Mali Katekizem v vprašanjih in odgovorih. v* Velja v mehkih platnicah 7 kr. a. v. Na Dunaj i. V. c. kr. zalogi' šolskih bukev. 1871 . Šolske bukve, v ces. kr. zalogi šolskih bukev na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, kot je na pervem listu postavljeno. 109887 - ■>* T.) M Pervo pogSavje. Od vere. Vprašanje. Kdo je vse stvarilf Odgovor. Bog je stvaril nebo in zemljo in vse, kar je. Vpr. Kaj pomeni beseda „stvariti“? Od. Beseda „stvariti“ pomeni,' iz nič kaj narediti. Vpr. Kaj je Bog ? Od. Bog je sam iz sebe neskončno po- polnama bitje. Vpr. Ktere lastnosti božje nam je sosebno treba pomniti? Od. Lastnosti b o ž j e, ki nam jih je so¬ sebno treba pomniti, so te: Bog je zgolj duh, bitje, ki ima naj bolj popolnama um in naj boljši voljo, telesa pa ne. B o g ja Tsigamogočen ; stvaril je nebo in zemljo, in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storiti. 1 * 4 Bog je neskončno dobrotljiv svojim stva¬ rem; vse dobro imamo od njega. Bog je vsigapričnjoč; povsod je, v nebe¬ sih in na zemlji. Bog je vsigavčden; ve vse, kar je bilo, kar je, in kar bo; vč naše naj skrivnejši misli, in ne more torej goljufan biti. Bog je neskončno svet; hoče in ljubi, kar je dobro, in sovraži, kar je hudo. Bog je neskončno pravičen; plačuje, kar je dobro, in kaznuje, karje hudo. B o g je neskončno usmiljen ; odpuša nam naše grehe, B o g je večen ; bil je vselej, je, in bo vselej. Vpr. Ktere so naj imenitniši stvari b o z j e ? Od. Naj imenitniši stvari b o ž j e so angeli in ljudje. Vpr. Kaj so angeli? Od. Angeli so zgolj duhovi, ki imajo um in voljo, telesa pa ne. Vpr. Zakaj je Bog angele stvaril? Od. B o g je angele stvaril, de bi ga Častili, ljubili in molili, de bi mu služili in ljudi varovali. 5 Vpr. Kakot> ne je Bog angele stvaril? Od. Bog je angele stvaril v svoji gnadi *) in v veliki popolnosti. Vpr. Ali so vsi angeli tudi ostali v gnadi b o z j i ? Od. Veliko angelov je zgubilo gnado b o žj o po grehu napuha. Vpr. Kako je Bog kaznil napuhnjene angele ? Od. Bog je napuhnjene angele, kterim se pravi hudiči, vekomaj zavergel, in v pekel pahnil. Vpr. Ktera b o z j a stvar je za angeli naj imenitniši? Od. Človek je za angeli naj imenitniši stvar b o ž j a. Vpr. Iz česa je človek ? Od. Človek je iz telesa in iz neumerjoče duše. Vpr. Po čigavi podobi je bila. človeška duša stvar j ena ? Od. Človeška duša je bila po božji podobi stvarjena. *) milosti. 6 Vjpr. Zakaj je Bog človeka stvaril? Od. Bog je človeka stvaril, de bi ga spo¬ znal, častil, ljubil, molil, de bi mu služil,, pokoren bil in zveličal se. Vpr. Ali je človek Bogu pokoren ostal? Od. Že pervi človek Adam z ženo svojo Evo je bil Bogu nepokoren. Vpr. Kako je bil pervi človek Bogu ne¬ pokoren ? Od. Pervi človek se je dal hudiču pre¬ motiti, de je jedel sad nekiga drevesa, ki mu gaje bil Bog jesti prepovedal, in je s temgrešil. Vpr. Ali je ta greh samo pervimu človeku škodoval? Od. Ta greh ni škodoval samo pervimu človeku, ampak tudi nam, ki smo njegoviga rodu ; ta greh nam j e prinesel časno in večno smert, kakor tudi veliko drugiga hudiga na duši in na telesu. Vpr. Ali je Bog tudi človeka zaver gel veko¬ maj, kakor napuhnjene angele ? Od, Bog Človeka ni zavergel vekomaj, kakor napuhnjene angele. Vpr. Kaj je obljubil Bog v odrešenje člo¬ veka po grehu zaverzeniga? Od. B o g je obljubil, de v odrešenje človeka zavolj greha zaverženiga pošlje odrešenika, kterimu se tudi Mesija pravi. * * * Vpr. Kdo je obljubljeni odrešenik ljudi, kte- rimu se tudi Mesija pravi? Od. Jezus Kristus je obljubljeni odre¬ šenik ljudi, kterimu se pravi tudi Mesija. Vpr. Ali je Jezus imel mater? Od. Jezus kakor človek je imel Marijo, presveto Devico, za mater. Vpr. Ali je Jožef, ženin Mariin, bil oče Jezusa Kristusa? Od. Mariin ženin, Jožef, je bil samo rednik Jezusa Kristusa. Vpr. Od koga je Marija Jezusa spočela? Od. Marija je Jezusa od svetiga Duha spočela. Vpr. Kje je Marija Jezusa rodila? Od. Marija je Jezusa rodila v Betlehemu v hlevu. Vpr. Kaj se je posebniga zgodilo po rojstvu Jezusa Kristusa? Od, Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo oznanjeno. 