvn, naniz., 13/25 13.35 Carmen in Adrian, dan. film 14.55 Stoletje Stanislavskega, dok. serija 16.20 Obzorje duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice 18.20 Tretje oko, serija, 2/10 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nash Bridges, amer. naniz., 5/18 21.05 Beck, angl. nadalj., 2/6 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Criminal, angl. drama SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi možje, naniz., 4/24 - 10.00 Matineja: Trdno v sedlu, nadalj., 55/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 111/130; 10.50 Gospod in gospa Smith, naniz., 11/12; 11.35 Pomp; 12.35 Strogo zaupno, dok. serija, 1/3; 13.25 Pajčevina -13.50 Euronevvs - 16.20 Danska o Sloveniji -16.45 Čarobna preproga, film -18.05 Angel, varuh moj, naniz., 6/ 22 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 22.00 Družinska kronika, nadalj., 1/ 13 - 22.50 Pajčevina - 23.15 Nočni pridih: Vsi županovi možje, naniz., 5/24; 23.45 Maloney, naniz., 7/21 KANALA 7.30 Risanke: Fonzijeva klapa; Mork in Mindy; Mačke z groma - 9.00 Bradvjevi, naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - 11.00 Maria Mercedes - 12.30 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.00 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit, naniz -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Mož, kije odšel na hrib in se je vrnil z gore, film - 22.00 Ruby Wax - 22.30 Drevv Carey, naniz. - 23.00 Da, gospod minister, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.30 Danyjeve zvezde VAŠKANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Pekel v vesolju, ponov. filma -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videotop - 21.00 Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizma I TELEVIZIJA NOVO MESTO | Ical^all s Trdinovega vrha na kanalu DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj fOmt* DESET DOMAČIM Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Petru Brunerju iz Kidričeve 6 v Kočevju. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (2) Kje so tiste rožice - Jože Bohorč s prijatelji (1) Pozabljivec - ansambel Slapovi (5) Dolenjska - ansambel Henček Moja hramonika - ansambel Petra Finka (7) V mojem srcu - Fantje izpod Rogle (8) Ob potoku - ansambel Litijski odmev 7. (4) Denar - ansambel Mladi Dolenjci 8. (6) Šentjernejsko vabilo - Trio Frančič 9. (-) Brez dragih - ansambel Poljub 10. (9) Srce se prepušča samoti - ansambel Bobri Predlog za prihodnji teden: Moja dečva - ansambel Cvet 2. 3. 4. 5. 6. n------------------------------- KUPON ŠT. 47 Glasujem za:____________________ Moj naslov:______________ ------H Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADI V ARTIČE IN KOČEVJE Žreb je izmed reševalcev 45. nagradne križanke izbral Bojana Lcpšino iz Artič in Janeza 'Fratnika iz Kočevja. Lepšini je pripadla denarna nagrada, TVatnik pa bo za nagrado prejel knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 7. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 47”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 45. KRIŽANKE Pravilna rešitev 45. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: BARITON, OMETINE, JONATAN, AKOLA, BAR, IONIJ, OPANKAR, ZO, SRNJAK, ARAK, LADA, TELEBA, ATE, PILADES. BELJAVA, ALT, ARJA VAS, RAA. NAGRADNA KRIŽANKA 47 GR. BOGINJA ZEMLJE AVTOR: JOŽE UDIR TELESNA POŠKODBA IME FILMSKE IGRALKE GARDNE R DVOVALENT-NA ALKILNA SKUPINA (CH2=) VETRNI JOPIČ ŠPANSKO ŽENSKO IME TRGOVEC S CENENIM BLAGOM SEV ITAL. MESTO V BLIŽINI JADRANSKEGA MORJA STARI SLOVANI KDOR SE UKVARJA Z ANATOMIJO DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST KULTURNA RASTLINA IZ DRUŽINE RAZHUDNI-KOVK NAJVIŠJE ATENSKO SODIŠČE LEPOTNA RASTLINA (SPORIŠ) BELJAKOVINA (PROŽNOST TKIVA) MEDNAROD. BEGUN. ORG POČASEN, SLOVESEN ŠPANSKI PLES ORIENT. BARVILO ZA LASE KUUSA, SUHA KRAVA ZGODOVIN. MESTO V JUŽNI FRANCIJI LEPILO (IZ ŽIVALSKIH SNOVI) VREMENSKA NESREČA ETNIČNA SKUPINA V V. NIGERIJI ETIOPSKI KNEZ NORDIJSKIH BOŽANSTEV KODER URBAN BOJNI STRUP MEHURJEVEC KEM. SIMBOL ZALANT NEKD. SVET. ŠAH. PRVAK (MIHAIL) UUDO- ŽERSTVO TURŠKI VELIKAŠ SAMOZADO- VOLJEVANJE SPOLNEGA NAGONA SREČANJE STAREJŠIH - KO RK Majde Šilc je prejšnji petek pripravila na grmski osnovni šoli tradicionalne prednovoletno srečanje starejših krajanov iz KS Majde Šilc. Pred leti, ko jih je. bilo manj, so imeli srečanja v prostorih nekdanje SDK. Od 175 povabljenih je na srečanje prišlo 1J0 ljudi, najstarejša med njimi je bila 94-letna Marija Zupančič, ki ji je market Dolenjka z Ragovske poklonil tudi darilo. Vse prisotne so pozdravili: predsednica KO RK Majde Šilc Avguština Lah, v imenu šole Sonja Simčič, v imenu upokojencev Zvone Šuštaršič in predsednik KS Majde Sile Slavko More. Organizacijo so speljale predane aktivistke ob pomoči nekaterih že stalnih sponzorjev. Za prijeten kulturni program so poskrbeli otroci iz vrtca Rauch, kasneje pa sta za prijetno razpoloženje skrbela Slavko Rauch in Jure. (Foto: J. Domiž) ZLATARSTVO GROS V ŠENTJERNEJU - Od začetka novembra je na Trubarjevi cesti 3 v Šentjerneju odprla svoja vrata nova poslovalnica Zlatarstva Gros, v kateri je mogoče kupiti zlat in srebrn nakit ter ure. Grosovi, ki imajo poslovalnici še v Trebnjem in Grosupljem, tako nadaljujejo 12-letno zlatarsko tradicijo. Kot pravi lastnik Andrej Gros, je pri njih možna tudi predelava nakita. (EPS) MEHIŠKA KUHINJA - Pred začetkom dnevov mehiških jedi so v gostilni Rog pripravili “seminar", na katerem sta Peter Kotar in glavna kuharica Berta Grmek kuharjem in natakarjem predstavila vsako od jedi z jedilnika, da bodo znali gostom povedati, iz česa in kako je pripravljena, ter jim svetovati. (Foto: A. B.) Mehika v gostilni Rog Dnevi mehiških jedi v Dolenjskih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE - Od danes do Miklavževe nedelje, 6. decembra, bo v priljubljeni gostilna Rog v Dolenjskih Toplicah gostovala Mehika. Pravzaprav najslastnejši del te zanimive južnoameriške države - mehiška kuhinja. “Dneve mehiških jedi tokrat prltejamo prvič, doslej teh jedi ni bilo moč naročiti daleč naokoli, čeprav mehiška kuhinja po svetu slovi kot nekaj posebnega in izvrstnega,” pravi Peter Kotar, vodja gostinstva v Zdravilišču Dolenjske Toplice in z glavno kuharico Berto Grmek avtor vseh kulinaričnih dnevov v gostilni Rog. Za mehiško kuhinjo so značilne bogate začimbe iz paprike, paradižnika in druge zelenjave, nepogrešljiv je fižol, tudi poseben črn fižol, prav tako divji črni riž. Seveda ne gre brez tortilj, to so nekakšne palačinke iz bele koruzne moke in brez jajc. Od mesa, ki je največkrat pečeno na žaru, uporablja ta kuhinja največ june-tino, svinino, tudi teletino pa perutnino in ribe. Za to priložnost so nabavili začimbe in druge specialnosti znane ameriške firme