\KTUALNO VPRAŠANJE Pred dvemi leti smo na Gorenjskem popili 822 tisoč litrov piva, lani pa že nad en milijon 280 tisoč litrov in je še prevladoval občutek, da piva ni. Saj ga je tudi primanjkovalo in v najbolj vročih dneh ga je bilo celo zelo težko dobiti. Kaj pa letos? Kaže, da ne bo nič boljše, če ne še slabše. Piva bo približno toliko kot lani, vsaj tako so nam povedali pri trgovskem podjetju »Vino« v Kranju.w 2e prva poletna vročina, ki nas je sicer letos malo prehitela, je pokazala, da bo letos huda za pivo in ne le za pivo, tudi za brezalkoholne pijače bo stiska. Za prvomajske praznike marsikje niso mogli postreči gostom s pivom ali cocto. Bife »Svobode« na Jesenicah že 30. aprila ob 21. uri zvečer ni mogel postreči gostom s pivom ali cocto. Navedli bi lahko še vrsto primerov. Še posebno so prišli do izraza zadnje dni, ko je nastopila prava poletna vročina. Če upoštevamo še to, da se je tudi struktura potrošnje pijač spremenila v korist brezalkoholnih pijač in bo ta sprememba letos še večja, spričo podražitve alkoholnih pijač, se vprašuje- mo, kaj bodo počela naša gostinska podjetja. Danes razen piva ni pomanjkanja alkoholnih pijač. Povsem drugačna pa je slika pri brezalkoholnih pijačah. Niti vse občine nimajo proizvajalcev sodavice in šabese. Proizvajalci in gostinska podjetja so že lani slišala ogromno kritike o teh problemih, toda koliko in kaj so napravila, da bi vsaj zboljšali preskrbo s takimi brezalkoholnimi pijačami, ki bi se lahko dobile? Radenska voda odteka dnevno v potok .Morda je pri takih pijačah premalo zaslužka? -k AKTUALNO VPRAŠANJE POTRESEL BOM VEJO . . GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO '•ETO XI., ŠT. 37 — CENA DIN 10. KRANJ, 16. MAJA 1958 Pred pomembnim zasedanjem Zbora proizvajalcev OLO ¥dnetnem rjdMi tarifna politika in problemi socialnega zavarovanja ...BOSTE VIDELI, KAKO BO SNEŽILO! Ljudski odbori sestavljajo perspektivne družbene p!ane Sveti OLO te dni že začenjajo rarpravo o osnutku okrajnega perspektivnega družbenega plana — Predvidoma v začetku julija bodo • perspektivnih planih dokončno sklepali ljudski odbori Okrajni ljudski odbor Kranj ter stva, ki naj te želje uresničijo. Se- Dne 20. maja bo Zbor proizvajalci** OLO Kranj razpravljal in s^lepal o dveh zelo pomembnih zadevah: o tarifni politiki in nače-ki jih kaže na tem področju Uveljavljati, ter o problemih socialnega zavarovanja v kranjskem okraju. Tarifna politika čedalje bolj postaja eden izmed najvažnejših elementov gospodarjenja, hkrati pa Je odsev proizvodnih odnosov. Sistem delitve dohodka, ki ga uva-JaJo letošnji zakoni, omogoča gospodarskim organizacijam, da še ^°sti bolj samostojno kot doslej jjNljavljajo tako tarifno politiko, 1 Najbolj ustreza njihovim potre-arrt. Neposredno iz ustvarjenega istega dohodka gospodarske organizacije se oblikuje, kot plačilo ^a delo, osebni dohodek delavcev. 'sina osebnega dohodka je od-Vlsna od proizvodnosti dela in zvarjenega dohodka gospodarske ^Oanizacije. Tako je postal oseb-**' dohodek osnova za vsklajeva-^le interesa delavca in gospodar-Ke organizacije, kar odpravlja Vzr°ke mezdne miselnosti. Pri ta-.G,)1 sistemu delitve dohodka pa *• tarifna politika podjetij še po-^ebno pomembna. Gospodarske organizacije so že ni razpolagalo z znatnimi sred-1 za nagrajevanje po delovnih » 2u'latih, torej za vodenje vzpod- Ha, ejse tarifne politike (trgovi-gostinstvo in obrt v našem raJu s 57,000.000 din, ostale pa- noge pa z 1.199,000.000 din). Toda delavski sveti kot organi tarifne politike v podjetjih so te možnosti izkoristili le delno (48,9%), v posameznih panogah (trgovina, gostinstvo, obrt) pa sploh nič! Tembolj se je zato nujno potrebno pogovoriti o tem, kako bodo organi upravljanja vodili tarifno politiko v novih pogojih, ko še samostojnejše razpolagajo s še dosti večjimi sredstvi. Na vse te poglavitne probleme na področju tarifne politike bo okrajni zbor proizvajalcev opozoril na torkovem zasedanju. Na podlagi priporočil in sklepov tega zasedanja bodo takoj nato obravnavali tarifno problematiko na svojih območjih tudi občinski zbori proizvajalcev, ki bodo sprejemali konkretna priporočila delavskim svetom za ureditev posameznih problemov. Doslej pa je obravnaval tarifno problematiko le Zbor proizvajalcev pri ObLO Kranj. Druga zelo pomembna zadeva, o kateri bo na torkovem zasedanju razpravljal Zbor proizvajalcev OLO, so problemi socialnega zavarovanja. Organi družbenega upravljanja v socialnem zavarovanju upravljajo sredstva (skupaj s pokojninami nekaj manj kot 3 milijarde din letno), ki so večja kot so sredstva okrajnega in občinskih družbenih planov. 2e samo to priča o sila pomembni vlogi socialnega zavarovanja v družbenem živ- ljenju; razen tega pa upravljanje tega področja sega neposredno v interese zavarovancev. Zato je prav, da se s temi problemi ukvarjajo ne samo organi upravljanja v socialnem zavarovanju, marveč tudi širša družba. Ta razprava na zasedanju Zbora proizvajalcev bo toliko bolj hasni-la, ker sovpada v priprave na skorajšnje volitve v skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje in njegovih podružnic. Sedanji organi družbenega upravljanja na področju socialnega zavarovanja so dosegli dokajšen napre- dek, vendar pa še niso posegli dovolj globoko in učinkovito v vso zahtevno problematiko tega področja. Tudi sestav sedanjih skupščin kaže izboljšati, tako glede socialne kakor tudi starostne strukture. V sedanjih skupščinah socialnega zavarovanja v okraju je le kakih 34 odstotkov delavcev, uslužbencev je blizu 48 odstotkov, upokojencev pa 18 odstotkov. — V teh organih ni nikogar, ki bi bil star manj kot 25 let. Skupščine socialnega zavarovanja kaže torej pomladiti in izvoliti vanje več delavcev neposredno iz proizvodnje. občinski ljudski odbori se že delj časa ukvarjajo z obsežnim in zahtevnim, toda zelo pomembnim delom: s sestavljanjem okrajnega in občinskih perspektivnih družbenih planov. Strokovne komisije Zavoda za plan OLO pravkar končujejo prve osnutke. Gradivo o oblikovanju brutto proizvoda in narodnega dohodka je že dokaj obdelano. Te-7mr^P\he ta pjat pa je obravnavanje perspektivnega razvoja puJUx.ieznin aruzbenih področij, kajti potrebe in želje so na tem področju dosti večje kot so sred- mm MAS RAZGOVOR ^opravičeno malodušje Pomladanska razglednica Nekako tri leta bo tega, kar je zašla kulturno prosvetna dejavnost v Tržiču v slepo ulico, ali določneje povedano: o tamošnjem kulturnem delu skoraj ni moč govoriti! Ta ugotovitev in pa vrsta ugibanj ter komentarjev nas je privedla do odločitve, da povprašamo, kje tiče vzroki tolikšnemu kulturno prosvetnemu mrtvilu? Kaj meni o tem tovariš Mirko Brejc, ravnatelj 8-letke »Heroj Graj-zer«, ki začasno opravlja posle predsednika Sveta za prosveto in kulturo ObLO Tržič: »Vzrokov je več; najbolj pereče pa utegne biti malodušje, ki se je polotilo članov tržiške Svobode. Njihovo kulturno delo je namreč povezano s precejšnjimi objektivnimi in subjektivnimi težavami, ki pa jih tržiško občinstvo ne zna vrednotiti. Prireditve — dramske, dalje nastopi instrumentalnih in vokalnih ansamblov, razna predavanja, akademije in podobne prireditve zabeležijo vedno zelo slab obisk. Zategadelj se člani Svobode, ki bi sicer radi delali, upravičeno vprašujejo, čemu sploh brezplodno razmetavanje časa in prizadevanj.