t
PALIATIVI\A ZDRAVSTVENA NEGA
MarinaVelepič
Uvod
Paliativna zdľavstvena nega (ZN) je posebno področje zdravstvene nege, ki temelji na
značilnostih in ciljih paliativne oskrbe kateľe nepogľešljivi del 
je. 
Izvaja se praktično
vsepovsod, v bolnišnicah' na domovih bolnikov, v domovih za ostarele, v hospicih' pri bolnikih
s katero koli diagnozo, katere koli starosti, pri katerih kurativno zdravljenje ni več mogoče.
Cilj aktivne paliativne oskľbe 
je doseči najboljšo možno kakovost življenja za bolnika in
njegovo druŽino. Lajšanje bolečin in drugih simptomov napredovale bolezni je enakovredno
lajšanju psiholoških, socialnih in duhovnih problemov bolnika. Nekateri vidiki paliativne
oskrbe se lahko izvajajo źe v začeÍni obravnavi bolezni v povezavi z onkološkim zdravljenjem.
Paliativna zdravstvena oskrba spĄema smrt kot normalen življenjski proces, je ne pospešuje in
ne zavlačuje (wHo' l990)' Medĺcinske sestľe predstavljajo temeljni kamen
multidisciplinaľnega tima (J.L. Abľaham, t998, L. Whĺte 1996)' ki obravnava bolnika in
njegovo družino kot celoto.
Palativna zdľavstvena nega onkološkega bolnika
V septembru leta 1994 se 
je v okviru organizacije EONS (European Oncology Nursing Society)
sestala študijska skupina medicinskih sester iz štirinajstih evropskih držav, da bi definirala
paliativno zdĺavstveno nego onkološkega bolnika. Izoblikovala se je Íilozofija onkološke
paliativne zdľavstvene nege, ki temelji na naslednjih načelih:
1. Paliativna onkološka zdravstvena negaje posebno področje onkološke zdravstvene nege.
2. Oboleli za rakom so najprej in predvsem individuumi z osebnimi potrebami, ki imajo
pravico polno živeti in umreti dostojanstveno.
3' Paliativna zdravstvena nega zahteva holističen pristop, ki vključuje fizične, psihosocialne,
čustvene, kulturne in duhovne vidike bolnika in druŽine.
4. onkološki bolnik in njegova druŽina tvorita osnovno celico oskrbe, zato ju moramo
obravnavati kot enaka partnerja v postavljanju in doseganju njunih realnih ciljev.
5. Učinkovitapaliativnaoskrba,kateredeljepaliativnazdravstvenanega'terjatimskipristop,
ki sloni na ugotovitvah različnih strokovnjakov timaza paliativno oskrbo.
6. Pomoč paliativnih servisev mora temeljiti na potrebah bolnika, upoštevajoč diagnozo,
stopnjo bolezni in okolje, v katerem izvajamo zdravstveno nego.
7. Ustrezno izobraźena medicinska sestra ima pomembno vlogo pľedvsem na področju
izvajanja medicinsko tehničnih in negovalnih postopkov, na področju infoľmiranja,
Marina Velepič, vnls, onkološki illštitĺlt LjubĘana
19

1
zdravstvene vzgoje in ugotavljanja ter zagotavljanja kontinuitete zdravstvene nege med
bolnikovim domom in bolnišnico/hospicom' Ker 
je 
ob bolniku najdlje 
je 
medicinska sestra
idealna za opazovanje bolnika in vrednotenje pomoči pri zdravljenju simptomov
napredovale bolezni.
8. Načrtovano in ciljno izobtaźevanje bogati znanje medicinske sestre in njeno zanesljivost pri
izvajanju potrebnih medicinsko tehničnih posegov in negovalnih postopkov teĺ lajša
izvajanjezdravstvene nege pri onkoloških bolnikih' pri katerihje bolezen že napredovala ali
pa so v terminalnem stadiju bolezni.
9. Učinkovito izobĺaŽevanje terja tesno povezavo teorije in prakse. Nadzor in mentorstvo sta
toĘ nujni prvini izobraŽevalnega procesa.
l0.Medicinske sestre potrebujejo osebno in organizacijsko podporo, da bi lažje izvaja|e paliativno
zdravstveno nego onkološkega bolnika in dajale oporo druŽini umiĄočega oz. umrlega'
Izhajajoč iz omenjenih trditev lahko ugotovimo, daje osnovno vodilo paliativne zdravstvene
nege onkološkega bolnika pomoč pľi zagotavljanju čim boljše kakovosti bolnikovega
življenja in življenja njegovih najbližjih. Pďiativna onkološka zdravstvena nega sega na
področje zadovoljevanja bolnikovih fizičnih potreb ter psihosocialnih in spiritualnih potreb.
Govońmo o paliativni zdravstveni negi pri bolezni, ki 
je že napredovala ali paje v terminalni fazi.