8 Vpr. Kako je bilo oznanjeno rojstvo Jezusa Kristusa? Od. Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo oznanjeno: 1. Po angelu pastirjem. 2. Po zvezdi modrim v jutrovi deželi. 3- Po modrih Herodu in pismarjem. rt. Po Simeonu in Ani v tempeljnu ljuddm. Vpr. Kaj se je zgodilo po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa? Od. Po oznanilu rojstva Jezusa Kri¬ stusa se je zgodilo to: 1. Pastirji so prihiteli gledat, kar jim je bil angel oznanil. 2. Kristus je bil po postavi osmi dan obrezan, in Jezus imenovan. 3. Modri iz jutrove dežele so ga molili, in mu zlatd, kadila in mire v dar prinesli. 4- . On je grozovitimu Herodu, kteri gaje hotel umoriti, v Egipt ubežal. 5- Od tod je bil po Herodovi smerti v Naza¬ ret nazaj pripeljan in v tem mestu zrejen. 9 Vpr. Kaj je nuj imenitniši, kar vemo od Jezusove mladosti ? Od. Naj imenitniši. kav vemo od Jezu¬ sove mladosti, je: 1. Deje prišel J e z us, ko je bil dvanajst let star, s svojimi starši v Jeruzalem na praznik. 2. Deje v Jeruzalemu ostal, de so ga pa čez tri dni starši v tempeljnu našli, kjer je med pismarji sedel, jih poslušal in popraševal tako, de so se vsi čudili njegovimu umu in njegovim odgovoram. 3- De se je zopet vernil v Nazaret in je ondi ostal. 4. De je bil svojim staršem pokoren. 5. De je rastel v modrosti in milosti pri Bogu in pri Ijudčh. Vpr. Kaj je naj imenitniši , kar vemo od Jezusa, preden je začel učiti? Od. Naj imenitniši, kar vemo od Jezusa, preden je začel učiti, je: 1. Janez je pričal, de je Jezus jagnje božje, ktero grehe sveti, odjemlje. 2- Jezus se je dal Janezu kerstiti v reki Jordanu. 3. Sveti Duh se je prikazal nad njim v po¬ dobi goloba. 10 4. Bog Oče se je oglasil rekoč: Ta je moj ljubi Sin, na kterim imam dopadajenje. 5. Jezus je bil od Duha peljan v pušavo, inkoseještirdeset dni in noči postil, gaje hudič skušal, in po tem so mu angeli stregli. Vpr. Kedaj je Jezus začel učiti? Od. Jezus je začel učiti v tridesetem letu svoje starosti. Vpr. Kaj je naj imenitniši, kar vemo od Jezusa, kedar je učiti začel? Od. Naj imenitniši, kar v črno od Jezusa, kedar je učiti začel, je: 1. Jezus je hodil po svoji domači deželi od kraja do kraja. 2. Privzel si je učencov, izmed kterih je izvolil dvanajst aposteljnov. 3. Oznanoval je svoj b o žj i nauk,razodeval resnice, ki nam jih je verovati, in učil čednosti, ki nam jih je v djanji spolnovati. 4. Svaril je nevero in pregrehe, razdeval zmote Judov, pismarjev in farizejev. 5- Poterdoval je svoj nauk z besedami svetiga pisma, s čudeži in svojimi zgledi. 6. Prerokoval je prihodnje reči. 7. Skazoval se je povsod dobrotljiviga. 11 Vpr. Ali so vsi verovali v Jezusa? Od. Veliko jih je verovalo v Jezusa; veliki duhovni, pismarji in farizeji pa so ga sovražili zavolj njegoviga nauka in so mu stregli p e življenji. Vpr. Kaj so počeli veliki duhovni, pismarji in starejši ljudstva, de bi Jezus bil umorjen ? Od. Veliki duhovni, pismarji in starejši ljudstva so tožili Jezusa Ponciju Pilatu, deželnimu oblastniku rimskiga cesarja Tiberija v Judeji. Vpr. Zakaj so ga tožili ? Od. Tožili so ga Pilatu zgolj iz sovraštva in zavisti (nevošljivosti) la.gaj e, de ljudi za¬ peljuje in šunta. Vpr. Kaj se je zgodilo na tožbo velikih du¬ hovnov, pismarjev in starejših ljudstva ? Od. Na tožbo velikih duhovnov, pismarjev in starejših ljudstva je bil Jezus Kristus križan (razpet). Vpr. Kje je bil Jezus Kristus križan in kje je umeri? Od. Jezus Kristus je bil na gori Kalvarii blizo Jeruzalemskiga mesta križan in je na križu umeri. 