« »Katere so glavne težave, ki zavirajo kulturno delo in kaj ste storili za tesnejše zbližanje med občinstvom in člani Svobode?« »Skorajda nepremostljivo oviro predstavlja pomanjkanje dvorane z ustreznimi prostori. Dvorano z odrom, ki bi ustrezala dejavnosti Svobode, zaseda kino, sindikalna dvorana in oder pa sta preveč utesnjena, da bi ustrezala delovnim potrebam Svobode. Položaj pa postane še posebno zamotan, če upoštevamo, da je sožitje Svobode in kina z vsakodnevnim predvajanjem filmov, zelo otež-kočeno. V ilustracijo še vmesna pripomba o delovnih pogojih dramske sekcije. — K bralnim vajam smo se zbirali v pisarni tukajšnje 8-letke, aran-žirke in vrsto vaj smo imeli na malem odru v sindikalni dvorani, medtem ko smo vaje pred premiero prenesli na oder v kino dvorano. Seveda začno te vaje šele po končani večerni kino predstavi, to je nekako po 22. uri. Da morajo biti igralci ob takšnih neznosnih delovnih pogojih na moč požrtvovalni in polni samozatajevanja, ni treba posebej poudarjati. To je tudi vzrok, da dramska sekcija letos molči. Enake usode so deležni tudi razni koncerti in druge kulturne prireditve. Razumljivo je torej, da se vrednote kulturnega poslanstva Svobode spričo nezanlmanja občinstva skrčijo na minimum. Z drugim vprašanjem: kaj smo storili za zbližanje med občinstvom in člani Svobode, me pa spravljate v zadrego. — Bojim se, da smo to vprašanje malce zanemarili. Vendar pa bomo skušali zamujeno nadoknaditi. Od povezave s sindikalnimi podružnicami podjetij in ustanov, ki naj bi med članstvom poživile zanimanje za kulturne prireditve, si mnogo obetamo. Podobno vlogo naj bi v prihodnje odigrali tudi aktivi LMS. Malomarnega odnosa občinstva do kulturnih priredi- tev pa je deloma kriva tudi pomanjkljiva propaganda.« »Katere sekcije so vključene v Svobodo?« »Dramska, dalje lutkovna, ki kljub ugodnim delovnim pogojem ne dela, izobraževalna, za katero velja enaka ugotovitev, pa likovna, šahovska, pevski zbor in godba na pihala, ki je med vsemi sekcijami najmarlji-vejša.« »Kakšni so pogoji za delo izobraževalne sekcije?« »Najboljši, kljub temu pa sekcija molči. Na pobudo Društva prijateljev mladine je bilo lani 9 predavanj — to pa je bilo menda, poleg še nekaterih redkih priložnostnih predavanj, tudi vse. Letos pa, žal, o kakršnikoli dejavnosti na tem področju ni govora.« »Kakšne delovne pogoje odpirajo materialna sredstva?« »Ugodne, kajti občinski proračun za vsa prosvetna društva v občini — semkaj sodijo razen tržiške Svobode še prosvetna društva v Lešah, Kovorju in Lomu — znaša 730.000 dinarjev. Od tega je 500.000 din namenjeno DPD Svoboda Tržič, ostalo pa je razdeljeno med ostala prosvetna društva. Eno je jasno: o kulturno-prosvetni problematiki Tržiča bosta morala poslej razmišljati predvsem občinski Svet za prosveto in kulturo in Svet Svobod in prosvetnih društev, hkrati pa bosta morala Sveta reševati probleme vzajemno s sindikati in mladinsko organizacijo^ S. Š. stavljanje osnutka okrajnega perspektivnega družbenega plana pa je kljub obsežnemu delu že toliko napredovalo, da v teh dneh že začenjajo razpravljati o osnutku besedila plana posamezni sveti za svoja področja. Na teh sejah svetov bo sodeloval tudi širši krog zainteresiranih gospodarskih in družbenih delavcev. V prvih dneh junija bo zasedanje, na katerem bosta oba zbora Okrajnega ljudskega odbora predhodno razpravljala o osnutku okrajnega perspektivnega plana, nato pa bodo o predlogu razpravljali še občinski ljudski odbori, da bi lahko povedali k predlogu plana svoje pripombe. Na vseh teh sejah bo k razpravi povabljen tudi širši krog zainteresiranih ljudi, precej misli in predlogov k perspektivnemu razvoju posameznih področij pa so ljudskim odborom prispevali tudi volivci na letošnjih zborih volivcev, zlasti v predvolilnem obdobju. Predvidoma takoj v začetku julija bo Okrajni ljudski odbor dokončno sklepal o okrajnem per-spektivnem planu, v naslednjih dneh — bržkone do srede julija — pa bodo tudi občinski ljudski odbori že sprejemali občinske perspektivne plane. Na majskem izletu Jeseni v Kranju administrativna šola Letošnjo jesen se bo ostalim šolam v Kranju pridružila še ena — administrativna š-ola. Ustanovitev te šole so narekovale potrebe po administrativnem kadru v gospodarskih organizacijah in ustanovah na Gorenjskem, hkrati pa bo tako moč zaposliti žensko delovno silo. V šolo bodo sprejemali samo kandidate z Gorenjske oziroma bo šola vzgajala kader za potrebe Gorenjske. Do sedaj je namreč le nekaterim z Gorenjske, ki so končali osemletno šolanje, uspelo vpisati se na administrativno šolo v Ljubljani, ker je v ljubljanski šoli dokaj malo prostora. V dvoletni administrativni šoli v Kranju računajo, da se bo letno lahko izšolalo okoli 60 ljudi. Potrebe po administrativnem kadru pa so tolikšne, da bi že sedaj lahko zaposlili okoli 120 ljudi v teh poklicih. Zanimanje za to šolo je na Gorenjskem precejšnje. Na Tajništvu za šolstvo pri OLO v Kranju pravijo, da imajo že sedaj mnogo prijav, več kot pa je zmogljivost šole. — Administrativna šola bo pri Ekonomski srednji šoli v Kranju. KRANJ, 16. MAJA 1958 1 LJUDJE IN DOGODKI .••71 a»>»;oyiw:<- :-:-:t-T=W-' ":'wr V Parizu so v soboto aretirali 89 Alžircev, ki so jih osumili, da so sodelovali v »Alžirski fronti nacionalne osvoboditve«. Pravijo, da je policija zaplenila tudi več dokumentov, ki baje razkrivajo ilegalno delo aretirancev. V Bukarešti se je začela v nedeljo mednarodna konferenca novinarjev iz Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Na njej razpravljajo o strokovnih vprašanjih. Šeste povojne parlamentarne volitve v Grčiji, so se končale s presenetljivimi rezultati. Zmagala je radikalna unija Karamanlisa s 173 od 300 mandatov v skupščini, medtem ko je združena demokratična levica s 78 mandata zasedla drugo mesto. Ostale stranke so dobile dosti manj mandatov. Državni sekretariat za zunanje zadeve FLRJ je objavil, da je bil obisk predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR K. E. Vorošilova odgođen. V ponedeljek je temperatura na Dunaju zabeležila 32,7° Celzija. To je najvišja temperatura, ki so jo zabeležili po letu 1873. Zaradi vročine se je primerilo 32 prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 6 ljudi. Komisija za jedrsko energijo je objavila, da so na Bikinih preizkusili še eno atomsko bombo. O eksploziji niso objavili nobenih natančnih podatkov. V Alžiru je prišlo v torek do državnega udara. Ultra kolonialistični demonstranti v Alžiru so vdrli v glavni stan ministra rezidenta Lacosta in tako izrazili nezadovoljstvo z novo vlado katoliškega voditelja Pflimlina. Poveljnik francoskih' padalcev general Massu je sporočil, da je bil ustanovljen »Komite nacionalne rešitve"-« v Alžiriji. Vlada tega komiteja naj bi »se pobrigala, da bo Alžirija ostala francoska«. V libanonskem mestu Tripoliju je opozicijska Ljudska fronta strmoglavila krajevne oblasti in prevzela oblast. Predvsem zahteva odstop predsednika