OBZORJA STROKE - POROČIL A
Magda Peršič_ _ ______
mednarodna konferenca o polhih
Htiatski privodaslovni ntuzej'\ev Moščenički Dragi od 9. do 12. i iktobra 19% organiziral 3, Mednarodno konfetenco o polhih (.-i"' Internationa! Confeivuce on Donmce). Prva kunlčrenca je bila leta 1990 v Nemčiji - Grafcnau, druga na lela 1993 v Italiji, v mestu Fuscaldo Marina. Poleg biološke tematike (sistematizacije in evolucije, morfologije in gc-netike fiziologiji* m hil it"matije, biogeografije in ekologije, paleontologije, konservacijc) je bila na zadnji konferenci pivu v ključena kulturna antropologija in emoekologija. Magda Peršič. kustodinja v Notrarfjskem muzeju, je s prišlekom o Identiteti po/hais/va v Sloveniji. /. materialnega, si lualnega in duhovnega etnološkega vidika predstavila pol harstvo. piedvsem odnos človeka do polha v preteklosti in sedanjosti Pri tem je pokazala najstarejšeoineuibe polhanja v pisnih virih polharsko pravo, načine polšjega lova z različnimi pastmi, ulov polharjev. gospodi irski p< »men polha v prehrani, noši zdravilstvu, analizo Valvasorjeve bajke o hudiču, ki pase p )lhe. etnološko vrednost p< ilhovke. Polharski i društvi i |.ivi irnik in Poilutrsko zhhiiO v Pristavi gradu Snež-nik. Večina udeležencev se je tako prvič seznanila z lx>galo | h )lharskt > tradicijo v Sloveniji. V diskusiji so se pojavila različna vprašanja, mnenja o etnoekološkem pomenu P »Ihanj.i. ki seveda Vključuje tudi turistično ponudixj.
Nives Kit ig-Beljak z zagrebškega inštituta za etnologijo in folklnrisliko ji- v prispevku o polhu kol stari poslastici hrvaškega kmeta na primeru arhivskih receptov polšjih jedi predstavila rimski vpliv na kmečko prehrano v Kastvu m okolici. Avtorica je ¡*> pričevanjih iz 19. st. ugotovila zmanjšano upora IX) polhov v prehrani, prav tako so na zmanjšano uporalx> polšjega mesa vpli vale lovske omejitve, slab ulov, tako da današnji živilski antropologi ugotavljajo prisotnost polšjih specialitet predvsem pri polharjih in njihovih družin;»h. B Somek-Machala z Zavoda za etnologijo na f ilozofski fakulteti v Zagrebu je v prispevku Polh v tradicionalni kulturiHrvatovv Gorskem kotenju m Liki predstavila različne metode lociranja polšjih gnezd polšjega lova konservacije polšjega mesa m pripravo polšje masti v ljudskem zdravilstvu ter potrebnost znanstvene raziskave polšje masti kol ljudske medicine nasploh v farmakologiji.
Med konferenco je bila organizirana enodnevna ekskurzija v Gorski kotai. Na rodni pa rk Ri$njak, Cabar, kjer so si udeleženci lahko ogledali lociiauje polšjih gnezd, se pogovarjali s polharji o načinih polšjega lova in o polharstvu nasploh, videli Valvasorjevo grafiko polha, ki so jo posebej za to priložnost pri peljali iz Zagreba vTrscena priložnostno enodnevno razstav o od biologije do kuhinje. Zaradi "sprejema pri čabarskem županu" (beri - zaradi hrvaške težnje po zmanjšev anju pome na polharske tradicije v Sloveniji) je ogled Polharske ~hirke\ Pristavi gradu Snežnik odpadel
IIrvatski prirodoslovm muzej je organiziral tudi dvodnevni i pokonferenčno ekskurzijo na Velebit Naslednja konferenca o polhih bo leta 1999 v Turčiji (Edirne).
Teja Hlačer
museo national de antropología
Nacionalni antropološki muzej v glavnem mestu Mehike
1 lu'd v muzej antropologije v glavnem mestu Mehike, '<>to: Teja I I la čer. 16. 2. 1997.
GlASNIKSED 37/1997, št. 1-2
Nacionalni antropološki muzej stoji v največjem parku v mestu Bosque de Chapullepec, kjer je še nekaj svetovno znanih muzejev, živalski vrt in več majhnih jezerc sredi zelenja. Park vsak dan pritegne na tisoče obiskovalcev in je Še posebno zanimiv t;b nedeljah, ko je v večini muzejev vstop prost. Okrog antropološkega muzeja je vse polno timet ni kov, ki se skušajo v svojih znanjih, prodajajo izdelke, ozračje preplavljajo zvoki inštrumentov in v onjave pocestnih prodajalcev hrane. Glavna atrakcija se zdijo Totonak Indijanci, ki izvajajo svoj spektakularni valadorski ¡iles, neke vrste hungie jumping, štirje ¡ndi junci se navezani na vrvi vržejo z dvajset metrov visokega droga in se vrtijo, medtem ko eden od plesalcev igra prijetne melodije na vrhu droga. To ponovijo večkrat na dan in nabirajo denar od gledalčev.