Rosarita, tako čili zelenjavo in čili zeleno papriko pa pikantno jala-peno papriko, nacho sirovo omako itd. “Mehiške jedi so prijetno pikantne, k njim se poda kozarec močnejšega rdečega vina, na primer merlota, frankinje, tudi kakšen barique," pravi Kotar. Osvežilna je tipična mehiška pijača -ohlajena limonada s tequilo. Bogati jedilnik nudi res veliko izbire, od hladnih predjedi do sladic, od zelenjavne tortilje, juhe iz črnega fižola do chimichangasa (tortilje nadevane z junečjim mesom in fižolom), mehiškega medaljona in mesne štruce s črnim rižem. A. B. GODEC IN GRAŠIČ PRI SLONU NOVO MESTO - V kava baru Pri slonu se v soboto, 28. novembra, ob osmih zvečer obeta zanimivo glasbeno doživetje. Nastopila bosta pevka Alenka Godec in kitarist Primož Grašič z jazzovskim programom. BAROČNI KVARTET NOVO MESTO - Zveza kulturnih društev in Društvo novomeških študentov bosta pripravila v torek, 1. decembra, ob 19.30 v frančiškanski cerkvi koncert Baročnega kvarteta iz Ljubljane. Vstopnina je 1000 tolarjev, za dijake in študente 500. Slovenija uvaja V okviru Projekta uvajanja davka na dodano vrednost v R Sloveniji (v nadaljevanju DDV) nadaljujemo z objavami informacijskih kotičkov. Za uvod v novo serijo kotičkov bi želeli najprej na kratko povzeti vsebino prvih petih, objavljenih v mesecu juniju in juliju. Slovenija uvaja davek na dodano vrednost Davek na dodano vrednost je sprejet kot obvezna davčna oblika v državah EU in tudi kot prevladujoča davčna oblika v državah OECD, uvedle so ga tudi številne države vzhodne in centralne Evrope (Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Romunija, Litva, Estonija itd.). DDV je tako uveljavljen v več kot stotih državah in v sredini prihodnjega leta naj bi jim pridružila tudi Republika Slovenija. V davčni praksi obstajajo trije bistveni razlogi za uvedbo davka na dodano vrednost, ki izhajajo iz njegovih temeljnih značilnosti in jih lahko povzamemo v naslednjih sklopih: nevtralnost obdavčevanja, učinkovitost pobiranja davka in njegova finančna učinkovitost. Predmet obdavčitve Predmet obdavčitve je obdavčitev končne potrošnje. DDV se plačuje od vsakega prometa oziroma nabave blaga in od vsakega prometa storitev, ki se opravi za plačilo. DDV pa se zaračunava tudi ob uvozu blaga. DDV se torej nanaša na vsakovrstno dejavnost, ki se opravlja v Sloveniji ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Dejavnost pa pomeni vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno s premogovniško, kmetijsko in poklicno dejavnostjo, kot tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, z namenom pridobivanja dohodkov. DDV pa se ne plačuje od tistega prometa blaga in storitev, za katerega je predpisana davčna oprostitev. DAVEK NA DODANO VREDNOST Davčni zavezanci in davčna osnova Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki na samostojen način izvaja neko ekonomsko dejavnost oziroma promet blaga ali storitev, opravljen za plačilo in ne glede na pravni status in v višini, ki v zadnjih dvanajstih mesecih -preseže 5,000.000 SIT. Davčni zavezanec je lahko tudi vsaka druga oseba, ki opravlja promet blaga ali storitev, ki pa v zadnjih dvanajstih mesecih ne preseže 5,000.000 SIT, če se prostovoljno odloči, da bo vstopila v sistem DDV Davčna osnova Za DDV je značilna široka davčna osnova. Načelno je obdavčen ves promet blaga in storitev. Osnovno načelo davčne osnove je, da je to vse, kar mora prejemnik blaga ali storitev ali druga oseba dati, storiti ali plačati za dobavljeno blago ali opravljene storitve. Vključuje tudi posredne stroške kot so provizija in stroške pakiranja -embalaža ter stroške prevoza in zavarovanja. Če se davčna osnova naknadno spremeni zaradi vračila, popustov ali nezmožnosti poplačila, lahko davčni zavezanec, ki je opravil promet blaga oziroma storitev, popravi (zmanjša) znesek DDV Davčne stopnje Na podlagi teoretičnih izhodišč za DDV je najprimernejša uporaba ene same davčne stopnje, saj se z eno samo stopnjo ohranja nevtralnost DDV kot transakcijskega davka, ki zato ne vpliva na odločitve ekonomskih subjektov in na odločitve potrošnikov. Z eno samo davčno stopnjo so tudi stroški pobiranja davka zmanjšujejo in sicer tako pri nadzornih organih kot tudi pri zavezancih. Uporaba dveh stopenj (višje in nižje) izhaja iz argumentacije, da se z eno samo stopnjo povečujejo obremenitve prebivalstva v nižjih dohodkovnih razredih. Vendar je potrebno poudariti, da tudi nižja stopnja ne povečuje koristi prebivalstva v nižjih dohodkovnih razredih, saj zaradi večjega povečanja cen pri proizvodih, ki so obdavčeni z višjimi stopnjami, pride do navzkrižnega subvencioniranja porabe REPUBLIKA SLOVENIIA Ministrstvo za finance proizvodov, obdavčenih z nižjimi stopnjami. Predloga zakona predvideva dve davčni stopnji -splošna 19% in znižana 8% Predlagatelj zakona o DDV je v predlogu predvidel dva davčni stopnji. Splošna stopnja je v višini 19%. Po tej stopnji se DDV obračunava in plačuje od vsakega prometa blaga in storitev in uvoza blaga, razen od prometa blaga in storitev, za katerega je v predlogu zakona določeno, da se ne obračunava in plačuje DDV ter od prometa blaga, storitev in uvoza blaga, za katerega je predpisana nižja davčna stopnja. Ob določitvi prometa blaga in storitev, ki so obdavčeni po znižani - 8% davčni stopnji, je predlagatelj zakona izhajal iz dodatka k šesti smernici EU, ki določa katero blago oziroma storitev se lahko obdavčuje z znižano davčno stopnjo. Pri tem je bilo osnovno izhodišče, da se z znižano davčno stopnjo obdavčujejo dobave blaga in storitev, ki se v načelu štejejo za življenjske potrebščine v širšem smislu. Oprostitve plačila DDV Oprostitve plačila DDV so določene v skladu s smernicami EU in se delijo na oprostitve predpisane znotraj Slovenije, na oprostitve pri uvozu blaga in na oprostitve pri izvozu blaga. Davčni zavezanec, ki bo opravljal promet blaga oziroma storitev, za katerega velja oprostitev, pri tem prometu ne bo obračunaval DDV po drugi strani pa ne bo imel pravice do odbitka vstopnega davka, ki ga bo plačal v predhodnih fazah prometa. Oprostitev plačila DDV torej pomeni zmanjšanje davčne osnove le v eni fazi prometa, oziroma to, da se plačilo davka prenese v naslednjo fazo prometa. Vse česar davčni zavezanec ni plačal v prejšnji fazi, plača davčni zavezanec v naslednji fazi prometa. Zaradi tega so v predlogu zakona o DDV predvidene predvsem oprostitve za blago in storitve, ki se opravijo v zadnji fazi prometa -med davčnimi zavezanci in končnimi potrošniki. Opomba: ker je lista oprostitev predolga, da bi jo lahko v celoti objavili v tem članku, vas želimo obvestiti, da so vse predlagane oprostitve zajete v predlogu zakona o DDV in sicer v členih 26, 27, 28, 29, 30, 31, in 32) Prihodnjič: Odbitek vstopnega davka in vračilo