republike Samuna. Po vsej deželi je prišlo do splošne stavke in oboroženih demonstracij. Japonska vlada je ponovno protestirala proti novi seriji ameriških atomskih poskusov na Enivetocu. Tuniška vlada je imela v sredo izredno sejo, na kateri so proučili položaj, ki je nastal v Alžiriji, odkar je tam francoska vojska prevzela tudi civilno oblast. Po vsej Tuniziji so zaradi dogodkov v Alžiriji zaostrili policijske in voqaške varnostne ukrepe. Tudi maroška vlada je v sredo prepovedala z Alžirom sleherni promet po kopnem, zraku in morju. Prekinjene so tudi vse telefonske in brzojavne zveze med Marokom in Alžirijo. Prvi dan obiska ameriškega podpredsednika Nixona v Venezueli je potekel v znamenju ostrih protiameriških demonstracij in celo napada na Nixonov avto. Do neredov je prišlo tudi pred ameriškim veleposlaništvom." Posredovati je morala policija. Predsednik ZDA Eisenhower je v sredo popoldne izjavil novinarjem, da je položaj v Alžiriji in Libanonu skrajno kočljiv; v zvezi z demonstracijami, ki jih je sprožil obisk podpredsednika Nixona v Venezueli pa pravi, da je neredov kriv cel kompleks problemov, predvsem pa gospodarskih. Omanski imamat je v Damasku objavil, da je oborožen odred zein.sk iz Karuta s pomočjo drugega ženskega odreda iz Azkija napadel britansko taborišče v bližini Azkija in pri tem prizadejal britanskim četam hude izgube. Ubitih je bilo 20 britanskih vojakov. FRANCIJA NA RAZPOTJU IZDAJA ČASOPISNO PODJETJI »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / URBJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSBK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 4*5 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 81-KB-1-Z-136 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN Dogodki so se začeli razvijati s filmsko naglico. Ko je mandator za predsednika vlade Pier-re Pflimlin izjavil, da bo skušal najti rešitev alžirskega problema v pogajanjih z uporniki, so izbruhnile v Alžiriji velikanske demonstracije francoskega prebivalstva. »Vojsko na oblast!«, »Alžir je francoski!«, »Burgibo na morišče!___« taki in podobni vzkliki so pretresali naelektrizirano ozračje v Alžiriji. Drhal je nato napadla in zažgala ameriško čitalnico, vdrla je v stanovanje ministra rezidenta Lacostea in v njegovo ministrstvo — Položaj je postal dramatičen. V torek zvečer ob 22. uri je poveljnik padalskih čet general Massu razglasil ustanovitev vo-jaško-političnega komiteja »narodne rešitve«; ta je prevzel vso oblast in poslal ultimat predsedniku republike v Pariz, naj novi premier Pflimlin odstopi in naj sestavijo vlado »narodne rešitve«, ki bo nadaljevala alžirsko vojno do končne zmage. Massu je predlagal, naj bi vodstvo te vlade prevzel general De Gaulle, ker je »edini sposoben«, da zagotovi »večni obstoj francoskega Alžira, kot neločljivega dela Francije«. Do demonstracij je prišlo tudi v Parizu, toda policija jih je hitro razgnala in onemogočila. Francoska prestolnica pa je vseeno pod režimom vojaškega alarma. V Pariz so prispele vojaške in policijske okrepitve in prevzele nadzorstvo nad komunikacijami in državnimi ustanovami. Najhuje je bilo vsekakor to, da je bila v tem odločilnem trenutku Francija brez vlade. Eden voditeljev katoliškega ljudsko-republikanskega gibanja Pierre Pflimlin se je pravkar pripravljal, da se pojavi pred skupščino in zaprosi za zaupnico. Dogodki so pospešili njegov nastop, hkrati pa mu povečali upanja na uspeh. Tudi sicer tako neenotnemu parlamentu je bilo jasno, da bi bil najhujši zločin pustiti deželo v tako usodnem trenutku brez glave. Zato so se komunisti vzdržali od glasovanja in s tem omogočili, da je ostala večina izglasovala inve-stituro Pflimlinu. Tako je predstavnik katoliške stranke postal 25. povojni francoski predsednik vlade, kar bi sicer v normalnih okoliščinah ne bilo tako gotovo. Vseeno pa njegov položaj ni zavidanja vreden. Vlada zaseda skoraj brez prestanka. Vse francoske radijske postaje prenašajo odlok predsednika republike Cotvja in poziv premiera Pflimlina vojski in Francozom v metropoli in v Alžiriji, naj ostanejo zvesti zakoniti vladi v Parizu. Znano je namreč, da je v Alžiriji nad pol milijona vojakov ali polovica vse francoske armade. Nevarnost za demokratični režim Francije je očitna. Skrajna desnica je posegla po nasilju, da bi trdno pograbila v svoje roke državno krmilo. Njen cilj je vlada »čvrste roke«, ki bi v krvi zadušila alžirski upor in tudi glas vesti v Franciji. To bi bila vladavina najreakcionarnej-ših, kolonialisličnih krofov, ki^ že leta in leta pehajo deželo iz ene vojne pustolovščine v drugo zgolj zaradi lastnih, sebičnih koristi. Njihova oblast nosi v sebi vse simptone vojaško-faši-stične diktature. Napredne sile v Franciji vsekakor ne bodo ostale ravnodušne ob tako nevarnem notranjem razvoju. Slišati je že pozive raznih levičarskih strank po enotnosti naprednih sil. KP Francije že poziva na protestne demonstracije proti udaru skrajnih desničarjev v Alžiriji. Ali bo potemtakem prišlo do državljanske vojne? Verjetnost je še vedno majhna, prej je pričakovati, da bo sedanja vlada in predsednik republike našel neki kompromis z upornimi desničarji. Ni pa tudi izključeno, da bo takšen kompromis narekoval tudi položaj sam s tem, da bo preprosto ločil Alžirijo od metropcle. Seveda ni treba posebej poudarjati, da bi taka rešitev ne bila rešitev, saj bi nosila v sebi nenehno kal vojne nevarnosti, zlasti za mir na področju Severne Afrike. Položaj je vsekakor izredno pereč, menda najtežji, kar jih je imela Francija v povojnih letih. Francija je resnično na usodnem razpotju. Martin Tomažič kratko, vendar zanimivo VAJENCA GUMARSKE SOLE REŠILA OTROKA IZ SAVE V torek popoldne sta vajenca 2. letnika gumarske šole v Kranju Svetko Georgije in Vojislav Mitro-vič rešila iz Save okoli 6 let starega Borisa Vukonaca s Stare c. 24 v Kranju. Eden od njiju je o dogodku v kratkem povedal takole: »S tovarišem sva ležala z bolnima nogama od nedeljske nogometne tekme v internatu gumarske šole. Popoldne sva nenadoma zaslišala otroški jok. Pogledala sva skozi okno in videla, da Sava nese otroka. Brž sva skočila skozi okno, stekla proti otroku, vendar je med tem časom že potonil. Zaplavala sva po vodi proti kraju, kjer sva videla otroka in ga skupaj potegnila iz vode ter nesla na kopno. Voda je bila na tem mestu globoka okoli 2 metra. Otrok ni bil več pri zavesti. Ko sva opravila vse potrebno, sva mu skušala nuditi prvo pomoč z umetnim dihanjem. Med tem časoin so priskočili na pomoč tudi že drugi in odpeljali otroka hitro k zdravniku « Zdravniki so otroku brž nudili strokovno pomoč in tako je otrok ostal pri življenju. Požrtvovalna vajenca zaslužita vsekakor vso pohvalo za njuno dejanje. Lj. DRŽAVNA NOGOMETNA REPREZENTANCA NA BLEDU Bled, 15. maja. Včeraj dopoldne je prispela na Bled na treninge državna nogo-metra reprezentanca. Nogometni igralci stanujejo v hotelu Toplice, redne treninge pa bodo imeli na blejskem nogometnem igrišču. Prvi trening je bil že včeraj popoldne. V nedeljo, 18. maja bodo v Ljubljani odigrali trening tekmo z madžarskim moštvom Vasas, 25. maja pa se bodo odpeljali z