12 Vpr. Kdo je pokopal telo Jezusa Kri¬ stusa? Od. Jožef iz Arimateje in Nikodem sta pokopala tel6 Jezusa Kristusa. Vpr. Kam je bilo pokopano telo Jezusa Kris tuša? Od. Tel6 Jezusa Kristusa je bilo djano v nov, v skalo vsekan grob, kamor še nihče ni bil položen. Vpr. Ali je duša Jezusa Kr i st u s a po smerti ostala s telesam sklenjena? Od. Duša Jezusa Kristusa se je pri smerti ločila od telesa. Vpr. Kam■ je šla duša Jezusa Kri- s tuša? Od. Duša Jezusa Kristusa je šla pred pekel, kjer so duše mertvih pobožnikov bile. Vpr. Kedajje Jezus Kristus po svoji smerti zopet od mertvih vstal? Od. Jezus Kristus je tretji dan po svoji smerti neumerjoc in častit od mertvih vstal. Vpr. Kedaj je Jezus Kristus v ne¬ besa šel? Od. Jezus Kristus je štirdeseti dan po 13 svojem vstajenji vpričo svojih učencov na oljski gori v nebesa šel. Vpr. Ali bo Jezus Kristus še kedaj prišel ? Od. Na sodnji dan bo Jezus Kristus viden v oblakih neba z veliko močjo in slavo zopet z nebes prišel sodit vse ljudi. Vpr. Kdo je Jezus Kr is tu s ? Od. Jezus Kristus je edinorojeni Sin Boga Očeta; on je Bog in človek skupej. Vpr. Zakaj se pravi J e z usti Kristusu, de je Sin božji? Od. Jezusu Kristusu se pravi, de je Sin božji, ker je od svojiga nebeškiga Očeta rojen od vekomaj. Vpr. Kako je Jezus Kristus Bog in človek skupej 9 Od. Jezus Kristus je Bog in človek skupej, ker je Bog od vekomaj in se je v času včlovečil. Vpr. Zakaj se je Sin božji včlovečil ? Od. Sili božji seje včlovečil, de nas j e s svojo smertjo na križu odrešil in večno zveličal. 14 Vpr. Zakaj se Sinu božjima pravi Jezus ali zveličar ? Od. Sinu božjimu se pravi Jezus ali zveličar, ker nam je po njem zveličanje došlo, in nas je odrešil večne smerti, greba in za¬ služene kazni. Vpr. Kako se Jezusu še pravi f Od. Jezusu se tudi pravi Kristus, to je, pomaziljenec. * * * Vpr. Kaj se je zgodilo imenitniga deseti dan po Jezusovem vnebohodu? Od. Deseti dan po Jezusovem vnebohodu je sveti Duh prišel na njegove učence v podobi gorečih jezikov; in vsiso bili napolnjeni s svetim Duham, in so začeli govoriti v mnogoterih jezi¬ kih, kakor jim je sveti Duh dajal, de so govorili. Vpr. Kdo je sveti Duh ? Od. Sveti Duh je tretja božja p er š ona (osčba); on je pravi Bog. Vpr. Kaj dela v nas sveti Duh ? Od. Sveti Duh nas posvečuje s svojo gnado. Vpr. Kaj še dela sveti Duh s svojo gnado v nas ? Od. Sveti Duh nam razsvetljuje um; nas uči in nas nagiba, de bi po volji božji ravnali. 15 Vpr. Kaj je gnada b o z j a? Od. Gnada božja je notranji, čeznaturni dar, ki ga Bog umnim stvarem daje brez njih zasluženja. * * * Vpr. Ali je več božjih peršon (oseb)? Od. Peršone božje so tri. Vpr. Kako je ime trem božjim peršonam ? Od. Perva božja peršona se imenuje Oče, druga Sin, tretja sveti Duh. Vpr. Ati je več bogov? Od. En sam Bog je. Vpr. Kako se imenujejo te tri božje peršone skupej ? Od. Te tri božje peršone skupej se ime- nuj ejo presveta Trojic a. Vpr. S čim spoznava ali terdi katoliški kristjan presveto Trojico? Od. Katoliški kristjan spoznava ali terdi presveto Trojico z znamenjem svetiga križa, kčr, kedar križ dela, vsako teh treh božjih peršon imenuje. Vpr. Kaj še spoznava ali terdi katoliški kristjan z znamenjem svetiga kriza? Od. Katoliški kristjan spoznava ali terdi 16 z znamenjem svetiga križa še tudi, de je Jezus Kristus na križu umeri, in nas s svojo smertjo odrešil. Vpr. Kako delamo križ9 Od. Križ delamo tako: prekrižamo z desnico Selo, usta inpersi, rekoč: V imenu Boga Očeta f, in Sina f, in svetiga Duha f. Amen. Vpr. Kdo je nauk Jezusa Kristusa po njegovem vnebohodu razširjal? Od. Nauk Jezusa Krist usa so po njego¬ vem vnebohodu njegovi aposteljni razširjali. Vpr. Kako se pravi tistim, kteri nauk Je¬ zusa Kristusa spoznavajo ali terdijof Od, Tistim, ki terdijo ali spoznavajo nauk Jezus