SREČANJE UPOKOJENCEV NA DVORU- V gostišču Štupar na Dvoru sta v nedeljo, 22. novembra, pripravila krajevni odbor RK Dvor in društvo upokojencev Dvor prijetno srečanje upokojencev in starostnikov. Številne zbrane je pozdravila predsednica KORK Dvor Slavka Andrejčič in jitn zaželela še veliko zdravja in prijetnih trenutkov. Mladi šolarji osnovne šole Žužemberk, podružnične šole Dvor in Ajdovec pa so pripravili lep kulturni program. Organizatorji so se spomnili na vse, ki štejejo čez 70 let, obdarili pa so tudi Marijo Bradač (87 let) iz Trebče vasi in Mirka Reparju (85 let) z Dvora, ki sta bila najstarejša na tem srečanju. (Foto: S. Mirtič) IVANINIH 92 LET - “Nisem si mislila, da bom dočakala toliko let. Ce bo šlo tako naprej, bom dohitela Leona Štuklja, "se je pošalila slavljenka, 92-letna Ivana Plaveč s Postaje pri Mirni Peči (druga z desne), ki ji moči in energije res ne manjka. Tudi zdravje ji še kar dobro služi. Prav zgovorna / bila ob obisku župana nove mimopeške občine Zvoneta Laha, Sonje Žagaj (prva z leve) in Slavke Kolenc (druga z leve) z Rdečega križa, Majde Grand' Ijič in Draga Sajeta iz Društva upokojencev, ki so jo razveselili z darili in lepimi željami za v prihodnje. Ivana, ki se je na Dolenjsko primožila d Kuželjevca pri Zagradcu v Suhi krajini, je vdova že 55 let. Mož ji je pade1 v vojni, imela pa sta pet otrok. V življenju ji ni bilo lahko in morda ji Ie najbolje prav zdaj, ko zanjo lepo skrbita hčerka in vnukinja. “Drugo leto pa se spet vidimo, ne?” je zaklicala ob odhodu. (Foto: L. Murn) ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame, babice in prababice ANGELE VIDMAR roj. Tramte iz Birčne vasi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sodelavkam, sosedom, gospodu kaplanu, pevcem... Hvala tudi vsem, ki ste s prijazno mislijo počastili njen spomin, jo spoštljivo pospremili na zadnji poti, jo obdarili s svečami in cvetjem ter sočustvovali z nami. Vsi njeni ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in vujna JOŽEFA RAMUTA iz Kloštra 8, Gradac v Beli krajini Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč pri negi in pomoč v času bolezni, govornicama za poslovilne besede, sodelavcem Iskre Semič, organizaciji ZB, Društvu upokojencev, Društvu invalidov, sestri Veri iz Zdravstvenega doma Metlika, g. župniku za lepo opravljen obred ter gospodu Kukarju iz Semiča za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: vsi njeni j Manj gnilobe Z dnevov oralnega zdravja KRŠKO - S sistematičnim preventivnim delom seje stanje zobnega kariesa v zadnjem desetletju bistveno izboljšalo. Kot je na nedavnih dnevih oral-nega zdravja v Krškem povedal prof. Vito Vrbič, nacionalni koordinator za oralno zdravje, se je povprečno število karioznih, ekstrahi-ranih in plombiranih zob (KEP) pri 12-letnih otrocih zmanjšalo na 1,8, kar nas uvršča v skupino držav z zelo nizkim KEP. Drugi kazalec, ki potrjuje zmanjšanje pogostnosti kariesa, je odstotek populacije brez kariesa. Pred leti take populacije ni bilo, v leto- šnjem letu pa znaša pri otrocih v omenjeni starosti 40 odstotkov. Občutno se je zmanjšal tudi odstotek oseb, ki imajo enega ali več izdrtih zob. Upadanje kariesa v Sloveniji je posledica sistematičnega izvajanja različnih zaščitnih ukrepov. T. G. • Če bi se morala opravičiti za napisano resnico, takoj neham delati kot novinarka. (Zlata Krašovec, Kmečki glas) • Nič ni dogovorjenega, dokler ni vse dogovorjeno. (Zunanji minister Frlec o vključitvi Slovenije v EZ) ZAHVALA Veliko prezgodaj nas je v 41. letu starosti zapustil naš brat in stric STANE MIKLIČ Lukovek 1, Trebnje Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo Zdravilišču Dolenjske Toplice, govornikoma g. Kotarju in g. Megliču za poslovilne besede, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred, osebju Nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice, posebno dr. Kapšu, Pogrebnemu zavodu Oklešen in vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Iz dneva v dan neutrudno si garala, za svoje in za dmge se razdala. Trpela mnogo si, se žrtvovala, le redki so ti znali reči hvala. Čeprav v hladni gomili boš odslej počivala, tvoja ljubezen in dobrota bo v nas ostala. V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta JOŽEFA BARTOLJ roj. Jenič iz Dol. Lakovnic 7 iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izraze sožalja, podarjene vence, cvetje in sveče. Zahvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem z Ruperčvrha, Domu starejših občanov, patronažni sestri Aniti, Pogrebni službi Komunala ter vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto S- 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA Tišine bi rad. velike tišine neba pod jesen. Da čujem zreli molk utrujenih bilk in omagujoča srca molčečih dreves in spokojno lesketanje voda, ki se jim nikamor več ne mudi. (Ivan Minatti) V 69. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, stric in brat MARTIN UHERNIK iz Otočca Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Iskrena zahvala zdravstvenemu osebju Hematološkega oddelka Interne bolnišnice Novo mesto, še posebej dr. Čehovi. Zahvaljujemo se govornikom in članom PGD Otočec, Združenja šoferjev in avtomehnikov Novo mesto ter lovcem LD Otočec za slovo od pokojnika. Hvala pevcem moškega pevskega zbora Šmihel, Pogrebni službi Novak in patru Marjanu Čuku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Njegova vedrina nam bo vedno vzor za premagovanje življenjskih težav. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata JOŽE KRANJC - RIS iz Malih Brusnic upokojeni polkovnik, borec Tomšičeve, Cankarjeve in Gubčeve brigade, nosilec številnih odlikovanj NOB in povojnih odlikovanj JLA - zaslug za narod. Zahvaljujemo se borcem Gubčeve brigade, ZB Novo mesto, ZB Brusnice, častnikom Slovenske vojske, LD Brusnice in ostalim članom lovskih družin, govornikom, pevcem in godbi ter vsem, ki so darovali cvetje in sveče ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč in izraze sožalja v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože, Slavko in Ludvik z družinami ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 86. letu zapustil dragi mož, oče, stari oče, praded in tast JOVO RADOJČIČ Bojanci 22 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, znancem za darovano cvetje, sveče ter izraze sožalja. Govorniku hvala za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred ter Pogrebni službi Flajnik. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in stric VID ZUPANČIČ Slepšek pri Mokronogu V Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, govornikoma, gasilcem, g. župniku in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Tvoje truplo zemlja krije, v temnem grobu mimo spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, svet bolj prazen je, ker te med nami ni. V 50. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi oče, sin, brat in stric MARJAN PIRC iz Jakčeve 22, Novo mesto Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, učencem 4. c Gimnazije Novo mesto in razredničarki prof. Alojziji Hržici ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in nam kakorkoli drugače pomagali. Posebno se zahvaljujemo proštu Lapu za izredno lepo opravljen obred ter sodelavcem trgovine Novoteks za ganljive poslovilne besede ob uri slovesa. Žalujoči: vsi njegovi V. x. ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje Tvoje je bilo življenje, a za teboj je vsepovsod ostalo delo tvojih pridnih rok. Nepričakovano in prezgodaj nas je v 81. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, svak in stric FRANCE JEVNIKAR iz Dola pri Trebnjem 8 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, (med njimi še posebej g. C. Lahu), prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo zaposlenim v družbah Mercator, Dolenjska banka, d.d., M - Kmetijska zadruga Trebnje, Občini Trebnje, KS Trebnje, Zvezi borcev Trebnje, Društvu upokojencev, Rdečemu križu, trebanjski godbi, trebanjskemu oktetu, g. župniku za opravljen obred, obema govornikoma in vinogradnikom Gradišča, Stare gore in Dolge njive. Posebej smo hvaležni dr. Munkovi in asistentu mag. dr. Viktorju Videčniku za večletno spremljanje pokojnikovega zdravja. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Prazen je dom, prazno vse, ni več tvojega smehljaja, le trud tvojih rok in lep spomin nate nam ostaja. 30. novembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama FRANČIŠKA JORDAN Jakševa mama iz Malenc 14 pri Kostanjevici na Krki Ob letu dni, ki je prineslo veliko bolečin in žalosti, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Draga mama ni te več, spomin na tebe je boleč, je solza grenka na srce krenila, ostala nam je bolečina. Življenje je eno, nam vsem dodeljeno in smrt je le ena, ki nas reši trpljenja. V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in praprababica JOŽEFA GRUBAR Dolenje Vrhpolje 18 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Gorenčevi enako patronažni sestri Klari, za pogrebne storitve Pogrebnemu zavodu Novak, pevcem za zapete žalostinke, organizaciji ZB, g. Verbiču in g. Kušlanu za lepe poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljen obred. Globoko žalujoči: vsi njeni TA TPOPfM MA^ TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - U U U=>1^/ISU\J V CEdIHš U\J U 1MI lr-\ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 26. novembra - Konrad Petek, 27. novembra - Vigil Sobota, 28. novembra - Jakob Nedelja, 29. novembra - Nina Ponedeljek, 30. novembra - Andrej Torek, 1. decembra - Marijan Sreda, 2. decembra - Blanka LUNINE MENE 28. novembra ob 1.23 - prvi krajec kino BREŽICE: Od 25. do 29.11. (ob 18. in 20. uri) ter 30.11. (ob 20. uri) drama Trumanov show. 27. in 28.11. (ob 16.30) risani film Čarobni meč. 2.12. komedija Poročiva se. ČRNOMELJ: 27. in 28.11. (ob 20. uri) slovenski film Blues za Saro. 29.11. (ob 18. uri) film Čarobni meč. 29.11. (ob 20. uri) ljubezenski film Let bele golobice. DOBREPOLJE: 27.11. (ob 19.30) akcijski film Policaji. 29.11. (ob 15. uri in 19.30) ameriški kriminalni film Krik 2. GROSUPLJE: 27.11. (ob 19. uri) kriminalni film Krik 2. IVANČNA GORICA: 28.11. (ob 19. uri) akcijski film Policaji. KOČEVJE: 26.11. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Policaji. 30.11. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Krik 2. KRŠKO: 26. in 27.11. (ob 20. uri) in 29.11. (ob 18. uri) komedija Riba po imenu Šaron. 28.11. (ob 10.30) komedija Babe - galantni pujs. METLIKA: 27.11. (ob 17. uri) film čarobni meč. 27.11. (ob 19. uri) ljubezenski film Let bele golobice. 29.11. (ob 20. uri) slovenski film Blues za Saro. NOVO MESTO: Od 26.11. do 2.12. (ob 16.30 in 20. uri) vojna drama Reševanje vojaka Ryana. RIBNICA: 28.11. (ob 21. uri) kriminalni film Krik 2.29.11. (ob 17. uri) akcijski film Policaji. SjEMIČ: 28.11. (ob 18. uri) slovenski film Blues za Saro. TREBNJE: 27.11. (ob 20. uri) in 29.11. (ob 17. uri) akcijski film Smrtonosno orožje 4. VELIKE LAŠČE: 28.11. (ob 19. uri) kriminalni film Krik 2. 29.11. (ob 19. uri) akcijski film Policaji. BELA TEHNIKA ŠTEDILNIK CAlorex s pečico prodam. “S (068)75-024. 4555 ŠTEDILNIK na trda goriva in prašiča po izbiri prodam. ff (068)85-692. 4559 MALO RABLJEN štedilnik na drva prodam. “EP (068)42-073. 4570 KMETIJSKI STROJI TRAKTOR UNIVERZAL 445, letnik 1986, 800 delovnih ur, ter prikolico domače izdelave prodam. B (068)24-303. 4553 TRAKTORSKE GUME Barum vseh dimenzij, rezervne dele za popravilo motorja na vašem traktorju Zetor, Ursus, Tomo Vinkovič, Fiat, Univerzal, kosilnico BCS in akumulatorje nudi ugodno AGROIZBIRA PROSEN, KRANJ. Pokličite nas na B (064)324-802. 4556 TRAKTOR, 35 do 50 KM, kupim. B (068) 89-670. 4572 TROSILEC hlevskega gnoja, odjemalec silaže, tribrazdni plug in prašiče, 120 kg, prodam. B (068)21-143. 4582 KV AVTOMEHANIKA s prakso za popravilo vozil Citroen in Daewo zaposlimo. Avto- hit, d.o.o., Podbevškova 4, Novo mesto, B (068)344-077. 4592 TRAKTOR ZETOR 6911 in enoosno prikolico Tehnostroj, 3 t, prodam. B (068)58-213. 4589 SILOKOMBAJN ŠK 80, puhalnik Grič s cevmi, gumi voz (15 col) ter mlatilnico, vse odlično ohranjeno prodam. B (068)78-364. 4597 KUPIM PREDVOJNI radijski aparat ali detektor kupim. O (061)312-406 ali 317-618. 4516 KOZOLEC ne pero, 3 polja, v dobrem stanju, kupim. 'S (0608)66-670. 4360 MOTORNA VOZILA ŠKODO FELICIO LXI, letnik 1995, prodam. B (068)326-329. 4546 JUGO KORAL 55, letnik 1989, ugodno prodam. B (068)81-071. 4567 SUZUKI BALENO 1.3, letnik 1997, vsa oprema, ugodno prodam. B (041)623-116. 4590 GOLF TD, R 19, Passat TDI karavan, Seat Inča, A 8 TDI, nov, prodam. B (041)720-038. 4600 R 5 FIVE, letnik 1994, registriran do 20.6.1998, prodam. B (068)85-618, po 13. uri. 4601 GOLF III 1.9 GL TD, lepo ohranjen, prodam. B (068)89-687. 4605 VECTRO 1.6 i, letnik 1992, prodam. B (068)81-187. 4612 JUGO KORAL55, rdeč, ugodno prodam. B (068)75-151. 4615 ŠKODO FAVORIT 136 LS, letnik 1992, dobro ohranjeno, z dodatno opremo, prodam. B (068)87-486. 4616 SUZUKI ALTO, letnik 5/97, bel, prodam. B (068)27-307. 4575 TAM 80, letnik 1992, kiper, TAM 60, letnik 1977, kiper, brez kasona, lado nivo, letnik 1993, prodam, oddam pa poslovna prostora, 70 in 30 m2. B (068)323-575. 4604 GOLF II D 1.6, letnik 12/86, ugodno prodam. B (0608)87-615. 4610 R CLIO RL, letnik 1989, bel, 3V, prva lastnica, prodam. B (0608)75-512, po 15. uri. 4576 R LAGUNA 1.8 RT, letnik 1997,25.000 km, kovinsko moder, zelo lepo ohranjen, prodam. B (068)84-140. 4593 LADO SAMARO, letnik 1995, registrirano do 11/99, prodam. B (068)66-512. 