Bleda v Torino na trening tekmo z italijanskim nogometnim prvakom, nato pa naprej na Švedsko. -Jb USTANOVILI SO OKRAJNI ODBOR ŠOFERJEV IN AVTOMEHA-NIKOV V KRANJU Potreba je pokazala, da je za strnjonost in smotrnost dela posameznih sektorskih združenj šoferjev in avtomehanikov, ki so doslej vsaka zase delovalo v Skofji Loki, Jesenicah, Tržiču in Kranju, nujno potreben nekak osrednji odbor, ki bi usmerjal delo sekcij. Zato so se pred kratkim sestali v Kranju številni delegati sektorskih združenj ter izbrali okrajni odbor. Na plodni razpravi so sprejeli pravilnik združenja in nakazali OBRAZI IN POJAVI ONA in ona Najprej ONA. Ženska petdesetih let. A jih ne kaže. Vidi se, da se ji nikdar ni slabo godilo in da si je vedno znala in mogla najti čas in sredstva za negovanje. Med vojno so ji partizani ubili odeta, kor je sodeloval z okupatorjem. Takrat Je dOŽiVttla živčni zlom. Potem se je vso vojno zdravila . . . Zdravila se je tudi po vojni. Pravzaprav ni nič drugega počela. Vseskozi seveda na stro možu podedovanemu milijonskemu premoženju — da odločitvi res ni kiij oporekati! ABC novoustanovljenemu odboru delo. Novi organ bo skrbel predvsem za strokovno in tehnično vzgojo poklicnih šoferjev in avtomehanikov in jim pomagal reševati razne probleme, dalje za razna predavanja, podpiral bo delo Avtomoto društev itd. Novo združenje ima že nad 500 članov. Predsednik novega odbora je Jože Kuralt z Jesenic, sedež društva pa je zaenkrat v Stražišču. Novi odbor kakor tudi odbori sektorjev se že marljivo pripravljajo na Dan šoferjev in avtomehanikov dne 13. julija. SESTANEK ČEBELARJEV V GORICAH V Goricah pri Golniku je bil v nedeljo, dne 11. maja, na pobudo upravitelja šolo sestanek domačih in okoliških čebelarjev, čebelaric ter mladincev in mladink in nekaj učencev iz višjih razredov, ki se zanimajo za čebelarstvo. Na sestanek je poslala Zveza čebelarskih društev za Slovenijo iz Ljubljane predavatelja tov. Martelanca, ki je predvajal film »Iz življenja čebel« in sproti pojasnjeval posamezne prizore. Po predavanju sta na razna vprašanja čebelarjev odgovarjala predavatelj in navzoči dolgoletni praktični čebelar tov. Kobal iz Ljubljane. Čebelarji iz Goric takih predavanj še žele, prav tako pa tudi, da bi se obnovila Čebelarska družina v Goricah. Izrazili so tudi željo po kakem predavanju iz sadjarstva, ki je v Goricah prav lepo razvito. MI ADI ZADRUŽNIKI IZ BESNICE NA l-KSKIJRZIJI Sekcija mladih zadružnikov iz Pesnice jo za svoji- člane in učence kmetijsko gospodarske šole pripravila v nedeljo ogled kmetijsko gospodarske šole m državnega posestva v Poljeah. Spoznali so pouk in praktično delo v šoli, kakor tudi delo in uspehe na posestvu. Nato so si ogledali še državno posestvo v Podbrezjah. Mlade zadružnike je tu posebno navdušila moderno urejena drevesnica. /. zanimanjem so si ogledovali tudi lepo urejeni sadni vrt, hleve z govejo živino, prašiči in kokošmi. V soboto in nedeljo si bodo mladi zadružnik iz Mesnico oglodali še Kmetijsko šolo v Mariboru in tamkajšnja državna posestva. OBVESTILO Naročnike in bralce obveščamo, da smo bili zaradi težav z nabavo papir | a primorani začeti tiskati Glas Gorenjsko^ v nekoliko spremenjenem formatu. Prosimo naročnike in bralce, da to uvidevno upoštevajo. Uprava In uredništvo kronika KRANJSKA GORA SE PRIPRAVLJA NA SVOJ PRAZNIK V Kranjski gori praznujejo vsako leto 18. maja svoj krajevni praznik — spomin na dan pred petnajstimi leti, ko je vsa vas trepetala pred nemško racijo. Navada, da ob tem dnevu sodelujejo s svojimi prireditvami množične organizacije, je že ustaljena, saj so pred leti razni nastopi in tekmovanja trajala kar ves teden. Letos bodo slavnosti začeli v soboto, 17. maja, s koncertom godbe na pihala jeseniške Svobode; takoj po koncertu pa bo akademija, na kateri bo poleg pevskega zbora in instrumentalnega ansambla DPD Svoboda »Slavko Cerne« nastopila tudi šolska mladina s petjem in recitacijami. V nedeljo bodo na delu športniki. Mladinci se pripravljajo na nogometno tekmo v sorodno ekipo iz Mojstrane, člani strelske družine »Ivan Krivec« bodo merili svoje moči s pripadniki JLA, domači kegljači so povabili v goste Jeseničane, TVD Partizan pa pripravlja cross. Temu razgibanemu vrvežu se bodo pridružili še gasilci z mokro vajo. Organizacija ZB pa bo zvečer na svoji veselici poskrbela za zabavo. 22. maja pa" bo Svoboda — Se vedno v okviru teh proslav — pokazala, kaj zmoreta njena pevska zbora in instrumenta1 ni ansambel, ki se bo tokrat prvič z daljšim programom predstavil javnosti. POSVETOVANJE ZELEZARJEV NA BLEDU V dvorani Kazine na Bledu že od ponedeljka dalje teče posvetovanje zastopnikov jugoslovanskih železarn. Seminar je priredilo podjetje Metalbiro iz Zagreba s sodelovanjem Združenja jugoslovanskih železarn. Na dnevnem redu je bila vrsta strokovnih predavanj, ki so jih imeli strokovnjaki naših železarn z Jesenic, štor, Raven in Zenice. Kot predavatelji sodelujejo največ inženirji metalurgi iz omenjenih jugoslovanskih železarn, med njimi: ing. Jože Borštner iz Raven, Josip Erjav-šek z Jesenic, ing. Grgič iz Zenice, ing. Rudolf Lavrič iz Štor, itd., strokovni vodja seminarja pa je ing. Rajko Lipold, svetovalec pri Združenju jugoslovanskih železarn. Zaradi velikega števila udeležencev, 164 iz vse države, je potekal seminar v dveh skupinah, posebej za industrijo in trgovino. V četrtek zjutraj so si delegati ogledali strokovni film »Od rude do jekla«. S teoretičnim delom bo-, do končali v petek, nato pa si bodo ogledali Železarno Jesenice in tam spremljali proces proizvodnje Železa in jekla. -Jb TABORJENJE NA ME2AKLJI V soboto, 17. maja bodo odšli rezervni oficirji blejske občine na 2-dnovno taborjenje na Možaki jo Tam bodo izvajali praktične vaje, imeli pa bodo tudi teoretična pre-- predvideno I učnim načrtom za 1. 19.r>8. Organizacijo taborjenja in mate-nnlno vodstvo je prevzel občinski odbor združenja rezervnih oficirjev Bled, pri izvajanju strokovnega delo programa pa bodo odolo-vali aktivni oficirji gaini/.ije iz Bohinjske Bule. -Jb SPET GOZDNI POŽAR Pred k i z lokomotivo zažgale gozd, jo stalna. Prav zaradi tega bi bilo potrebno, da bi na t«»j progi vozil motorni vlak. Železnici bi morala pač o tem razmisliti zaradi škode, ki j° gozdni požari povzročajo našemu gospodarstvu, ■7-'1 KRANJ, 18. MAJA 1958 Glas Gorenjske 3 ro iz poročila za občni zbor okraja Kranj ornice Nekoj kritičnih drobcev iz Gorenjske predilnice Veliko poklicanih, malo izvoljenih Dne 8. marca letos je Gorenjska drugim: »Ko je delavski svet konč- ^3*5*« Posredovalnic, »o vita p„„ zasedbe delovnih MestjI o spregajo mirno posredovale Poro,i,a, W * ,e pripravile đajne tehnike v trgovinah. Tako ce l*2^*J^j«K Trgovinski zbornice za Okraj so K proučeval* in ugotov.le ^*0^*W *SieJ*^ 30 praznih delovnih mes« »a obratovodp tov Pavlom tov. ^L\ZLTi>T££ ^ASSa» 4 i, nehv.Uiicirano že„sho delovno Stanoni, dohd, n,logo. da ses,, •na našega okraja v zadnjem tetu napredovala. Eden glavnih vzrokov je v tem, da je trgovina prav v tem času začela doživljati tudi večjo pozornost celotne družbe. Tudi najvišji oblastveni organ v okraju, OLO, se je začel resno