304
Skozi cesto vednoživo, polno smeha, polno vriska se pomika krsta nizka kot oblak nad zorno njivo.
In oko deseto komaj plašno v krsto se obrne, a usmiljena se misel v njem nobena ne utrne.
Šele doli, kadar pride
rakev k svetemu Lavrenci,
v palmovi se tihi senci
z bratom svojim — z grobom snide.
Naj se dan bi meni nagnil v selu gorskem, osamelem, kjer število koč je skromno kot nedelj ob letu celem.
Kakor drobne golobice okna skozi vas strmijo; z radostnim se veselijo, tožnemu so tolažnice.
Ob pogrebu bi zvonovi mi zvonili v tesni lini, in za krsto bi molitev šepetala mi v tišini.
Še na grobu bi plamtela v dihih blagih in iskrenih, in na prošnjah bi se njenih duša moja v raj povzpela.
RUSKI RESERVIST SE POSLAVLJA OD RODBINE, PREDEN ODIDE NA BOJIŠČE.