a Kristus a, se pravi katoliški kristjani. Vpr. Kaj je sveta, katoliška cerkev ? Od. Sveta, katoliška cčrkev je vidna družba vsih pravovernih kristjanov pod vidnim po¬ glavarjem, rimskim papežem, kteri ene nauke verujejo in ene zakramente prejemajo. Vpr. Kaj se pravi keršansko - katoliško verovati ? Od. Keršansko-katoliško včrovati se pravi, 17 za res imeti vse, kar je Bog razodel, in kar katoliška cerkev varovati zapoveduje. Vpr. Ali je k zveličanju zadosti, de katoliški kristjan samo v sercu veruje , kar je Bog raz¬ odel ? Od. K zveličanju ui zadosti, de katoliški kristjan samo v sercu včruje, kar je Bog raz¬ odel ; teniuč mora tudi: 1. svojo vero v delih kazati, 2. kar v sercu včruje, če je treba, z besedo očitno pričevati ale terditi. Vpr. Zakaj se mora verovati , kar je Bog razodel ? Od. Kar je Bog razodel, mora se verovati, kerjeBog večna resnicain neskončna, modrostj ktera ne more ne goljufati, ne goljufana biti. Vpr. Zakaj veruje katoliški kristjan cerkvi kedar kaj verovati zapoveduje ? Od, Katoliški kristjan veruje cčrkvi, kedar kaj verovati zapoveduje,kerjeKristus zapove¬ dal poslušati cerkev, kteri je podelil dar ne¬ zmotljivosti. Vpr. Kaj je zakrament? Od. Zakrament je vidno znamenje nevidne gnade, ktero je Kristus, Gospod, postavil nam v posvečenje. Mali katekizem. 2 18 Vpr. Koliko je zakramentov , in kako se jim pravi ? Od. Zakramentov je sedem; pravi se jim ; 1. Sveti kerst. 2. Sveta birma. 3. Sveto res nje telo. 4. Sveta pokora. 5. Sveto poslednje olje. 6. Sveto masnikovo posveče¬ vanje. 7. Sveti z d k o n. Vpr. Kaj je sveti kerst ? Od. Sveti k er st je pervi in naj potrebniši zakrament, v kterem se človek z vodo in besedo božjo očisti izvirniga greha in vsih drugih grehov, če jih je kaj pred kerstam storil, ter se v Kristusu kakor nova stvar k več- nimu življenju prerodi in posveti. Vpr. Kaj je sveta birma ? Od. Sveta birma je zakrament, v kterem sveti Duh po sveti krizmi in po b o žj i besedi keršeniga človeka v gnadi poterdi, de bi svojo vero stanovitno spoznaval in po nji živel. Vpr. Kaj je zakrament svetiga rešnjiga telesa ? Od. Zakr ament svetiga rešnjega 19 t e 1 e s a je naj svetejši zakrament; je pravo te!6 in prava kri našiga Gospoda Jezusa Kri¬ stusa v podobah kruha in vina. Vpr. Kuj je zakrament svete pokore ? Od. Zakrament svete pokore je zakrament, v kterem za to postavljeni mašnik namesti Boga grešniku po kerstu storjene grehe odpusti, ako se jih skesano in do Čistiga spovč, in tudi resnično voljo ima pobolj¬ šati se in pravo pokoro delati. Vpr. Kaj je sveto poslednje olje ? Od. Sveto poslednje oljeje zakra¬ ment, v kterim bolnik po maziljenji s svetim oljem in po zapovedani mašnikovi molitvi prej¬ me gnado b o ž j o za dušno in večkrat tudi za telesno zdravje. * * * Vpr. Kaj je sme rt? Od. Smert je ločitev duše od telesa. Vpr. Ali morajo vsi ljudje umreti? Od. Vsi ljudje morajo umreti. Vpr. Zakaj morajo vsi ljudje umreti ? Od. De morajo vsi ljudje umreti, pride od greha, kteriga je Adam v raji storil. 20 Vpr. Ali umerje tudi človeška duša. Od. Človeška duša ne umerje; ona živi vežno. Vpr. Kaj se godi s človeško dušo precej po smerti? Od. Precej po smerti .sodi Jezus dušo vsakiga človeka posebej. Vpr. Po čem bo Jezus sodi/ ljudi ? Od. Jezus bo sodil ljudi po tem, kar so mislili, govorili in delali; kar je dobriga. bode plačal, kar je hudiga, kaznil. Vpr. Kam bo duša obsojena pri posebni sodbi? Od. Duša bo pri posebni sodbi ali obso¬ jena v vice ali pekel, ali pa sprejeta v nebesa. Vpr. Kaj so vice ? Od. Vice so kraj, kjer duše terpč časne kazni za grehe, kterih se v življenji niso bile spokorile. Vpr. Kaj je pekel ? Od. Pekel je kraj, kjer pogubljeni vekomaj terpč. Vpr. Kaj so nebesa? Od. Nebesa so srečno prebivališe svet¬ nikov. Vpr. Kaj se bo zgodilo s človeškimi trupli sodnji dan, kedar bo Jezus zopet iz nebes prišel, ljudi sodit? 