ukvarjati v zvezi s sprejemom delavk v škofjeloško predilnico. Pokazala je, da pri sprejemanju na delo še vedno največ velja protekcija in da mnoge delavke nato preko tov. Kusteca uredita, da prideta do ustreznih ljudi. V istem obdobju sem raziskal produktivnost dela v glavnem ker so mi nekateri znaki kazali, in Pavlic predložila tov. ramo priznali, da je v marsičem hodnje še močnejše nadaljevala, da sta bili od vseh predvideni za Kustecu potrebo po 30 novih de-že napredovala. Tako bi bilo kajti le tako bo trgovina začela sprejem le dve delavki in še od lavcih v glavnem ženskah, ki naj treba bolj razširiti dostavljanje postajati kos potrebam zlasti teh- enai ki sploh ni bila prijav- bi bUe potrebne za tretjo izmeno blaga (špecerije, mleka, ozimni- naših industrijskih središč. Z. STOJ v sukalnici. Takoj ko sem po svoji vrnitvi zvedel za to — 14. marca — smo sklicali strokovni svet, da ponovno proučimo realnost potreb po novi delovni sili. predilnici nekatere organizacijske spremembe. Tako se bo sprostilo določeno število delavk, predvsem sukalk, da bo mogoče nato uvesti tretjo izmeno v sukalnici brez novih zaposlitev . . .« za sadje in zelenjavo, urejene vlogo trgovine v turizmu. Ob delo v Škofji Loki obvestila pri so bile prve trgovine izložbene- raznih prireditvah trgovina tudi njej prijavljene nezaposlene žen-ga tipa. Neprekinjeno obratova- še vedno odpove, ker ni dovolj ske, naj si uredijo ustrezne donje je uvedlo še 7 trgovin, po- gibčna. kumente — delovno knjižico, trebno pa bi jih bilo uvesti še Lansko leto se je gorenjska zdravniško spričevalo in napotnico nekaj, denimo, na Jesenicah, v trgovina ob večji podpori druž- posredovalnice — ter se zglasijo da moraj0 biti na nekaterih delov-turistični sezoni pa tudi na Ble- be močnejše kot prej lotila raz- 15 marca v Predilnici, kjer bo po- nih mestih rezerVe ljudi. Sodelav-■ problemi trgovine in ji v svo- du, Radovljici in morda še kje, širjanja svojih zmogljivosti, iz- sebna komisija odločala o sprejet- cev Q tem svoiem deiu nisem ob-jih smernicah in načelih naka- Toda glede na potrebe sodob- boljšanja opreme in uvajanja ju na delo. Zdravnik, ki je te žen- yestn ker sem hotel Ui sam na zal pot njenega razvoja. Pod tem nih gospodinjstev, zaposlenih sodobnejše prodajne tehnike. ske pregledoval, je izjavil, da so č-sto ' Ravno v času ko sem bil vplivom si tudi občinski ljudski žena, turizma, trgovina še ved- Vsekakor lahko pričakujemo, da zdrave in sposobne opravljati delo Vfi. dni služben0 odsoten sta tov odbori začenjajo bolj prizadevati, no ne ustreza, dasiravno ji mo- se bodo ta prizadevanja v pri- v Predilnici. Izid pa je bil takšen, stanonik da bi pomagali trgovini. V tem sestavku se omejimo samo na materialno osnovo, investicije in organizacijo trgovine- Lani je bilo likvidiranih v kranjskem okraju 8, na novo ustanovljenih pa 23 maloprodajah obratov, ki jih je bilo ob koncu lanskega leta 555. Ta rezultat sicer še daleč ni zadovoljiv, vendar pa je vse drugačen kot je bil predlanski, ko v našem okraju ni bila ustanovljena "obena trgovina. Trgovina je razmeroma še zelo slabo opremljena, zlasti še, če upoštevamo, da se je blagovni Promet zelo povečal. Osnovna sredstva, ki jih je trgovina prevzela od privatnikov, so bila že tedaj zastarela in izrabljena, do Pred leti pa smo v trgovine bore 'Ualo investirali. Lani pa je bilo nekaj vendarle storjenega. Zgrajeno je bilo 6 novih, modernih lokalov, 8 jih je v gradnji, 9 lokalov je bilo rekonstruiranih, 12 lokalov, ki so bili doslej uporabljani za druge namene, pa je bilo lani spet vrnjeno trgovski dejavnosti. Zadružna poslovna zveza je v Naklem zgradila še er»o skladišče za semenski krom-PJr z zmogljivostjo 90 vagonov. Na Jesenicah in v Kranju se lotevajo priprav za gradnjo tržnic. Lani so bili ustvarjeni ugodnejši Pogoji za začetek gradnje skla-JTOI v Kranju in v Skofji Loki. Nekaterim trgovskim podjetjem Je uspelo povečati prevozni park. druga pa so si nabavila hladilnike in podobno opremo. Občine so lani prvič v vec-Jem obsegu uvedle pavšalni ob-račun družbenih obveznosti tr-Sovin; na ta pavšalni obr.i ■* v marsičem olajšuje poslovanj? ljena na posredovalnici za delo kot brezposelna. Res je, da podjetje ni dolžno zaposliti vsakogar, ki ga tja napoti posredovalnica, podjetje pač zaposluje toliko in tiste, ki jih potrebuje. Toda — vprašamo se lahko, kako se je moglo v podjetju kar v enem tednu toliko spremeniti, da so od prej prijavljenih 30 praznih delovnih mest čez teden dni našli prostor samo še za dve delavki? Sekretar podjetja tov. Martin Kustec pravi o tem nekako takole: »Res je, da je naše podjetje, po meni kot sekretarju, 8. marca prijavilo posredovalnici za delo, da za delo. V zvezi s sprejemom omenjenih delavk 15. marca je sekretar podjetja izjavil, da sprejemajo na delo samo zdrave delavke, ki imajo urejene tudi vse dokumente itd. — Po izjavi sekretarja pa je le ena od tistih delavk, ki so povpraševale v podjetju za zaposlitev, takrat imela vse potrebne dokumente, ostale pa le po enega ali dva. Zanimivo je, da ena od teh dveh, ki so ju sprejeli, sploh ni bila prijavljena na posredovalnici za delo in tisti dan ni imela nobenega dokumenta, temveč jih je oddala šele naknadno. Med prijavljenimi nezaposlenimi delavkami je bilo dosti socialno ogroženih, mater z otroki itd., medtem ko sprejeti dve delavki Sklenjeno je bilo, da se uvedba nista bili socialno najbolj ogrože-tretje izmene v sukalnici malo od- ni (ena živi na posestvu v Gore-loži, da se izvedejo v bombažni nji vasi, druga pa je bila zaposle- na kot gospodinjska pomočnica). Sekretar podjetja je izjavil, da ne more reči, zakaj so se odločili prav za ti dve. Vse to vzbuja dvom v pravilnost kriterijev komisije za sprejemanje in odpuščanje delavcev, Ti dve izjavi si v svojih argumentih vsekakor nasprotujeta. Ne pri čemer pa je iskati vzrok verjet-potrebuje 30 nekvalificiranih žensk bi razglabljali, katera od obeh je no tudi v sestavu komisije. Komi-za razna dela v sukalnici, ker pod- pravilna. Ce osvojimo direktorje- sija je namreč sestavljena takole: jetje razširja proizvodnjo. To pri- vo izjavo (ki bo verjetno držala) predsednik komisije je sam sekre-javo sem podal na osnovi sklepa potem je treba ugotoviti, da vo- tar podjetja, člani pa so: predsed-kolegija našega podjetja, ker bi dijo v podjetju dokaj nenačrtno nik delavskega sveta, inštruktorka obrat sukalnice prešel od dvoiz- kadrovsko politiko in da zavisi menskega obratovanja na troiz- problem odkrivanja notranjih temensko. Sklep kolegija je bil, da zerv v podjetju od slučajnosti, če »neki znaki« kažejo direktorju, da morajo biti še določene rezerve v Upravičen vzklik, kajti tale most čez Savo v Bohinjski Bistrici je že tako slaboten, da vsak hip lahko pod kakim vozilom počepne v vodo. Avtobusi se morajo vsakokrat znebiti potnikov, preden se upajo čezenj, tako da si turisti lahko peš ogledajo to bohinjsko zanimivost. Mar naj se razvoj bohinjskega turizma ustavi pred tem mostom? se s tem v zvezi sprejme navedeno število delovne sile dne 15. marca. Med 7. marcem, ko je bil sprejet navedeni sklep v kolegiju in med 14. marcem pa se je položaj na tržišču spremenil, zaradi česar je v zvezi s tem kolegij na svoji seji dne 14. marca preklical sklep o razširitvi proizvodnje . . .