4622 R LAGUNO 1.8 RT, letnik 1995, temno rdečo, prodam. B (068)49-695, do 15. ure. 4541 SUZUKI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto tr 068/24-791 • PRODAJA in SERVIS Jimny 4x4 2,495.000 tolarjev VW POLO 60, letnik 96, ugodno prodam. Tel. 068/24-346 film f • ŽIVLJENJE, KOT GA SANJAJO ANGELI Na LIFF-u oziroma Mednarodnem filmskem festivalu Ljubljana tudi devetič ni bilo vse sanjsko, kaj šele angelsko. Tak je bil istoimenski zmagovalni film francoskega režiserja Erika Zon-ce, ki je v tekmovalni sekciji Perspektive požel največ simpatij občinstva, stekleno skulpturo vodomca ter 10.000 Mobitelovih nemški mark. Odločitev organizatorja, Cankarjevega doma (CD), da nagrado najbolj svežemu filmu novih oziroma mlajših, še neuveljavljenih avtorjev podelijo gledalci z vsakokratnim ocenjevanjem od 1 do 5, se je pokazala kot nadvse pravilna. S tem je do nadaljnjega zagotovljeno, da zmagovalec ne bo več zatežen, občinstvo pa lahko končno aktivno sodeluje pri določanju festivalskega okusa. Žal pa je to tudi skoraj vse. Festival se je tudi letos ubadal s klasičnim pomanjkanjem svoje prisotnosti vsaj v utripu Ljubljane, da o Sloveniji sploh ne govorimo. Čas med 5. in 19. novembrom si mediji niso zapomnili kot čas, ko ima širna Slovenija edino vsakoletno priložnost za ogled vrhov svetovne kinetografije. Kot da v CD-ju ne bi imeli službe za marketing. Ob projekcijah, ki so bile tokrat resda terminsko zelo lepo usklajene in humano razporejene, se prav tako ni dogajalo nič, kar bi LIFF naredilo za dogodek, ki ga ne moreš in ne smeš spregledati, četudi si doma iz Murske Sobote ali Novega mesta. Tudi.prodaja vstopnic bi nujno morala postati fleksibilnejša. Toda festivalu se kljub že ponavljajočim se kritikam vendarle vedrijo vremena, kar kaže tudi podatek o rekordnih dobrih 19.000-ih obiskovalcih, kar je za četrtino več kot lani. Resda pa še nikoli ni bilo na voljo kar 80 naslovov in toliko ponovitev projekcij. Tako se samo od vsiljuje vprašanje, zakaj ne bi CD tudi med letom skrbel za film artfes-tovski spored in tako sproti animiral občinstvo. In še: zakaj ne bi razen v Celju, kjer te dni vrtijo balkansko kinematofrafijo sfes-ta, inv Mariboru, kjer bodo slavne Predpremiere zrolali v decembru in januarju, tudi drugod pripravili Festa po festu? Za srce, glavo in vzgojo kvalitetnih gledalcev. Naslednjič pa nekaj o festivalskih kometih in meteorjih. TOMAŽ BRATOŽ PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Mladinski tekoči račun s kartico Activa/Maestro za osnovnošolce od 13. leta naprej, za dijake in študente. Informacije na tel. št.: 063/425 27 15, 425 27 19. A dolenjski m \ IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.000 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI:/ cm v stolpcu za ekonomske oglase 2 MO tolarjev (vbarvi2.900tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800• tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta. info@dol-list.si Internet http:lhvww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk. DELO-TČR, d.d., Ljubljana. Splača se varčevati! RENTNO VARČEVANJE II Najnižji Obrestna Doba varčevanja od 5 do 20 let znesek mera S Tolarsko rentno varčevanje: SIT 11 | • tolarski depozit 500.000 SIT TOM+ 5% 1 1 • tolarski depozit z valutno klavzulo 5.500 DEM TOM+ 4,5% • mesečni obroki 5.000 SIT TOM+ 4,8% Devizno rentno varčevanje: DEM • devizni depozit 5.500 DEM 3,45 % 4 • mesečni pologi 55 DEM 3,45 % Rentno varčevanje možno tudi v naslednjih valutah: ATS, 1TL, CHF in USD. m DOLENJSKA Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati! Prodamo rabljeno trgovsko opremo: • zamrzovalna skrinja • delikatesni pult • salamoreznica • računalnik • police tipa Alprem DINO, d.o.o., Novo mesto, Dol. Kamence, tel.: 324-482 OBVESTILA OBVEŠČAMO cenjene stranke, da sc podjetje Elfis. d.o.o., v petek, 27.11seli na novo lokacijo in sicer na Ragovsko 7 a, Novo mesto. Novi telefoni so: (068)374-800,374-810, fax: 374-812. 4562 POHIŠTVO MALO RABLJENO kuhinjo s štedilnikom, hrast, prodam. TT (068)42-612. 4595 POSEST ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA vzame v najem hišo alivsaj 4 sobe v hiši s kuhinjo in kopalnico in CK na relaciji Trebnje z okolico, Novo mesto z okolico in Krško z okolico. 75 (0608)21-311, od 16. do 21. ure. 4537 V TRIBUČAH ugodno prodam več parcel njiv ter gozd. 75 (068)60-158. 4545 V NOVEM MESTU, Šmihel, prodamo novejšo hišo in nedokončano hišo. "Z? (068)325-449 ali (041)636-746, nepremičnine Media. 4579 V NOVEM MESTU prodamo stanovanja. 75 (068)325-449 ali (041)636-746, nepremičnine Media. 4580 VIKEND v Orešju pri Šmarjeških Toplicah prodam. Betka Ziherl, jakčeva 32, Ljubljana. 4598 PREKLICI MARJAN VIRANT, Stara vas 24. sc opravičujem LJUBU TADIČU iz Škocjana 24 za žalitve in grožnje, istočasno zahtevam tudi njegovo opravičilo zaradi napada na mojega mladoletnega sina v njegovem lokalu. 4599 PRODAM OPAŽ, smrekov, suh, z dostavo, II. klasa 540 SIT, I. klasa 720 SIT, in talni pod po 1250 SIT prodajamo. TT (063)451-082. 2826 JEsKLENKE za avtogeno varjenje, komplet, prodam. 75 (068)73-176. 4544 BUKOVA DRVA, 15 m3, prodam. Franc Kukman, Jablan 23, 75 (068)82-311. 4547 PEČ za CK, na trda goriva, in črpalko, 24 KW, prodam za 40.000 SIT. 75 (068)64-333. 4551 OPAŽ, bruna ter balkonske ograje izdelujemo in prodajamo po konkurenčnih cenah, 75 (0608)71-787. 4557 BRIKETE za kurjavo iz čistega bukovega lesa, brez kakršnihkoli primesi, v PVC vrečah, prodajamo po 12.000 SIT/t. Možnost obročnega odplačevanja in brezplačna dostava na dom do 100 km. S* (068)52-979 ali 53-771. 4594 NOTRANJA vratna krila, leva, desna, širine 75 in 85 cm, hrastov furnir, prodam. UT (068)83-616. 4608 1000 KG koruze v strokih, letnik 1997, brezplačno oddam. © (068)75-125. 4618 PVC CISTERNE, 1000-1,1500-1 ali 2000-1, za kurilno olje, rabljene, prodam. ® (041) ali (0609)630-068. 4623 ČRNINO gamejo prodam. S* (068)50-336, po 15. uri. 4602 LES ZA OSTREŠJE, obžagan na željeno dimenzijo, plohe, deske, prodam. 75 (068) 78-105 ali (041)740-221. 4574 SIT masažni aparat, še v garanciji, ugodno prodam. TP (068)79-552, popoldan. 4550 BUKOVE BRIKETE prodajamo po zelo ugodni ceni. Na zalogi! 0(068)83-124. 4483 KVALITETNO VINO frankinje, primerno za barvanje cvička, prodam. O (068)45-388. RAZNO DREVESA - višinsko obrezovanje, obžagova-nje, podiranje, odvoz! O (068)65-630 ali (041)691-129. 4506 ŽENSKO ali zakonski par, ki bi se za nedoločen čas preselila v Istrsko primorje k starejšima zakoncema, za pomoč in oskrbo iščem. © (068)23-137, zvečer. 4542 V NAJEM oddam opremljen frizerski salon v TPC Metlika. 75 (068)59-496 ali 59-384. POMOČ v gospodinjstvu in varstvo za otroka iščem. O (068)341-788 ali 323-059, po 19. uri. 4549 V NAJEM oddam opremljen poslovni pro- stor v Metliki, 18 m2. TP (068)59-432. 