O usposobljenostnem izpitu. Prepričan sem, da govorim v imenu mnogih tovarišev, ako razpravljam na kratko o usposobljenostnem izpitu. »Usposobljenostni izpit«. to sta besedi, ki ju premišljuje in s skrbjo izgovarja učitelj približno v drugem letu svojega službovanja. Izpit je izpit. Marsikateri poklic zahteva izpitov in hočeš, nočeš, moraš ga napraviti. Če si se nanj pripravil in če nimaš kake smole, ga napraviš, pa Bog — oddabneš si! Ne mislim s strokovnjaškimi dokazi razmotrivati o potrebnosti ali nepotrebnosti usposobljenostnega izpita. Ne čutim se niti refofmatorja in zato ne prihajam na dan s kakimi načrti. O njem imam pač svoje mnenje. Zato vprašujem: Ali ta izpit zasluži svoje ime, ali je izpit v taki obliki potreben? Ali učitelj, ki se na ta izpit pripravi in ga položi s povoljnim uspehom, s tem kaj pridobi? Mislim, nič drugega kakor to, da lahko reče: Prestal sem! Evo izpričevalo usposobljenosti! Rešen sem skrbi! Mnogo se razpravlja o »okostenelern učiteljišču« z vsemi izpiti, ki se ga drže. mnogo se misli in piše o reformah učiteljske izobrazbe, mnogo se je že sestavilo resolucij v tem smislu, toda nad vsem tem zveni refren naše komodne dobe. »Mi pa ostanemo kakor smo b'Ii!« Jaz pravim: Usposobljenostni izpit v današnji obliki ni nič drugega kakor ponovitev snovi učiteljišča pred izpraševalno komisijo. Treba je n. pr. znati, v katero glagolsko vrsto spada glagol »misliti«, pri kateri toplotni stopnji se živo srebro strdi (ne smeš reči »pri — 40° C, profesor ima drugo knjigo v tej se živo srebro strdi že pri 39° Celzija), izračunati moraš V 2 pri lepopisu moraš vedeti, katera poimenovanja eleraentov kake črke so profesorju bolj všeč. (Dobro je, ako se o takem in enakem informiraš prej pri učiteljiščnikih). Torej kratkomalo: Treba je mnogo ponavljati, treba se piliti«. Ako si bil pri vojakih, v vojni, v ujetništvu, te imajo že za izkušenega moža. Nastavljen si na deželi, oddahneš si od prestanih naporov. Imaš svoj razred — kopico dece, ki se ji ves posvetiš. Tudi društvo ustanoviš, prirejaš predavanja, vodiš pevski zbor. Iz teh prijetnih skrbi te zdrami tovariš, ki prihaja od usposobljenostnega izpita:Ti, uči se in ponavljaj! In nadaljuje: Veš, eden, ki je bil pred menoj, je rekel, da ima zvonček pet prašnikov ... Tovariš sc veseli, da je zlezel, a ti glej, da se pripraviš temeljito. No, če bi ti bilo treba samo malo ponoviti — toda od mature je minilo sedem let. Ti si med tem časom prehodil Evropo in Azijo in nisi nič mislil, kakšno formulo ima na pr. solitrna kislina. Pusti vse, vzemi knjigo in uči se od kraja! Poleg vsega tega vsebuje usposobljenostni izpit tudi nastop v enem razredu katerekoli osnovne šole. Dobiš temo. Ako misliš, da je sam ne izpelješ, greš h kolegu. Ta ti pomaga sestaviti nastop, ki ga napišeš in — če se ti ne zdi preneumno — naučiš se na pamet. Toda .pazi! Profesor N. N. zahteva tako in tako. Ucitelj, hoteč izpolniti vse pogoje takega usposobljenostnega izpita, se mi zdi kakor študentek, ki se mu tresejo hlačice pred strogim profesorjem. Kaj pomaga govoriti o vzgoji osebnosti in značaja v osnovni šoli, ko pa obojega po višjih ukrepih niti učitelj sam ne more imeti. Moje prepričanje je: Iz formul ne bodo zrastli voditelji naroda! Usposobljenostni izpit je v zvezi z vprašanjem o reformi izobrazbe učiteljskega naraščaja. Ali in v kakšni obliki bo obstojal ta izpit še zanaprej, je stvar bodočih anket — eno pa stoji: Usposobljenostni izpiti, kakor se vršijo sedaj, niso nikaki usposobljenostni izpiti. Ali je uči