63
OBZORJA STROKE - POROČILA
Indijanski beg dežja, ki čuva muzej. Foto: Teja Hlačen 16. 2. 1997.
Prostorna moderna muzejska zgradba ¡t* bila zgrajena v Zgodnjih Šestdesetih letih tega stoletja in je delo mehiškega arhitekta l'edra Ramiiëza Vasqueza. /gr:idba je štirikotne oblike Skozi \ isoka steklena okna vhdilne zgradbe se vidi dolgo pravokotni} dvorišče, ki je s treh strani obdariO z dv< madstn>pnimi vli z.stavnimi prostori in več kot en kilometelr dolgimi hodniki Sledi dvorišča se dviga ogromna dežniku podobna fontana. ki prijetno ohlaja ozračje I'red vhodno zgradbo muzeja pa sloji ogromen kamnit kip indijanskega boga dežja, ki čuva muzej, Po pripovedih je ta bog prve dni svoje postavitve pred muzej celemu mestu prinesel močno deževje, ki je vsaj malo umilo onesnaženo mesto,
Muzejski prostori so odprti vsak dan od 9. do 19, ure. ob praznikih in nedeljah od 1(1 do 1 H. ure, ob ponedeljkih pa so zaprti \ stopnine ob nedeljah ni, drugače pa znaša okrog 350 tolarjev kar pomeril, da je ena najvišjih glede na druge mehiške muzeje. Vanj se vsak dan valijo trume ljudi, ki stojijo v dolgi vrsti preti vhodno ttîtizejsko zgradbo, kajti ob vhodu / rentgenom pregledajo vso prtljago, ki jo je nato treba oddati v garderobo
Muzej ima triindvajset stalnih razstavnih prostorov in enega začasnega, tri avditorije, knjižnico, kavarno z restavracijo, prodajalno knjig, razglednic, kopij muzejskih eksponatov,.. Tu deluje tudi društvo prijateljev muzeja, ki organizira razne tečaje, koncerte, vodene obiske v španščini, angleščini ali tl a nt i iščini..
Bog smrti, ki ga Mehičani zelo radi častijo. Fu!,K Teja H!a čer, K,. 2. 1991.
Pritlični prostori muzeja so posvečeni mehiškim družbam in civilizacijam pred špansko zasedbo zasedbo Mehike Sobane v zgornjem nadstropju pa prikazujejo, kako mehiški Indijanci, neposredni potomci predšpanskth civilizacij, živijo danes. Z nekaj izjemami vsaka sekcija zgoraj pokriva isti teritorij kot sekcija pod njo. Tako na primer lahko vidimo mesto Majev Palenque, kakršno je bilo pred 1200 leti, potem pa, ko se povzpnemo v prvo nadstropje, vidimo, kako Maji Živijo da nes.
Spodaj so torej antropološke zbirke, h katerim prištevajo razvoj človeka, arheološke in lingvistične zbirke Antropološke zbirke so predstavljene v več dvoranah Vhodi v dvorane so z notranjega dvorišča in pred vsakim je na veliko zapisan zanimiv odlomek iz filozofskega besedila ali pesmi, ki popelje v notranje zbirke. Kar nekaj odlomkov je citiranih iz svete knjige Majev Popal vitli. Piva dvorana predstavlja uvod v antropologijo in s pomočjo razstav Ijeuih predmetov obiskovalca uvede v Študij antropologije ter ptedšpanskih kultui nasploh. Potem je tu dvorana, ki prikazuje srednjo Ameriko. Dvorana
0	izvoru prebivalstva ameriške celine prikazuje dokaze o pr vem moškem in prvi ženski V tej hemisferi, razlaga njun pohoti iz Azije ter prikaže najdbe v Mehiški dolini. Naslednja dvorana obiskovalca popelje v predklasično obdobje od 15(10 let pred našim štetjem do 25(1 !et našega štetja Prikaže odločilen preobrat nomada in lovca v bolj ustaljenega kmeta v Mehiki okrog 1000 pred našim štetjem Dvorana l eotihua-eari vsebuje modele in makete skrivnostnega mesta, ki je bito središče prve večje in močne države na zahodni hemisferi. Potem je tu še dvorana o Toltekih, ki so prevladovali v Mehiki od leta 900 do I ¿00 našega štetja in so imeli glavno mesto Tula blizu sedanjega glavnega mesta Mehike, Na zahodnem koncu dvorišča je dvorana posvečena Mexicom oziroma Aztekom. Tu je razstavljen tudi znani sončni ali koledarski kamen z obrazom sončnega boga Tonatiuh, petimi svetovi, štirimi stranmi neba. dvajsetimi dnevi,,., ki so ga našli pod glavnini trgom Zoca 1 o današnjega mehiškega glavnega mesta leta 1790 V dvorani Oaxaea je predstavljena današnja mehiška država, kjer so Zapoteki m Mix teki ustvarili velike umetnine od okrog I. 300 pred našim štetjem pa do 1500 našega štetja. Pomembne civilizacije ob obali Mehiškega zaliva tOlmeki, Totonaki, Huasteki in klasični Veracruz) so predstavljene v dvorani Mehiški zaliv. Dvorana o Majih vsebuje zanimive predmete Majev iz Mehike pa tudi iz Guatemale. Belize in