4565 IŠČEM IVANA KERINA, rojenega okolic leta 1940, iz območja Kostanjevice na Krki, Krškega ali okolice, ki naj bi živel v Ameriki. Prosim vse, ki bi kaj vedeli o njem, iz katerega kraja je, če mi lahko sporočijo na U (061)146-2332. 4578 HLADILNIKE in zamrzovalnike popravljamo na domu. Menjamo izolacijo na skrinjah, ki puščajo vodo. 75 (041)698-055. 4607 POSLOVNI PROSTOR, 35 m2, naSeidlovi, oddam v najem. “B (068)324-447. 4614 PRIJETNO, mlajšo upokojenko za varstvo otrok na našem domu iščemo. Nudimo stanovanje in hrano. 75 (0608)71-787. 4564 POZOR! S pomočjo kristalov vam pomagam pri težavah in natančno napovem prihodnost. Pokličite na 75 (061)342-202, Mcry. 3695 SLUŽBO DOBI TAKOJ ZAPOSI .IM() dekle za delo v strežbi. (068)316-118. 4539 Cvetličarna TRATA, s.p., iz Novega mesta nudi redno zaposlitev cvetličarki z ustrezno izobrazbo (cvetličarska šola Celje). Tel.: 041/720-065 (med 8. in 16. uro). Krojiljo in tapetnika zaposlimo. Možnost priučitve. Provel, d.o.o., Šentpeter 5, Otočec DEKLE za delo v strežbi iščemo v Baru Silv*' ja. B (068)341-788. 45« POTNIKA za prodajo učnih pripomočkov i* knjig iščemo. Bookmark, B (064)564-123' 45® ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposli' mo za trženje oglasov - popis v občinski tek" fonski imenik v Novem mestu, okolici, Sev®* ci. Krškem. Slovenska knjiga, PE PIRŠ, Lilij' ska c. 38,1119 Ljubljana. 456’ DELAVCA z znanjem rezkanja in struženj* zaposlimo. B (068)81-235, dopoldan. 374' 380, popoldan. 4603 MIZARJA s prakso zaposlimo. B (068)7*' 374 ali (041)682-512. 46U VOZNIKA VLAČILCA kiperja z večletni"1! izkušnjami zaposlim. B (068)42-350 *jj (041)616-306,zvečer. 462’ STANOVANJA TRISOBNO STANOVANJEv Novem mest". CK, telefon, oddam. B (068)341-008. 4372 ŠTUDENTKI oddam v Ljubljani s 1.1?' ogrevano sobo s souporabo kopalnice i« delno kuhinje. B (061)551-831, popoldan^ GARSONJERO, opremljeno, na Slavk* Gruma v Novem mestu oddamo. B (0609 621-636. 4584 V NOVEM MESTU, blizu središča, proda«1 večje stanovanje. B (068)22-997, od 17. d? 20. ure. 45* STANOVANJE v bivalni hiši v Krškem odd" am. B (068)325-270. 460» ŽIVALI VALILNICA NA SENOVEM obvešča C«* njene kupce, da sprejemamo naročila za vsC vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vs® informacije dobite na 75 (0608)71-375. 5™ SIVEGA BIKCA, starega 10 tednov, in pr° mo od prikolice Adria prodam. Jordan, uhn® vas 4, Škocjan. 45^ TELIČKO sivko, staro 14 dni, prodam- ^ (068)344-103. 455® j VEČ PUJSKOV, krmljenih z domačo hran0' I j prodam 75 (068)75-008. 45&> KRAVO s teličkom, staro 6 let, prodam. Mat-'Ja Cemič, Dolga Raka 17, 8274 Raka. B (0608)75-203. 4566 PRAŠIČA, 200 kg, prodam. S (0608)75-400. PRAŠIČA, 120kg, R4GTL, 126Pzadele ter smrekove plohe, 8 cm, prodam. E (068)78-428. 4591 PELIČKA, starega 10 dni, prodam. E (068)30-274. 4621 PRAŠIČA, HO do 120 kg, prodam. E (068)85-852. 4586 10O-KG prašičev za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. E (068)78-203. 4588 PRAŠIČE, težke 100 do 120 kg, prodam. E (068)78-353. 4536 VEČ PRAŠIČEV, do 150 kg, prodam. E (068)78-091. 4538 KRAVO za zakol prodam. E (068)28-198. PRAŠIČA, 170 kg, prodam. E (068)20-552. TELIČKO, rjavo, težko 140 kg, prodani. E (068)26-059. 4587 PRAŠIČE, težke 120 in 250 kg, prodam. E (0608)75-405 . 4625 VEČ PRAŠIČEV, težkih 130 do 170 kg, Prodam. E (068)42-747. 4577 PRAŠIČE, težke 160 do 200 kg, domača krma, Prodam. E (068)42-594. 4571 PRAŠIČE, težke cca 180 kg, domača krma, Prodam. E (068)82-287. 4609 PRAŠIČA prodam. E (068)42-191. 4620 PUJSKE, stare 8 tednov, duraki, rdeči, prodam. E (068)81-649. 4560 0 PRAŠIČE, težke od 150 kg dalje, prodam. 0 (068)76-571. 4585 PRAŠIČE, težke 100 do 130 kg, in žrebico, siaro 3 leta, brejo 7 mesecev, prodam. E (068)73-613. 4573 PRAŠIČE, težke 140 do 150 kg, prodam. E (»68)73-623. 4581 PRAŠIČE za zakol, težke 100 do 160 kg, Prodam. E (068)73-242. 4613 PRAŠIČA, 140 kg, domača hrana, prodam. ^(068)42-215. 4561 Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na šestindvajseto nagradno vprašanje je bil pravilen, če ste Zapisali, da na 1. strani Dolenjskega lista oglašujeta borzni hiši DBD ali BPH. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Mihel-ca Saje iz Novomeške ceste 16 v Šentjerneju, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bila izžrebana Ivanka Stariha iz Semiča 56. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (71 Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Frane Dobovšek iz Smarčne 9 pri Boštanju. Izpolnite pravilno sedemindvajseti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu. Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 1. decembra, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad - dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. te - --------------H NAGRADNI KUPON št. 27 Vprašanje: Navedite ime županskega kandidata, ki se na 1. strani Dolenjskega lista volilcem zahvaljuje za zaupanje! Odgovor: Moj naslov: & V ROČNA MASAŽA SOLARIJ TENIŠKI CENTER OTOČEC Naročila po tel. 068/75-458 NOVO MESTO-Žabja vas • stanovanjski blok, novogradnja • predvidena vselitev: marec 2000 • ugodne cene, popust pri predplačilu • zagotovljene cene ob podpisu predpogodbe - informacije:NESK nepremičnine, Ljubljana tel.: 061/131-0283 GSM: 041/731-981 V_____________________________J RADIO MAX 88,9 M HZ 87,6 M HZ I DOLENJSKI LIST j V ADLEŠIČIH KONČNO MRLIŠKA VEŽICA - Letošnjo jesen so začeli ob cerkvi sv. Nikolaja v Adlešičih graditi mrliško vežico. Na gradnjo so se pripravljali dlje časa in tudi zbirali denar pri krajanih. Celotna naložba bo veljala 11 milijonov tolarjev, do strehe, ki jo postavljajo te dni, pa 4 milijone tolarjev. Denar so prispevali občina pa krajani, za gradnjo pa so ga namenili tudi iz redne dotacije za vzdrževanje pokopališč. Prihodnje leto bodo z deli nadaljevali, ob njih pa verjetno tudi zbiralno akcijo med krajani. Denar bodo iskati tudi drugje. (Foto: M. B.-J.) 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 MLIA NA NOVI LOKACIJI ŠE UGODNEJŠI TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 28. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od l do 19, ure: Blagovnica Žabja vas od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7, do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20, ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7, ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7, do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8, do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7, do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 630 do 17. ure: market Maika, Mesine njive od 630 do 17. ure: pekarna Maika Žužemberk, prodajalna Kandija • llršna sela: od 8, do 16, ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17, ure: Market Šentjernej od 7. do 18, ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor, Vrhpolje V nedeljo, 29. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska. Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova. Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7.30 do 21, ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7, do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 20, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11, ure: market Maja, Bučna vas od 8, do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju. Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8, do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8, do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12, ure: market Maika, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Maika Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8, do 12, ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje • Žužemberk: ods 8. ure do 1130: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu ■ Trebnje: od 8. do 11, ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba ; Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10. ure: Market VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po tT 068/323-610 ali 041/623-116 DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Muzejska 3 Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. TT 068/321-751 r Novi simbol nove © storitve ~\ v E.P.S. - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev Odtrgane in shrani« aaa.a Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo, • izpis, • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. KJ POŠTA SLOVENIJE http://-wwvv.pos.ta.si e-mail: info^posta.si RzMlO OGNJIŠČE Krvavec Kum 104,5 105,9 *ISTBo Novi trg, Novo mesto It 322-765 vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit... Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri PARTNERTRADING, d.o.o., iz Novega mesta! frizerski salon Sabina Zakšek, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto ❖ Od 15. oktobra dalje vsak dan {razen ponedeljka) od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Naročila po 068/373-461 V ........-----......—v VELIKA NAGRADNA AKCIJA za naročnike DOLENJSKEGA LISTA V veliki “družini” naročnikov in bralcev Dolenjskega lista ni nikoli nihče preveč. Da bi vsak četrtek v letu prejelo vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, še več naročnikov, smo spet pripravili veliko nagradno akcijo. Kdor se bo s spodnjo naročilnico (pošlje naj jo na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, p.p. 212) pridružil številnim naročnikom, bo do novega leta časopis prejemal brezplačno, po plačilu naročnine za naslednje leto pa mu bomo poslali knjigo in koledar, ki siju bo izbral na naročilnici. S tem akcije kajpak še ne bo konec, najbolj “vroče” bo po novem letu, ko bomo med novimi naročniki izžrebali dobitnika štedilnika, med starimi naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino za letos, pa se bo nekdo razveselil barvnega televizorja. Ena nagrada ni nobena, poreče kdo, zato smo za nove in stare naročnike že pripravili še več manjših nagrad. Komu bodo pripadle, bo določil žreb. $€-------------------------------------------- Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: ime in priimek: upokojenec: da ne naslov (kraj, ulica, hišna številka): _____________________________________ pošta:__________________________________ Izjavljam, da naročilo res velja zame, in sicer najmanj za eno leto, nato pa dokler naročnine ne bom odpovedal. Naročnino bom plačeval osebno ali s položnico, ki mi jo bo poslal Dolenjski list. Za nagrado v naročniški akciji sem izbral (obkrožite knjigo in koledar): knjigo: koledar: • Jože Dular: MESTO NAD BOJICO • umetniški stenski koledar • Tone Jakše: DOLENJSKI OBRAZI • setveni stenski koledar kraj: datum: podpis: PORTRET TECjA TE Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. V__________________Z Zaradi prispevka “Niso izpolnili obljube”, objavljenega v prejšnjem Dolenjcu, se je oglasil njegov avtor Božidar Cesar iz Golo-binjka, saj je v njem spet prišlo do napake, nanaša pa se na neizpolnjeno obljubo KS Mirna Peč, da naj bi letos položili asfalt do vrha Golobinjka. “S sosedom sva rekla, da bova, če bo asfalt res položen do vrha, vsak dala po 300 tisočakov; ker se to ni zgodilo -ostalo je namreč 380 metrov makadama - denarja nisem dal, sem pa bil pripravljen na tak ali celo večji strošek,” pravi. Jože iz Brusnic, ki je že desetletja naročnik Dolenjskega lista, je tokrat ogorčen nad polemiko med novinarjem Alfredom Železnikom in župnikom Jožetom Packom. “Če se bo le še enkrat nadaljevalo obtoževanje, bom odjavil vaš časopis,” pravi Jože in dodaja, naj se raje vsak ukvarja s svojim poklicem: novinar s pisanjem, župnik pa s farani. Poklicala je tudi Ana Kic iz 'IVebče vasi, ki je v Dolenjskem listu brala, da Justi Zupančič iz Podhoste praznuje 90 let. Zato ji ob visokem jubileju čestita in jo lepo pozdravlja. Z njo seje srečala kot 8-letna deklica (takrat še Grivčeva), ko je šla leta 1942 s prijateljico na Frato nakrmit Zupančičevo kravo. Marjana M. iz Novega mesta je bila še razkurjena zaradi dogodka izpred nekaj ur. V četrtek popoldne je šla namreč v avtopralnico AMD-ja na Otočec, da ji avto očistijo odzunaj in znotraj. Za zunanje čiščenje ni bil problem, težava pa je nastopila pri notranjem čiščenju, saj ji je uslužbenec nesramno odgovoril, da to ni mogoče, ker je sam, in bi morala čakati uro in pol. Ko ga je prosila, če imajo sesalec, da bi sama posesala, ji je odvrnil, da sesalec sicer imajo, vendar sam ne dela. “Še radi bodo sesali,” pravi Marjana, ki pa je nato šla v TPV, kjer ji je prijazen delavec posesal notranjost avta brez težav in nesramnih pripomb. Stanovalka iz Ulice Mirana Jarca v Novem mestu je potožila zaradi prometa po njihovi ulici. “To cesto ljudje vse pogosteje uporabljajo kot obvoznico iz šmi-helskega konca do centra mesta. A cesta je široka le 3 metre, tako da srečevanje vozil na cesti ni možno, zato se avtomobili umikajo na naša dvorišča. Zaradi gostega prometa po ozki cesti je prišlo že do številnih manjših nesreč. Na mestni občini Novo mesto so že pred časom obljubili, da bodo postavili signalizacijo, da je to lokalna cesta, a še nič od tega,” pravi Novomeščanka. Kot so pojasnili na mestni občini, bodo table “Dovoljeno za lokalni promet” postavljene v teh dneh. Bralka iz Metlike seje odzvala na kritiko Rudija Vlašiča iz Metlike in na zadnji novinarjev odziv nanjo. “Mislim, daje šla vsa stvar predaleč. Vaš novinar je v zadnji številki Dolenjskega lista brez potrebe le še prilil olja na žerjavico. V teh dneh sem v svoj poštni nabiralnik dobila veliko zloženk, in če bi bili dlakocepski, bi lahko v vsaki našli kakšno napako. Sicer pa sta