Kdaj je pravi trenutek za začetek izvajanja paliativne zdravstvene nege? Kljub velikemu
napredku pri zdravljenju rakavih bolezni 
je že ob odkľitju diagnoze možnost popolne ozdravitve
za več kot 507o bolnikov z rakom nerealistična (Sanders, 1987). Nekateri trdijo' daje pristop'
ki upošteva celostno obravnavo osebe (holističen pristop) nujen Že takoj ob postavitvi diagnoze'
(White' l99ó)
Paliativna zdravstvena nega onkološkega bolnika 
je 
umetnost (Holmes, 1997), ki od medicinske
sestre zahteva izredno kreativnost, kakovostno pa jo lahko opravlja le dodatno izobĺažena
medicinska sestra, z bogatimi strokovnimi izkušnjami in pozitivno naravnano osebnostjo.
Komunikacije z bolnikom in njegovimi najbliŽjimi' srečevanje z etičnimi in pravnimi dilemami,
pogosto soočanje s smrtjo, zahtevane le dodatno znanje, temveč tudi zrelo osebnost' saj pogosto
za medicinsko sestro predstavljajo velik psihični napor. Če ima medicinska sestra negativen
odnos do umiranja in smrti, lahko opazimo lzrazito negativen vpliv na kakovost zdravstvene
nege. (Brook l979, Comer 1988) Pravočasno zaznavanje problemov, ustrezen načrt in pravilno
izvajanje zdravstvene nege, ki morajo biti pńlagojeni fizičnemu in psihičnemu stanju bolnika, ter
vključevanje bolnikovih kultumih in spiritualnih potreb v načrt zdravstvene nege zagotavljajo
dobro kakovost zdravstvene nege in s tem izboljšanje kakovosti bolnikovega Življenja.
onkološka zdravstvena nega nasploh, predvsem pa paliativna zdravstvena nega, lahko posega
zelo globoko v bolnikovo opravljanje vsakodnevnih življenjskih aktivnosti. Zlasti bolniki v
terminalni fazibolezni so pri tem zelo omejeni. Le delna pomoč pri zagotavljanju samooskrbe
bolniku zmanjšuje strah, zaskrbljenost in občutek izgube samokontrole. (Gray 1994' Dirkinson'
1995) Ne opravljajmo torej aktivnosti' ki jih 
bolnik lahko sam izvede, saj mu s tem zniŽujemo
zaupanje in dostojanstvo. (Gľey, l99Đ Żiveti v upanju in umreti dostojanstveno pa je Źelja
vsakogar izmed nas.
20

Zaključek
Da je paliativna zdravstvena nega popolnoma novo področje bi težko trdili. Izvajali so jo Že
davno v preteklosti, v svoji definiciji zdravstvene nege pajoje omenjala Že Florens Nightingale.
(F. Nightingale' 1888) Kot profesionalna disciplina se je paliativna oskrba pričela razvijati
nekako pred 30 leti in posebej v zahodnih drŽavah sveta dosegla kontinuirano rast z uvedbo
specializacije zazdravnike in medicinske sestre in s pospešenim ustanavljanjem hospicov.
|zobĺaževa|ni programi za medicinske sestre in zdravstvene tehnike v Sloveniji posvečajo tej
problematiki premalo pozomosti. Po priporočilih organizacije EoNs (1994) naj bi potrebno
osnovno znanje medicinske sestre pridobile v vsaj 12 urnem programu izobraŽevanja' ki bi
zajema| štiri področja: reševanje negovalnih problemov z oziĺom na simptome bolezni,
komunikacijo, etične in pravne dileme ter soočanje s smrtjo.
Sodobna medicina in njen hitri razvoj podaljšujeta človeško življenje in vedno več bo bolnikou
ki bodo potrebovali pomoč medicinskih sester, ki bodo sposobne zagotavljati ustrezno paliativno
zdravstveno nego. Pńhodnost paliativne zdravstvene negeje toĘ v speciďizaciji kot redni obliki
izobraževalnega pŕograma' ki moĺa biti dostopen tudi medicinskim sestram v naši državi.
Nujno je pospešeno raziskovalno delo' saj so ugotovitve raziskav in njihovo upoštevanje v
praksi med bistvenimi dejavniki, ki zagotavljajo kakovostno zdravstveno nego.
Liteľatuľa:
1. Abraham JL. Promoting symptom contĺol in palliative care. Semin oncol Nurs 1998;14;95-109.
2. Bĺant JM. The art of palliative care: living with hope, dying with dignity. oncol Nurs Forum
1998:25:995-104.
3. Nightingale F. Letters and addresses to the probationer nurses in the Nightingale Fund
School at St. Thomas's Hospital and nurses who were formerly trained there. Original letters
and prints for private circulation. London: University College, 1 888.
4. World Health Organization. (1990). Cancer pain relief and paliative care. Techn Rep Series
804. Geneva: WHO, 1990.
5. White L. Palliative nursing in a changing health-care system. Int J Palliat Nurs 1996; 2:122-3.
6. Holmes S. General nurses' perceptions of palliative care. Int J Pďliat Nurs 1997; 3:92-99.
7. EONS. Report and recommendations of a workshop to study the feasibility of educational
programmes in palliative care for nurses in Europe, 1994.
8. Dirkson SR. Search for meaning in long-term cancer survivors. J Adv Nurs 1995;21: 628-34.
9. Grey A. The spiritual component of palliative care. Palliat Med 1994; 8:215-21.
Ż1