21 Od. Sodnji dan bo Jezus mertve obudil, in vsi ljudjč bodo vstali s svojimi životi, to je, z ravno tistimi telesi, ktere so v življenji imeli. Vpr. Kako bo Jezus sodil ljudi sodnji dan? Od. Jezus bo sodnji dan sodil vse ljudi skupej na telčsu in na duši; pravične bo pla¬ čal z večnim življenjem v nebesih, grešnike pa bo kaznil večno v peklu. * * * Vpr. Kje je zlasti zapopadeno to, kar mora katoliški kristjan verovati? Od. Kar mora katoliški kristjan včrovati, to je zlasti v apostoljski veri zapopadeno. Vpr. Kako se moli apostoljska vera ? Od. Apostoljska vera se moli tak6 le: Verujem v Boga, Očeta vsigamogočniga, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sinu njegoviga ediniga, Gospoda našiga. Kteri je bil spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije Device. Terpel pod Poncijem Pilatam, križan bil, umeri in v grob položen. Šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal. Šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsigamogočniga. Od ondod bo prišel sodit žive in mertve. Verujem v svetiga Duha. Sveto, ka¬ toliško cčrkev; občestvo svetnikov. Odpušenje 22 grehov. Vstajenje mesa. In večno življenje. Amen. Vjpr. Kaj je vsakimu človeku potrebno vediti in verovati, kedar se svoje pameti zave, de bo zveličan ? Od. Vsak človek mora, kedar se pameti zave, de bo zveličan, vediti in včrovati: 1. De je en Bog. 2. De je B o g pravičen sodnik, kteri dobro plačuje, hudo pa kaznuje. 3. De so tri b o ž j e peršone eniga bitja in ene nature: Oče, .Sin in sveti Duh. 4. De se je druga božja peršona včlo- veČila, de nas je s svojo smertjo na križu odrešila in večno zveličala. 5. De je človeška duša neumerjoča. 6. De je gnada božja k zveličanju po¬ trebna, in de človek brez gnade za večno življenje nič zaslužniga storiti ne more. 23 Drugo poglavje. Od upanja. Vpr. Kaj se pravi ker sansko upati? Od. Keršansko tipati se pravi, terdno pri¬ čakovati od Boga, kar nam je obljubi]. Vpr. Kaj upamo od Boga? Od. Zavolj zasluženja Jezusa Kristusa upamo od Boga večno življenje, to je, večno zveličanje, in pomocke, de ga zadobimo. Vpr. Zakaj upamo od Boga? Od. Upamo od B o g a vse, kar nam je oblju¬ bil, ker je vsigamogočen, v spolnovanji svojih obljub zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen, ker torej more in hoče spolniti, kar je obljubil. Vpr. S čim se keršanskiga upanja vadimo? Od. Keršanskiga upanja se naj bolj z molitvijo vadimo. Vpr. Kaj je molitev ? Od. Molitev je povzdigovanje duha kBogu. 24 Vpr. Cernu molimo? Od. Molimo zato, de Boga, naj višiga Go¬ spoda, po dolžnosti častimo, in de se mu za prejete dobrote zahvalimo, kakor tndi de ga prosimo za to, česar nam je potreba, Vpr. Kdo nas je učil moliti? Od. Kristus, naš Gospod, nas je učil moliti. Vpr. Kaj nas je učil Jezus moliti? Od. Jezus nas je učil moliti Oče naš, kterimu se tudi Gospodova molitev pravi. Vpr. Kako se moli Oče naš ? Od. Oče naš se moli tako: OČe naš, kteri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi *) se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji Daj nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi od- pušamo svojim dolžnikam. In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši nas od hudiga. Amen. Vpr. Zakaj pravimo Bogu naš oče? Od. Bogu pravimo naš oče, ker nas je po svoji podobi stvaril, ker po očetovsko za nas *) Izidi. 