1	londurasa. Dvorana severne Mehike pokriva Casas Grandes v Chihuahua in druge kulture suhega severa Razvidne so podobnosti z indijanskimi kulturami ameriškega jugozahoda Zahodna Mehika s kulturami Najarit, Jalisko, Mk hoakun, Colima in Guerrero državami je predstavljena v zadnji dv orani
Zgornji prostori so posvečeni etnografiji, materialni, socialni in duhovni kulturi danes. Vsaka dvorana prikazuje življenje določenih indijanskih skupin po pokrajinah oziroma državah Mehike. Prva dvorana prikazuje uvod v etnografijo, druge pa pokrajine in ljudstva: Cora-Huichol, Purepecha. Los otonu-anos, Sierra tie Puebla, Oaxaea, Golfo de Mexico, Mayas de tierras buhas. Mayas de tierras altas. Noroeste iri Nuliuas Vsaka se dotakne magije, obredov, plesov, glasbe, praznikov umetnosti, raz.noraznili obrti in kmetijstva Dvorane et-nografije trenutno preurejajo, tako da je mogoče videti le del etnografskega oddelka. Oaxaea, topla in sončna državica oh Tihem oceanu, ima v svoji skalnati in sušni pokrajini veliko Indijancev, ki so vešči različnih obrti. Slovijo po izdelan ju sira. čokolade, pijače Maskal, usnjenih izdelkov.. Prebivale1 Mehiškega zaliva so znani predvsem po ceremonijah h*1 mnogih festivalih. Maji. nekoč veliko bolj številni, z visoko
04
GLASNIK SED 37/1997, st. 1-2
J
OBZORJA STROKE - POROČILA
raz vilo civ ilizacijo. se sedaj skušajo v turizmu. Veliko jili je zaposlenih v industriji s sintetičnim blagom in v kmetijstvu /. minimalno mehanizacijo NahlKt Indijanci so danes zelo razširjeni po Mehiki in so največje indijansko ljudstvo v tej državi. Nahua sd bili starodavni Azteki.
i .i muzej slov i kot eden najboljših anlropoloških muzejev na svetu, kes je. da ima veliko eksponatov, ki so zelo zanimivi in izpovedni, ne premore pa nobenih posebnih Učinkov moderne nuizeok>ške znanosti, ki bi naredili muzej bolj živ neposreden do obiskovalcev To mc je kar presenetilo, glede na slov i «, muzeja. Je klasično zastavljen, z vitrinami, slikami, fotografijami. predmeti, maketami, rekonstrukcijami ter je pre-ce| prostoren in pregleden, tako da te zbirke prijetno vodijo skozi prostore. Razlage eksponatov so večinoma samo v španskem ieziku, le pri nekaterih boli znanih je pojasnilo tudi
v	angleščini \ sepovsod je polno i mostni kov in napisov "ne dotikaj se"1 Fotografiranje brez bliskavice in snemanje je do-
vi	jI je nO z d< iplačili mi približno polovične vstopnine. C ribanje obisk* jvalcev p< i mtizeju je torej zelo nadzorovano, tako da je precej mc »teče Zanimivo je, tla ob vhodu ne dajejo nikakršnih prospektov o muzeju, razen če prosite izrecno zanje. Vodič po muzeju pa lahko kupite v prodajalnici muzeja
• )b nazivu Nacionalni antropološki muzej bi bilo pričakovan da muzej zajema način življenja celotnega mehiškega naroda tore) tudi vseh nedomorodnih priseljenih belcev, črncev in drugih, katerih vpliv na način življenja mehiške skupnosti je bil in je še zelo močan. Prikazana pa so le indijanska ljudstva, .seveda z • ipazno spremembo načina življenja
Lakandonci, prebivalci deževnega gozda,
muzejska postavitev.
Foto: Teja lllačer. 16. 2. /997.
po naselitvi Evropejcev
Muzej je nasploh kot največja zbirka latinskoameriških razstavnih predmetov vsekakor vreden ogleda. Mogočna zbirka priča o bogati zgodovini in kulturi indijanskih ljudstev, ki so se s prihodom Evropejcev pomešala predvsem s Špansko kulturo. V tej mešanici pa se še danes veliko domačinov ne znajde in se ponižuje za golo preživetje.
p konstrukcija hiše v državici Oaxaca v Mehiki. Teja HlaiSer, 16. 2. 1997.
GlASN1KSED 37/1997, šl. 1-2
65