« Direktor podjetja pa pravi med in dva obratovodja. Omenjeni primer iz škofjeloške predilnice je pokazal predvsem na dva problema, ki bi ju bilo treba resno in temeljito obravnavati, in ljudeh. Mar res ni načrtnega pro- sicer proizvodnost dela oziroma učevanja dela in iskanja notranjih notranje rezerve ter način spreje- j\a Jesenicah raste nov, 75 m visok dimnik •■'aisujiiin umjBujc pu.aiv.vn- Tudi letos bodo v jeseniški že- njo tovarne, ki je bil lani za- čela obratovati julija meseca, malim obratom, je prešlo lezarni uresničili precejšen in- časno ustavljen za dograditev Za potrebe peči pa morajo zgra- ~ in t->v.i_ Hiti tuHi nntr H i no n i It- ki hn visok J7 trgovin. Lani so se začele tudi pripra-Ve za uvajanje novih organizacijskih oblik in sodobnejše pro- rezerv? Ali o tem tako važnem vprašanju noben drug organ ne vodi skrbi? Navedene stvari kažejo, da na tem področju v podjetju ne vodijo načrtne politike, ampak da se prepuščajo slučajnostim in kampanjskim akcijam. Le tako si namreč lahko razlagamo primer, da je na enem sestanku kolegij polnoveljavno sklenil, da je treba dobiti 30 novih delavk, čez teden pa je sklep preklical, ker je v tem času slučajno direktor raziskal produktivnost dela in so med drugim »nekateri znaki« pokazali, da so v podjetju še rezerve! Toda tu gre še za drugo plat manja delavcev na delo. Lj. Na Jesenicah bodo začeli izdelovati opeko iz žlindre V železarni na Jesenicah bodo v kratkem končali poizkuse za izdelovanje žlindrine opeke. Znano je namreč, da je pri plavžih veliko odpadnega materiala, takoimenova-ne žlindre, ki je pa pri nas skoraj ne izkoriščamo. Nekaj malega so je začeli uporabljati za proizvodnjo izolacijske volne in cementa, odobrila Železarni še zadnji del kredita za investicijsko izgrad Uspela razstava živine v Bohinjski Bistrici V nedeljo dopoldan je bila v B°hinjski Ristr Plemenske inci velika razstava živine, ki jo je orga-n'*irala OZZ Kranj v sodelovanju 2 domačo Kmetijsko zadrugo. Ža razstavo Je vladalo že dlje izred-zanimanjo. Udeležili so se jt ao stevilni domači in tuji živinorej-s*' strokovnjaki, med njim dr, vesticijski program. Pred krai- valjarne tanke pločevine in pre- diti tudi nov dimnik, ki bo visok kim je" Investicijski, banka FLR.l delovalnih obratov. Skupno je 75 m. V temelje dimnika so " banka odobrila 779 milijonov di- vgradili nad 200 ton betona, za vprašanja, namreč za dokaj nere- nekaj pa so je lani začeli izvažati narjev. Pretežni del sredstev bo- dimnik sam pa bodo porabili sen in neodgovoren odnos do or- tudi v Italijo. V nekaterih državah do porabili za nabavo nove stroj- okrog 140.000 kosov posebne ganov družbenega upravljanja in pa že skoraj v celoti izkoriščajo M opreme za hladno valjamo in opeke. do prizadetih brezposelnih delavk, žlindro, predvsem za izdelovanje izdelovanje bele pločevine. S tem Mimo tega so letos predvideli Delavke so morale, preden so se raznih vrst opeke, med katerimi je je tudi dokončno rešeno vpra- še nekaj manjših investicij, pred- prijavile v podjetje, namreč opra- najboljša penasta opeka, sanje proizvodnje bele pločevine vsem rekonstrukcijskega znača- viti nič koliko potov, da so dobile Tudi v jeseniški železarni delana Jesenicah. Med drugim bodo ja, ki jih bodo finansirali delno potrebne dokumente, se dale zdrav- jo že dalj časa poizkuse, da bi iz-kupili novo Kvart ogrodje za tudi iz lastnih sredstev. Uredili niško pregledati (zdravniški pj-e- delovali tako opeko in kaže, da hladno valjanje jeklenih trakov in dogradili bodo še nekatere hi- gled plačale) itd. Lahko si pred- bodo s proizvodnjo kmalu začeli. dO fiOO milimotrov širine. Zrno- gienske naprave v obratih. Pre- stavljamo, koliko psovk je bilo Ustrezen stroj imajo, osvojili pa so gljivost stroja bo okrog 8000 ton cejšnja sredstva pa so namenili izrečenih na račun podjetja — pa že tudi postopek. Stroj ima zmog-trakov letno, ki jih bodo v glav- tudi izgradnji stanovanj in dru- tudi socializma — ker je bil ves ljivost 500 do 600 kosov po 20 kg menske bike, so na razstavi v Bo- nvm po)rebovali za proizvodnjo gih komunalnih naprav. Raču- ta trud zaman. Občinska posredo- težke opeke v osmih urah. Predvi-hinju razstavili le dva in 58 rodov- pločevine. Program za pro- najo, da bodo z gradnjami, ki valnica za delo v Škofji Loki je ta devajo, da bodo že letos zgradili izvodnjo take pločevine so pri- so jih letos začeli, zagotovili za primer seveda prijavila okrajnemu nekaj stanovanjskih hiš iz take pravili že pred leti, izdelovati prihodnje leto okrog 150 novih sodniku za prekrške. Raziskava je opeke, ki ima celo nekatere boljše nega sejma plemenskih bikov v Naklem, Medtem ko so v Naklem razstavili) ocenili in prodali ple pa jo bodo začeli ob koncu prihodnjega leta. Investicija je toliko pomembnejša, ker bo tako odpadel precejšen del uvoza bele niških krav mah; bohinjske; pasme. Razstavljena živina je bila iz KZ Bohinjska Bistrica, Boh. Srednja f, vas in Bohinja. Namen razstave 1 ler z Dunaja, predsednik živi- je bil, da pregledajo in ocenijo fejskega združenja Avstrije Kru- najboljšo čredo in da se ta bohinj-državna1^ *° zastoPniki "Z , in skd Pasma Prirno v"uia" *ud| v pločevine, ki "je neobhodno po raQ? J, P°8estev z Gorenjske kot nižjih mlekarskih področjih. Bo- trobna nvflakl prcdvsom pa Kavilni kmetovalci. Ta raz- hinjska pasma se odlikuje po svc.u konzorvni industriji. Belo plo- skromnosti, pa kljub temu dokajš- (,(>vino uporabljajo namrcč za nji mlečnost, (povprečno nad 2000 i/d(>]ovanj(> raznih konzervnih litrov letno). Najboljie krave te .ka((i, Sprk,() nag]oga razvoja pasme Pa dosežejo tudi do 50001 ^ industrije pa so potrebe mleka na leto. V okolici Jesenic in Kranja imajo že nekaj krav te pasme, ki so sc doslej odlično obnesle. stanovanj. pokazala le marsikaj zanimivega lastnosti kot navadna opeka. vi m j Mllt/lU VC1IA1. 1*-» dVa jo bila n..(Uiljovanje sobot- V Blejski občini pospešujejo živinorejo in sadjarstvo Tudi vrtnarstvo bi lahko dajalo lepe dohodke ta NAKEUSKl ŽIVINOREJCI SO AKTIVNI Izredno lepo vreme v zadnjem 8U je kot nalašč sila primerno Za razne živinske sejme in i.izsta-Vf! plemenski' rodovniške živine. ^'«s Gorenjske |e /<■ pral o sejmu Wemenskih bikov, ki je bil v so-»oto v Naklem. Nakeljski zadruž-* živinorejci so si v» nedeljo gledali premovanie rodovniške Živin,. tasta premovanje Bohinju. Z organizacijo in s kvaliteto razstavlje-2 ''-'vine so bili zelo zadovoljni. ■>o so združili s koristnim Posebna komisiia strokovnjakov j; vso razstavljeno živino ocenila in razdelila po razredih. V I. raz-ii-d |e lula kot na|holjša dodeljena k'ava oi>1rška, last kmetovalca Alojza Silorja iz Boh. Bistrice. Imeli |e V enem letu 4495 I mleka z 3,85% maščobe. Dobila je ča-sten venec in pismeno priznanje. Ob slovesnem zaključku sejma so »odo v Naklem ob novo zgraje-norr< skladišču za semenski krom-Wr imeli lastno premovanje rodov-niško živine. Najboljšim iivinorej-£Prr> bodo podeljene nun ide Nn-kp,i*ki zadružniki vabijo vse do-,na'-,> in