bolj pomembna vsebina in človek,” pravi Metličanka. Iz Lokev se je oglasil Janez Potokar, ki je bil v prejšnji številki Dolenjskega lista omenjen v prispevku “Gozdna odkupovala ukraden les”. Razočaran je, ker mu sodišče sploh ni verjelo, čeprav je, kot pravi, govoril resnico, in dodaja, da je celo življenje pošteno živel, 38 let je delal, 25 let pa sploh ni koristil letnega dopusta. “Sedaj pa me je sodišče razglasilo za lopova,” je razočaran Janez. T. G. KRŠKI ČETVORČKI Štirikratna sreča, pa tudi skrbi Četvorčki iz Krškega so julija dopolnili dve leti starosti in bodo šli kmalu v vrtec KRŠKO -18. julija so dve svečki upihnili četvorčki iz Krškega: tri deklice, Elvira, Hatide in Amine, ter deček Elvir, ki so privekali na svet eden za drugim le z enominutno razliko. Malčki dajejo svojim staršem, 25-letnima Fatmiru in Dariji Ameti, polne roke dela. NAJBOLJŠI FOTOGRAFI RIBNICA - V prodajno-razstavni galeriji Toni v Ribnici so podelili priznanja in nagrade najboljšim fotografom v okviru četrte razstave fotokluba družina Fuji Ribnica-Ko-čevje. Na razstavo je poslalo 122 avtorjev skupno 886 del. Z barvnimi dipozitvi na temo vode je prvo mesto osvojil Matej Rupel iz Radovljice, drugi je bil Uroš Podovšovnik iz Maribora in tretji Jure Kuštrin iz Nove Gorice. Z barvnimi fotografijami na prosto temo je prvo nagrado prejel Vilijem Limoni iz Domžal, drugo Darko Cuder iz Bovca in tretjo Miloš Markelj iz Maribora. Na temo Podobe našega kraja je prvo mesto pripadlo Stanku Pelcu, drugi je bil Darko Miku-lič (oba klub Diana iz Kočevja, tretja je bila Metka Lesar (fotoklub družina Fuji Ribnica-Kočevje). Decembrsko srečanje naročnikov Dolenjskega lista Rajali bomo v Beli krajini Letošnje zadnje srečanje naročnikov Dolenjskega lista in tudi ostalih smo pripravili v soboto, 19. decembra. Odpravili se bomo v Belo krajino, si ogledali vinsko klet v Metliki, muzej in grad in po želji opravili prednovoletne nakupe v trgovini Beti. V Drašičih bo v kmečkem turizmu Simonič zaključni del s kosilom in zabavo. Za ples in dobro vo(jo bosta poskrbela dva harmonikaša, pripavili bomo srečelov in še kaj, da nam bo srečanje še dolgo ostalo v spominu. Odhod bo torej v soboto, 19. decembra, ob 8. uri z novomeške avtobusne postaje. Prijavite se čimprej, najkasneje pa do ponedeljka, 7. decembra. Udeležbo potrdite tudi vsi, ki ste se za srečanje prijavili že na zadnjem izletu. Cena je novoletna, in sicer 2000 tolarjev. Prijave sprejemamo na tel. št. 068/321 115 in 325 477 Na srečanje vas vabita DOLENJSKI UST! i„ turistična agencija KOLERABE VELIKANKE - Lojze Strgar iz Kostanjevice je pri svojem vinogradu v Zavodah letos pridela! nekaj neobičajno velikih nadzemnih kolerab. Največja je tehtala blizu dvanajst kilogramov. Vrt so gnojili le z naravnim gnojem, v sušnem obdobju pa so rastline redno zalivali. Velikanko je lastniku pomagal dvigniti znani gostilničar in predsednik krajevne skupnosti Milan Herakovič. Dogodek so tudi proslavili, z mladim cvičkom, seveda. (Foto: M. Vesel) “Še sreča, da ima žena dobre živce,” pravi Fatmir, ki je zaposlen na tržnici v Krškem, in dodaja, daje najhujše že za njima. Sicer pa se prijateljem, ki tožijo, da imajo z enim otrokom veliko dela, le nasmehne: “Kadar sem z enim otrokom, je tako, kot da ni nobenega, in lahko vsaj malo uživam.” Darija je že v začetku nosečnosti izvedela, da se njena družina FATMIR S SINOM - 25-letnega Fatmira lahko sicer srečate v Krškem na tržnici, kjer je zaposlen, sicer pa vsak prosti trenutek izkoristi za svoje otroke. ne bo povečala le za enega člana. Napovedan je bil prihod štirih malčkov in zaradi rizične nosečnosti je morala več kot šest mesecev preživeti na bolniški postelji'! zagrebški bolnišnici, pa tudi otroci so zaradi prezgodnjega poroda in majhne teže (tehtali so od 1,2 do 1,5 kilograma) nekaj časa uživali gostoljubje inkubatorja. Fatmir je prišel v Šlovenijo iz Makedonije pred 12-imi leti, njegova žena pa pred petimi. Sicer pa v veliki hiši na robu Krškega nista sama s svojimi otroci. Živita skupaj s Fatmirjevimi starši in njegovim pradedom ter bratom z družino. Trinajst ljudi torej, med tednom pa je še kako dobrodošla pomoč Darje, ki dobro leto pomaga pri njih preko javnih del oziroma centra za socialno delo. Ame-tijevi upajo, da bo Darja na voljo vsaj toliko časa, dokler edini fant med deklicami Elvir ne shodi. Malčki so zdravi, pri čemer starša ne moreta skriti zadovoljstva zaradi nesebične pomoči osebja v krškem zdravstvenem domu, predvsem dr. Dragoslave Odoba-še, dr. Janje Rošker in fizioterapevtke Martine Umek. Sicer pav hiši, kjer poleg četvorčkov za direndaj poskrbita še njihova 3- jn 5-letna bratranca Lavdrim in Haris, nikoli ne zmanjka dela, stanje se umiri šele okoli devetih zvečer ali še kasneje. A kmalu bo nekoliko bolje, ko bodo šli četvorčki v vrtec. T. GAZVODA i s 1 1 r c ČETVORČKI KMALU V VRTEC - Elvira, Hatide, Elvir in Amine poskrbita, da njihovima staršema nikoli ne zmanjka dela. A ta pravita, da je najhuje že za njima. (Foto: T. G.) Lopatčevi čevlji za miss Slovenije Uspešna čevljarja iz Dobrave pri Škocjanu NOVO MESTO - Rudi Lo-patec iz Dobrave pri Škocjanu, po poklicu čevljar, je, potem ko je z novomeško tovarno obutve šlo navzdol, pred sedmimi leti ostal brez zaposlitve. Takrat sta se skupaj z ženo Jožico odločila, da bosta poskusila kruh zaslužiti sama. Začela sta izdelovati obutev na 100 let starih strojih in z vstrajnostjo, priza- sko in modno obutev mnogi iz Slovenije pa tudi iz tujine. Že drugo leto zapored sta naredila čevlje tudi za miss Slovenije in za letošnjo “naj” smrkljo oz. “naj” bejbo. Pred štirimi leti sta v Novem mestu na Novem trgu kupila in odprla prodajno-razstavni salon, kjer ju obiskujejo tako stranke, ki potrebujejo ortopedsko obutev, kot tudi tiste, ki želijo modne, udobne in unikatne čevlje. “Začela sva z izdelovanjem ortopedskih čevljev, saj so morali ljudje iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja ponje v Ljubljano, kasneje pa sva ponudbo razširila z modnimi čevlji,” je povedal Rudi. Ortoped- devnostjo in pridnostjo uspela. Danes poznajo njuno ortoped- Rudi Lopatec sko obutev izdelujeta tudi za rehabilitacijski center Soča v Ljubljani. Čeprav imata stroje za izdelavo 1.200 parov čevljev na dan, pa v tako velike količine ne nameravata iti, še naprej želita izdelovati unikatne čevlje iz dobrih naravnih materialov in s tem krojiti tudi slovensko in evropsko modo. “Prvi cilj nama je zgraditi novo delavnico - zanjo imava že dokumentacijo - in odpreti trgovino v Ljubljani," pove Rudi. Sedaj imata 6 zaposlenih, v novi delavnici, ki naj bi jo odprla drugo leto, pa nameravata zaposliti še 9 delavcev. Jožica je vodja proizvodnje, Rudi pa skrbi za prodajo in nabavo materiala. > n [DOLENJSKI UST [ daš četrtkov prijatelj j