25 skerbi, in nas je pri svetem kerstu po svetem Duhu svoje otroke storil. Vpr. Zakaj pravimo: Kteri si v nebesih? Od. Pravimo: Kteri si v neb e s ih, ker Bog - , čeravno povsod pričujoč, prebiva vender poseb¬ no v nebesih, kjer se svojim izvoljenim z obličja v obličje kaže in uživati daje. V pr. Ktero molitev pridevajo večidel kato¬ liški kristjani očenašu ? Od. Katoliški kristjani pridevajo večidel očenašu angelovo češenj e. Vpr. Kaj je angelovo česenje ? Od. Angelovo Češenje je molitev, s ktero zlasti presveto Devico Marijo, Mater božjo, častimo in na pomoč kličemo. Vpr. Kako se moli angelovo češenje? Od. Angelovo češenje se moli tako: Cesena si, Marija, gnade polna. Gospod je s tabo. Zegnana si med ženami in žegnan je sad tvojiga telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smertni uri. Amen. Vpr. Zakaj pravimo Marii: mati božja? Od. Pravimo Marii: mati božja, ker je rodila Jezusa Kristusa, kije pravi Bog. 26 Vpr. Zakaj kličejo katoliški kristjani svet¬ nike na pomoč f Od. Katoliški kristjani kličejo svetnike na pomoč, ker so pri j atli božji, in ker za ljudi Bog d prosijo. 27 Tretje poglavje. Od ljubezni. Vpr. Kaj se pravi ker sansko ljubiti? Od. Keršansko ljubiti se pravi, Bog A, naj veči dobroto, zavolj njega samiga, in bliž- njiga zavolj Bog d ljubiti, zavolj Bogd rado- voljno storiti vse, kar je zapovedal. Vpr. Kaj se pravi bližnji ga ljubiti? Od. Bližnjiga ljubiti se pravi, bližnjimu dobro hoteti, storiti mu, kar mu je prijetno in koristno, in opustiti vse, kar mu je nepri¬ jetno in škodljivo. Vpr. Kako skazujemo ljubezen do Boga in do bližnjiga ? Od. Ljubezen do Bogd in do bližnjiga skazujemo s tem, de spolnujemo deset zapoved b o ž j i h. Vpr. Ktere so desetere zapovedi božje ? Od. Desetere zapovedi božje so te: 1. Vervaj v eniga samiga Bogd. 2. Ne imenuj po nemarnem bož- jiga imena. 28 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta in mater, de boš dolgo živel, in de tibo dobro na zemlji. 5. N e u b i j a j. . G. Ne preš estvaj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper svo- jiga bližnjiga. 9. Ne želi svojiga bližnjiga žene. 10. Ne želi svojiga bližnjiga blagd. Vpr. Kaj je v četerti zapovedi sosebno za¬ povedano ? Od. V četerti zapovedi je sosebno zapo¬ vedano, de naj otroci svoje starše ljubijo, spoštujejo, jim strežejo, de naj jih poslušajo, in naj za-nje molijo. Vpr. Kaj je obljubljeno otrokam , ki to za¬ poved spolnujejo. Od. Otrokam, ki to zapoved spolnujejo, je obljubljeno dolgo in srečno življenje. Vpr. Česa se je bati otrokam, kteri te zapo¬ vedi ne spolnujejo ? Od. Naj hujših časnih in večnih kazen se je bati otrokam, kteri ne spolnujejo te zapovedi. 29 Vpr. Ali zadeva četerta zapoved samo otroke in starše ? Od. Ceterta zapoved ne zadeva samo otrok in starsev, ampak tudi vse podložne in vse njih duhovske in deželske goposke, tudi vse učenike, prav za prav tudi vse tiste, ki so zavolj svoje starosti in imenitnosti spoštovanja vredni. Vpr. Kaj so podložni svojim visim, in go- sposkam dolžni ? Od. Podložni so dolžni, do svojih viših in gosposk, bodi si drobih ali hudobnih, tako obnašati se, kakor otroci do svojih staršev. Vpr. Kje nahajamo ob kratkem skupej za- popadek deset božjih zapoved? Od. Zapopadek deset božjih zapoved se nahaja ob kratkem skupej v dveh zapovedih ljubezni. Vpr. ktera je perva zapoved ljubezni ? Od. Perva zapoved ljubezni je: Ljubi Go¬ spoda svojiga Boga iz vsiga svojiga serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje misli, in iz vse svoje moči. Vpr. Ktera je druga zapoved ljubezni? Od. Druga zapoved ljubezni je: Ljubi svo¬ jiga biižnjiga, kakor sam sebe. 30 Vpr. Kako je Kristus razlagal zapoved lju¬ bezni do bližnji g a. Od. Kristus je razlagal zapoved ljubezni do bližnjiga s temi besedami: Vse, karkoli ho¬ čete, de vam ljudje store, to storite tudi vi njim; zakaj to je postava in preroki. * * * Vpr. Ali smo dolini tudi cerkvene zapovedi spahovati ? Od. Dolžni smo tudi cerkvene zapovedi spolno vati, ker nam četerta božja zapoved dolž¬ nost naklada tako duhovski kakor deželski gosposki pokornim biti, in ker je Jezus Kri¬ stus na ravnost zapovedal, cerkev poslušati. Vpr. Koliko je cerkvenih zapoved , Mere nam je treba