okoliške zadružnike, da »i Umovanje ogledajo. al opravili na strnjenem ozemlju sta se vključili v tekmovanje za in s strokovno pomočjo zadruž- večjo molznost in pri tem do-nih strokovnjakov. segli lep napredek. — Na blej- Vendar pa je še mnogo starih skem območju je zelo malo ni-in zanemarjenih sadovnjakov, iz žinskih pašnikov, višinski pa so v zad- katerih bo predvidoma potrebno precej zanemarjeni in zaraščeni, njih letih usmerjena vsa priza- odstraniti približno 15 % dreves. Zadruge bodo v bodoče tudi bolj devanja kmetijskih zadrug, zato ostale pa obnoviti, za kar so se- izpopolnjevale preventivno vete-so bili uspehi kar dobri. Kmetij- veda potrebna večja materialna rinarsko službo in tako skrbele ume zaradi tega tudi ske zadruge so s sodelovanjem sredstva, ki jih pa posameznik za izboljšanje higiene živine ter Klnost, da včasih pre- zadružnikov v minulem obdobju nikakor ne bi zmogel. Zato pa se s tem v zvezi lotevale ukre-seže vrednost marsikaterega jekla. Druga pomembna gradnja v povrtnine bi bile zelo dobrodošle in to na blejski Živinoreja je v zadnjih letih zlasti gostinstvu. V višjih prede-dosedanja Ekonomiji 3 ha, na Koritnem pa precej napredovala, vendar mož- lih, kakor na Pokljuki, v Zatrni-t. Iv maiiimrni je izrab- na potmđo kmetijske zadruge nosti še niso dovolj izkoriščene, ku, na Kupljeniku in drugod bi da bo nova Ribno 2 ha črnega ribezlja ter Prvo skrb mislijo zadruge posve- lahko pridelovali zeleno »ntatn --•—i------i-----:_u„|js„_j„ Si po beli pločevini vedno večje. Na območju občine 1 I Trenutno potrebujemo okrog 12 7.elo ugodnimi pogoji tako glede do 15 tisoč ton take pločevine podnebnih prilik kakor tudi kva-in bo torej jeseniška proizvodnja ntele zemlje za pospešen razvoj zadoščala komaj za polovico ju- sadjarstva in živinoreje V ti goslovanskih potreb, vendar je dve panogi kmetijstva so to toliko pomembnejše, ker jc na svetovnem trgu izredno povpraševanje po beli pločevini Seveda raste njena vre pridobile za 20 ha novih nasadov bo potrebno sodelovanje med pov za asanacijo hlevov jablan in sicer na območju KZ kmeti proizvajalci in zadrugo. Blejsko območje je zelo pri- Bled đeeel hektarov v Gorjah Tudi večkratno škropljenje z mo- merno za večje pridelovanje raz- ><»kl ki Železarni io gradnja "nove." so- 4 ha in na blejski ekonomiji 6 ha. tornimi škropilnicami bi bilo nih povrtnin in cvetic. Zgodnje so se izredno pohvalno izra/ili o dobno opremljene SM peč razstavljen, živini. Qr. Miller je v pa jo gradijo iz amortizacije za grozdičevja imenu mednarodne organizacije nadomestitev, kajti UNESCO izjavil, da se razstavljena živina lahko kesa v mednarod- ljena. Predvidevajo Zelenjava s teh olato. višinskih kra- , lolrlo večio ivA hektara rdečih iauod tudi na titi kakovostnemu izboljšanju ži-»«"" '» ••»nkaI;nl, P- f^'1"' ^>lj ' ,, . ^ ' bi ra Fkonomi i Bled Zadružniki so vine, povećanu, molznosti in jev bi bila zelo zaželena v tistih kmetovalci n„i ne zavedajo, kako ^^^^^ JSUprejeli sa- ureditvi ter razširitvi pašnikov, mesecih, ko v dolini ni primerne dobro živino imajo. -an Nova peč bo fiO-lonska In bo Za- dike brezplačno, vsa dela pa so Kmetijski zadrugi Gorje in Bled sveže zelenjave. -jb 4 GI&& Gorenjske KRANJ, 16. MAJA 1958 MALI OGLASI Izgubil sem denarnico z dokumenti na železniški postaji v Kranju. — Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na Savsko c. 1, Kranj. 828 Obveščamo cenj. potrošnike, da bodo naše poslovalnice mleka od 18. maja dalje odprte tudi ob nedeljah. — Mlekarna Kranj. 829 Prodam električno črpalko za hišni vodovod in elektromotor 1 in četrt konjske moči. — Naslov ▼ oglasnem oddelku. 830 Prodam njivo, zazidljivo, v Bri-tofu ob cesti. Naslov v oglasnem oddelku. 831 Prodam šivalni stroj »Singer« z dolgim čolničkom. Naslov v oglasnem oddelku. 832 Prodam hišo s sadnim vrtom in gozdom v Dolenji vasi pri Selcah. Vprašati pri Lušina Matevžu, Dolenja vas. 833 Dvosobno stanovanje v Kopru zamenjam za enako v Kranju. — Naslov v oglasnem oddelku. 826 Prodam eno izmed dveh stružnic x vsemi priključki. Stružna dolžina prve stružnice je 95 cm, stružna debelina pa 32 cm. Stružna dolžina druge stružnice je 33 cm, stružna debelina pa 20 cm. Druga stružnica ima tudi priključek za rezanje navojev. — Omejc Ivan, Zg. Bitnje 108, Kranj. 834 Podstrešno sobo, potrebno nekaj popravila, 10 minut od Kranja, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 835 Prodamo gasilni voz v zelo dobrem stanju. Lahko se preuredi v" gumi-voz z majhnimi stroški. — Prostovoljno gasilno društvo Bitnje, pošta Zabnica. 836 Kupim hrastove in kostanjeve deske 30 mm. Sodarstvo Homan, Labore 42, Kranj. 837 Vzamem v najem mizarsko delavnico v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 838 Potrebujem večjo količino lesenih okvirjev za posteljne mreže. — Mlakar Vilko, izdelovalnica posteljnih mrež, Kranj, Jezerska 6. 839 V najem vzamem razvijalec za acetilen. Naslov v oglasnem oddelku. — Kuhar Ignac Zg. Duplje št. 28. 840 Sprejmem čevljarskega vajenca. — Kvas Slavko, Labore 24, Kranj. 841 Krojaškega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. — Pavlic Jože, Kranj, Klane. 842 Gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe sprejmem tako). Plača zelo dobra. — Levičnik Ivan, zlatar, Huje 39 ,Kranj. 843 Preklicujem blok št. 36406, izdan v Komisijski trgovini Kranj z dne 15.januarja 1958. 844 Na medicinski fakulteti v Ljubljani je promovira! za doktorja RAZPIS o vlaganju prošenj in prijav za sečna dovoljenja za leto 1§5» Okrajni ljudski odbor Kranj, Uprava za gozdarstvo razglaša, da je določen redni rok za vlaganje predlogov za sečna dovoljenja in prijav za posek lesa na negozdnih tleh za le^A 1959 v času od 15. maja do 30. junija 1958. ' Predloge vlagajo lastniki, posestniki, upravitelji ali korlstmiki gozda po 5. členu Uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list LRS, 8t. 27-141/57) pri za gozdarstvo pristojnem upravnem organu občinskega ljudskega odbora. Predloge za sečnjo Lahko zberejo na podlagi 5. člena omenjene uredbe tudi kmetijske zadruge, na katerih območju so gozdovi, kjer se namerava sekati. Kmetijske zadruge vse sprejete predloge s strokovno dokumentacijo o stanju gozdov in z mnenjem svojega gozdarskega odbora predložijo za gozdarstvo pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora. Kjer obstoji gozdno gospodarski načrt, posebna strokovna dokumentacija ni potrebna. Predlog mora po 4. členu citirane uredbe obsegati zlasti: 1. priimek, ime in bivališče prosilca; 2. zemljiškoknjižne podatke kot: pare. št., kat. občina, vlož. 5t.f površina gozda in domačo označbo kraja, kjer se namerava sekati; 3. količino in vrsto lesa, ki ga želi prosilec posekati; 4. kdo bo izvršil sečnjo in za kakšne namene želi prosilec uporabiti les (domača poraba — prodaja). Vsi predlogi, ki bodo vloženi v rednem roku od 15. maja do 30. junija 1958, so takse prosti. Po tem roku vložene prošnje se praviloma ne bodo upoštevale. Tiskovine za predloge sečenj lahko prosilci nabavijo pri za gozdarstvo pristojnem upravnem organu obč. ljudskega odbora. Vse gozdne posestnike, lastnike, upravitelje in koristnike opozarjamo, da v tem času poravnajo vse zaostale obveznosti do gozdnega sklada. Kdor bo s plačilom v zaostanku, sečnega dovoljenja za 1. 