Gospodarske stvari. Razstava goveje živine, konj, ovac in prešičcv v Celovcu. Koroška kmetijska družba je zadnje dni septembra meseca napravila veliko živinsko razstavo. Ž njo je po eni strani hotela svetu pokazati, nakolikošno stopinjo v živinoreji je že dospela, ter s tem pridobiti živinorejcem svoje dežele slavno ime in vsled tega dobrih kupcev; na drugo stran pa je bil namen razstave ta, da domači deželani posamesnih okrajev spoznajo, kaj premore cela dežela, in da naj jim razstavljena živina služi v spodbudo, da tudi oni storč to , kar so izvršili drugi domačini. Koroška dežela je pač od narave za živinorejo bogato obdarjena; v živinoreji ima ona najboljše prihodke, česar se bomo prepričali iz statističnih poročil o množini dohodkov, ki deželi izvirajo iz živinoreje. S travo bogato obrašeni pašniki, planine, obilne senožeti: vse kaže, da je tukaj prava domovina za živinorejo, in ker ljudstvo tudi čisla živino ter ljubeznjivo ravna ž njo, doseglo se je za to v istini veliko, kakor nam spri-Čuje sijajna razstava, v kateri smo videli lepo število izvrstnega govejega Belanskega (Mollthaler) plemena, pa tudi kaj zala goveda Labodskega (Lavanthaler) rodu. Ker je prav ta razstava pokazala jasno in odločno, da je Belansko pleme res izvrstno, popolno žlahno in sposobno, da se ž njim zboljšujejo goveda po goren-skem Kranjskem in Goriškem Tominskem, kakor sem poročal v svojih poročilih si. kmetijskemu mini-sterstvu, katero mi je dalo nalog, da pregledam goveda po omenjenih deželah ter da stavim predloge. Toplo sem v teh poročilih zagovarjal to pleme, in želim le, da bi še več let strogo in odločno Kranjska kmetijska družba z Belanskimi govedi skušala požlahniti Go-rensko govejo živino. Da je Koroška res pravi dom za rejo goveje živine, kaže nam lepo število zemljišč, na katerih se prideluje krma. Cela dežela meri 188 ? milj, od katerih je 88 odstotkov produktivnega sveta in od tega je 41 odstotkov sveta, na katerem se prideluje krma. Statistične številke od 1875. leta kažejo, da se je v enem letu pridelalo: 2 milijona in 821.862 metrič. centov sena (na se-nožetih), 756.280 metrič. centov detelje, 240.050 metrič. centov na njivah pridelanega sena, razun tega še blizo 800.000 metr. centov krmenske pese. Pač lepa množina krme, kateri je primerna množina živine, ki se redi v deželi! Goveje živine je na Koroškem 232.788 glav konj 23.744 glav, ovac 176.540, k6z 36.524 glav' svinj 99.243 glav. » Zanimivo je brati račun o vrednosti in dobičku, katerega daje živinoreja Koroški deželi vsako leto, on po številkah kaže, kako lepo premoženje Koroška dežela dobiva od živinoreje v primeri s Kranjsko. Pač sveta dolžnost je podpirati zboljševanje živinoreje, ki je prvi in pravi steber gospodarstva tudi po Kranjskem. Kako pregrešno ravnajo nasprotniki kmetijskega napredka, tedaj tudi nasprotniki kmetijskega poduka, brez katerega se ne da nič doseči. Da ima Koroška dežela dandanes tako lepo živino, ima se zahvaliti posebno neutrudljivo delajoči kmetijski družbi, a ne malo ne-utrudljivemu misijonarju, kmetijskemu popotnemu učitelju gosp. Schiitz-u v Celovcu. Tako se govori sploh v merodajnih krogih v Celovcu. a) Konjereja. — Poročilo razkazuje, daje blizo 6000 kobil bilo leto in dan obrejenih in od teh 60 odstotkov žrebet odgojenih. Žrebeta se prodajajo po 50 do 300 gold.; poročilo ceni le 100 gold. enega k drugemu, torej dohodka iz konjereje v letu 360.000 gold. b) Govedoreja. — Vsako leto se priredi okoli 80.000 telet, od teh se jih prodd v mesnico 39.000 v vrednosti . 468.000 gold. Od eno- in dveletnih juncev se pokolje 3000 glav po 40 gold.......120.000 „ Od 3 leta in več let stare živine proda se 4000 glav po 100 gold.....400.000 „ 8000 glav (starih krav) po 80 gold. . 640.000 „ Volov se proda 20.000 na pol pitanih eden po 300 kilo čistega mesa, to je, 60.000 metr. centov po 64 gold. . . 3,840.000 „ in 6000 manjših hribovskih volov a 225 kilo = 13.500 metr. centov po 56 gld. 756.000 „ torej ves dohodek iz govedoreje v letu 6,224.000 gold. c) Ovčje rej a in kozjereja. Proda se leto in dan okoli 70.000 ovac po 5 gld., to znaša 350.000 gld., okoli 10.000 k6z po 5 gold., kar znaša 50.000 gold. d) Svinjereja. Leto in dan se poproda in porabi: 112.000 centov svinjskega mesa in slanine (špeha) cent po 26 gold., znaša 2 milijona in 912.000 gold. Iz vse živinoreje tedaj lep denar na leto: 9 milijonov in 896.000 gld. Vrh tega pa še za mleko in sir, ovčjo volno itd., najmanj more 5 milijonov gold. dohodka ceniti. Tako ima Koroška iz živinoreje na leto blizo 15 milijonov gold. dohodka. Ali ni to gotovo steber ljudskega blagostanja? Nikakor ne tajim, da Kranjska nima lepega zaklada v živinoreji, al koliko bi se še dalo zboljšati in pomnožiti! Zato, dragi rojaki, v hlevu imate še velik vir, le tega požlahnite in prav v živinoreji morete najti še večih prihodkov, katerih vam vsem je posebno v današnjih za gospodarje težavnih letinah silno treba. ILakor sem že omenil, bila je razstava res s pravim cvetom žlahnih Belanskih goved napolnjena. Belansko pleme je srednje velikosti (300 do 350 kilo žive teže). Glava in vrat sta navadno rudeča, od pleč čez hrbet in bedra se pa širi bela proga; sploh je živina cikasta. Glava je fina in lahka z lepimi rogovi, oko milo in pohlevno, tako, da se Belansko živinče vsakemu hitro priljubi. Pa tudi rado se redi Belansko govedo, ter se sme imenovati ena najzadostijiviših. Obilna molža pa je tretja lepa lastnost in o tej podajam sledeči posnetek iz zapisnika o molži Belanskih krav, katere je redil gospodar Wenger in vestno celo leto zapisoval množino mleka tako le: Krava št. 1 dala je na leto 3878 litrov mleka „ št. 2 3166 „ „ ,, Št. O J