sosebno vediti in spolnovati? Od. Cerkvenih zapoved, ki nam jih je so¬ sebno vediti in spolnovati treba, je pet, namreč: 1. Po svečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapoveda¬ nih praznikih s spodobno pobož¬ nostjo pri sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč:štirdesetdanskipost, kv a tern e 31 in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in sobotah mesnih jedi. 4. Spovej se svojih grehov postav- ljenimu spovedniku vsaj enkrat v letu, in o veliknočnem času prejmi sveto rešnje telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepove¬ danih časih. Vpr. Kaj je sveta maša j Od. Sveta maša je nekervava daritev nove zaveze, vedni spomin kervave daritve, ktero je Jezus Kristus na križu opravil. Vpr. Zakaj pravim sveti maši daritev. Od. Sveti maši pravimo daritev, ker se pri nji na altarji vsigamogočnimu Bogu tel6 in kri Jezusa Kristusa daruje. Vpr. Zakaj se imenuje sveta maša neker¬ vava daritev ? Od. Sveta maša se imenuje nekervava daritev, ker se pri nji ne preliva kri, kakor se je to na križu godilo. Vpr. Kako smo dolžni pri sveti maši biti ? Od. Dolžni smo pri celi sveti maši biti, imenitniga nje dela po nemarnem ne zamuditi; ni zadosti, de smo samo pričujoči, kedar se 32 sveta maša bere; ampak moramo 1. pa z n o, 2. spodobno, 3. pobožno pri nji biti. Vpr. Kteri so naj imenitniki deli svete maše ? Od. Naj imenitniši deli svete maše so: cvangeli, darovanje, povzdigovanje in obhajilo. * * Vpr. Kaj je božji postavi nasproti? Od. Božji postavi nasproti je hudo ali zlo. Vpr. Kaj je hudo? Od. Pravo in edino hudo je greh. * Vpr. Kaj je greh sploh ? Od. Greh sploh je prostovoljno prelom- ljenje božje postave. Vpr. Koliker je greh ? Od. Greh je dvojin: 1. izvirni greh; 2. d j a n s k i ali osebni greh. Vpr. Kaj je izvirni greh ? Od. Izvirni greh je tisti greh, ki ga je storil Adam v raji in mi v Adamu, in kteriga smo mi od njega podedovali. Vpr. Ali je Marija , mati božja , tudi Ada¬ mov greh podedovala? Od. Marija, mati božja, ni podedovala Adamoviga greha; zavolj zasluženja Jezusa 33 Kristusa, svojiga Sina, je bila omadežanja po izvirnem grehu obvarovana in torej brez madeža izvirniga greha spočeta. Vpr. Kaj je djanski ali osebni greh ? Od. Djanski ali ossbni greh je prelomljenje božje postave, ktero Človek sam prostovoljno stori. Vpr. Kako delamo djanske grehe ? Od. Djanske grehe delamo z mislimi, be¬ sedami in deli, ali pa z Opušenjem tega, kar je kdo storiti dolžan. Vpr. Kteri so sedmeri poglavitni grehi? Od. Sedmeri poglavitni grehi so : 1. Napuh. 2. Lakomnost. 3. Nečistost. 4. Zavist ali nevošljivost. 5. Požrešnost. 6. Jeza. 7. Lenoba. Vpr. Kaj je boi j i postavi primerno ? Od. Božji postavi so čednosti in dobre dela primčrne. Vpv. Ktere so tri h o z j e čednosti ? Od. Tri božj e čednosti so: včra, upanje in ljubezen. Mali katekizem. 3 34 Vpr. Kako se dajo tri božje čednosti ob kratkem obudili? Od. Tri božje čednosti se ob kratkem daj o obuditi tako : Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bog ! razodet, in kar sveta rimska, katoliška cerkev zapoveduje verovati, ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne more ne goljufati, ne goljufana biti. 0 Bog! po¬ množi mojo vero. Upam in se zanašam, o B o g ! de mi boš po neskončnem zaslnženji Jez asa Kristusa v tem življenji odpnšenje mojih grehov dal, po smerti pa večno zveličanje dodelil, ker si ti to obljubil, ki si vsigamogočen, zrest, neskončno dobrotljiv in nsmiljen. 0 B o g! poterdi moje npanje. 0 moj Bog! ljubim te iz vsiga svojiga serca čez vse, ker si naj veči dobrota in vse ljubezni vreden, in iz ljubezni do tebe hočem ljnbiti tndi svojiga bližnjiga, kakor sam sebe. Ker te resnično in serčno ljnbiti želim, mi je iz serca žal, de sim te kedaj razžalil, in terdno sklenem s tvojo gnado varovati se vsih grehov in vsih grešnih priložnost. 0 Bog! vžigaj v meni ogenj svoje ljubezni bolj in bolj. 35 Vpr. Ktere so naj menitmsi dobre dela? Od. Naj imenitniši dobre dela so : moliti, postiti se, vbogajme dajati. Juternja molitev. V imena Boga Očeta f, in Sina f , in svetiga Duha f. Amen. Vstanem v imenu svojiga križaniga Gospoda Jezusa Kristusa, ki me je rešil s svojo drago kervjo; on naj me Taruje rsiga hudiga in ohrani na duši in telesu; bodi tudi njegova sveta volja, dodeliti mi, kar bi me v vsem do¬ brem podpiralo in k večnima življenju poter- dovalo. Amen. Svet, svet, svet je Gospod Bog Sabaot! Ves svet je poln njegoviga veličanstva! last bodi Bogu Očetu in Sinu in svetimu Duhu; kakor je bila v začetku, tudi /dej in vselej, in vekomej! Amen. 3 * 36 Večerna molitev. Hvala tebi, moj nebeški Oče! ki si me da¬ nes jio skroji milosti vsiga hudiga obvaroval. Prosim te, odpusti mi vse moje grebe, s ktc- rimi sim te danes razžalil. V tvoje roke izročam svoje telo in svojo dušo; tvoj sveti angel bodi z menoj, de hudoba ne bo imela oblasti nad mano. Amen. Tebi, o Jezus! hočem živeti; tebi, o Jezus! hočem umreti; tvoj, o Jezus! hočem biti živ in mertcv. Amen. Daj, o Gospod! vsim vernim kristjanam, ki si jih poklical s tega sveta, večni pokoj, in večna luč naj jim sveti; naj počivajo v miru. Anten. Molitev k angelovimi čtšenju. 1- Angel Gospodov je oznanil Marii, in spočela je od svetiga Duha. Cešena Marija itd. 2. Glej, dekla Gospodova sim, zgodi se mi po tvoji besedi. V v Cešena Marija itd. 37 3. In Beseda je meso postala, in je nud nami prebirala. Cešena Marija itd. Molitev pred jedjo. 0 Gospod! rse stran obračajo sroje oči r tebe, in ti jim daješ žireža o prarem času ; srojo milo roko odpiraš, in nasituješ rse, kar Žiri. Amen. Oče naš itd. Cešena Marija itd. Gospod B o g, nebeški Oče! blagoslovi nas in te dari sroje, ki jili iz tvoje dobrotljive roke vzeti in poržiti kočemo , po J e z n s u Kristus n, Gospodu našem. Amen. Molitev po jedi. Hvaljen bodi, Gospod, nebeški Oče! ki si nas s srnjimi darovi nasitil; napolni tudi naše serca s srojo gnado, de bi r rsih dobrih delih obilno rastli, in de ne bi prišli nikoli r sram o, o pred trojim obličjem. Amen. Oee naš itd. Cešena Marija itd. 38 Hvala tebi, Gospod, nebeški Oče! po Je¬ zusu Kristusu, tvojem ljubem Sinu, Gospodu našem, za vse tvoje dari in dobrote, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. Molitev pred šolo. Pridi, sveti Duh! napolni serca svojih ver¬ nih, in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni, kteri si narode vsih jezikov v edini veri združil. 0 Bog! kteri si serca svojih vernih po svetem Duhu razsvetlil in učil, daj nam, de po ravno tem Duhu uroemo, kar je prav, in se nje¬ gove tolažbe vselej veselimo, po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem- Amen. Oče naš itd. Cešena Marija itd. Molitev po šoli. Hvala bodi tebi, Gospod, nebeški Oče! za vse dobro, kar si nam tukaj spoznati dal. Pro¬ simo te, de bi nam k časnimu in večnimu pridu bilo, kar smo se naučili. Prosimo te tudi, bla¬ goslovi našiga cesarja, naše starše, učenike in 39 dobrotnike; poverni jim obilno, kar so nas do¬ brika spoznavati učili. Daj njim in vsim ljudem dobro za to, po Jeznsu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Pesem pred šolo. Sveti Duh! nas razsvetliti Prižgi luč nebeško v nas s Daj nam um si izvedriti, To je prošnje naše glas; Daj do uka nam veselje, Žlahtni nam serce miadd, Budi v njem le svete želje, Kaj ti vedno vdano bo. Oče naš. češena Marija. Pesem po šoli. Kar smo ravno se učili, Blagoslovi, o Gospod! De bi vsak dan boljši bili, In varvaii sc pomot. V serca naše nam zapiši Prav globoko večni glas: De dobiček je naj viši Tebi služif vsaki čas Oče naš. češena Marija. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.