1959 ne bo prejel, oziroma drevje ne bo odkazano. Prav tako ne bodo prejeli sečnega dovoljenja oni gozdni posestniki, ki nimajo urejenih me) v svojih gozdnih parcelah. Uprava za gozdarstvo OLO Kranj RAZPIS ZA SPREJEM UČENCEV V I. LETNIK INDUSTRIJSKE SOLE ISKRA V KRANJU Sprejemni Izpili na Industrijski šoli ISKRA v Kranju bodo od 11. do 14. junija t. 1. Kandidati, ki se nameravajo vpisati v I. letnik iole, naj se priglasijo do vključno 5. junija t. I. osebno ali pismeno In predložijo naslednje listine: — prošnjo, kolkovano z dr*, kolekom za din 30.— in kolekom ObLO Kranj za din 20.— (v prošnji naj kandidat napiše poklic, ki se ga želi izučiti); — šolsko spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji ali osemletki; — rojstni Ust; — zdravniško spričevalo; — lastnoročno napisan življenjepis (vsebuje naj podatke o sjar-Slli, njihovem poklicu in imovinskem stanju), in — po možnosti tudi potrdilo poklicne posvetovalnice. Vsak priglašenec bo pravočasno obveščen, kateri dan na| pride k izpitu. Priglasijo se lahko kandidati, ki so: — uspešno dovršili niž|o gimnazi|o ali osemletko; — ki niso mla|Si od 14 in ne starejši od 17 let; — ki Jim poklicna posvetovalnica na osnovi ustreznih preizkusov priporoči sprejem, in — ki so zdravi In telesno dobro razviti. Ravnateljstvo iole bo sprejelo izmed kandidatov, ki bodo dosegli pri sprejemnem izpitu najboljše uspehe, 60 učencev in to za poklice: kovinostrugarja......9 kovinorezkalca ......8 •trojnega ključavničarja ... 0 orodjarja.........n preciznega mehanika ...... 1 elektromehanika......8 telefonskega mehanika .... 8 avto-elektrika.......4 Sola Ima lasten dijaški dom, v katerem znaša celotna oskrba ssesečno približno din 5200.—. Prošn|e za sprejem v dijaški dom bo uprava doma sprejemala naknadno. Stanovanje v domu pa nI pogoj za sprejem v iolo. RAVNATELJSTVO medicine Kalinšek Ivan iz Sp. Br-nikov. Ožje sorodstvo mu iskreno čestita. 845 Prodam skoraj novo žensko kolo po zelo ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku pod Gorje pri Bledu. 846 Turistično društvo Skofja Loka proda stoječo gospodarsko lopo, krito z opeko, 12 krat 16 m. Cena po dogovoru z društvom. 847 Poceni prodam: dobro ohranjeno moško, kolo, nov brzoparilnik, nov nahrbtnik, dva kamna in os z ležaji za kmečki mlin. Verdir Peter, Zadraga 10, pošta Duplje. 848 Toplo se zahvaljujem tov. 2a-kelju upravniku gostilne pri »Lovcu« v Kranju, ki mi je vrnil izgubljeno uro. — Koželj Andrej, Primskovo 76, Kranj. 849 Tovarna usnja Kranj sprejme v službo takoj NAMEŠČENCA za vodenje personalne administracije, s potrebno strokovno izobrazbo, oziroma prakso. Plača po tarifnem pravilniku — nastop službe takoj, oziroma po dogovoru! Vsem, posebno pa Cvetku Gorja In Mitrovič Vojislavu, ki so J3. maja pomagali reševati mojega otroka Vukanac Borivoja iz Save v Kranju se iskreno zahvaljujem za njihovo požrtvovalnost. Hvaležni starši. 850 Trgovina »Koloniale« Kranj Prešernova št. 1 sprejme takoj ali po dogovoru trgovsko pomočnico špecerijske stroke. 851 Gospodinjsko pomočnico samostojno sprejmem s 1. junijem k 4-članski družini. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov »Vrvarna« Kranj. 852 Prodamo skoraj novo pisalno mizo - orehova korenina. Poizve se v Pekariji Tržič. OBJAVA Komisija za popis padlih borcev v NOB Crni vrh nad Idrijo naproša vse strarše in svojce padlih borcev v bližini Črnega vrha nad Idrijo, ki so sedaj pokopani na pokopališču v Črnem vrhu nad Idrijo, naj ji sporočijo vse njihove osebne podatke in podatke v katerih edinicah so se borili, in sicer za spodaj imenovane tovariše pod priimkom: KIRIN in GOLOB Imenovana tovariša sta padi« kot borca NOB dne 28 marca 1944 v Predgri/ali pri Črnem vrhu nad Idrijo. V kolikor kdo ve za kakšne druge podatke za padle borce v NOR v tora krapi pios mo ,la nam jih sporoči najkasneje do dne 20. mala 1958 na naslov: Komisija za popis padlih borcev v NOB, Crnl vrh nad Idrijo. OBJAVA Komunalno podjetje Vodovod Kranj obvešča prebivalstvo na področju vodovodnega omrežja o naslednjem: Radi nastopajočega sušnega obdobja bo potrebno varčevanje, oz. racionalna izraba razpoložljivih vodnih količin. Da zagotovimo enakomerno porazdelitev, bomo na določenih področjih zapirali vodo od 22. do 5. ure. Prisiljeni smo in strogo prepovedujemo uporabo vode v te-le namene: 1. škropljenje cest in vrtov; 2. uporaba za izredne potrebe industrije. Komunalno podjetje Vodovod - Kranj ORVFSTILO Obveščamo, da bo namesto dr. SVARCA Aleksandra, specialista za očesne bolezni, ki je do-* s^daj vodil očesno ambulanto Zdravstvenega doma v zeradbi na Stari cesti št. 11, ordinirala dr. KALAN Anda, specialist za očesne bolezni. Opozarjamo, da bodo ordina-ciiski prostori očesne ambulante od 20. maia 1958. dalje v hiši dr. BEZEK Jožeta, Kranj, Koroška št. 31, in ne v zgradbi Zdravstvenega doma na Stari cesti št. 11. Dr. Kalan Anda bo ordinirala vsak torek, četrtek in petek v tednu od 14. do 18. ure. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ ORVESTILO Vsem odjemalcem Pekari je Tržič sporočamo, da bomo pričeli dne 18. 5. 1958 obratovati v novih prostorih pekarije. Zato obveščamo vse tiste, ki nosijo v uslužnostno peko kruh, da ga prinesejo vsak dan v istem času kot dosedaj. Vse ostale odjemalce obveščamo, da bodo poslovalnice založene vsak dan s kruhom in pecivom. Pekarna Tržič VEC SNAŽILK soreime Srednja tehniška tekstilna šola, Kranj - Primskovo. Javijo naj se le zdrave, poštene, marljive ženske srednjih let, ki so pripravljene prijeti za vsako delo, v sredo, 21. t. m. ob 6. uri zjutraj v šolski pisarni, II. nadstropje nove stavbe. KUHARICO čez sezono na morju išče tekstilna tovarna INTEKS Kranj. Nastop službe 2"j. maja. Plača po dosrovoru. In-teresentke naj se ztrlasijo osebno v personalnem oddelku. PODJETJA, USTANOVE, POTROŠNIKI! Trgovska podjetja za promet ■ kurivom priporočajo, da nabavite potrebne količine premoga — lignita za zimo te v času spomladanskih in polnt-nlh mesecev. Z odlaianjem nakupa s« Vnm bo lahko zgodilo, da v jesenskem In zimskem času Vaših potreb ne bo mogoče zadovoljiti, ker podjetja nimajo prostorov za ▼skladiščenje večjih količin premoga, teda| pa bodo dobave rudnikov zmanjšane zaradi hitrega porasta potrošnje. Razen tega so predvidene od meseca avgusta naprej zimske cene za premog — lignit, ki bodo večje od letnih cen. Trgovinska zbornica okraja Kranj »STORZlC«, Kranj: dne 16 in 17. maja ob 18. in 20.15 uri ameriški barvni film »MOZ IZ KOLORADA«. 18. maja ob 15., 17.30 in 20.15 uri ameriški film »BELI JOR-GOVAN«. — Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. »PARTIZAN«, Kranj: 16. maja ob 20. uri ameriški film »PROTI PRIČAM«. 17. maja ob 20. uri ameriški film »BELI JORGOVAN«. — 18. maja ob 20. uri ameriški barvni vistavision film »UJEMITE TATU«. »TRIGLAV«, Primskovo: 17 in 18. maja ameriški film »PROTI PRIČAM«. — V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 17.30 uri. »SVOBODA«, Stražišče: 17 maja ob 20. uri ameriški barvni vista-vr.ion film »UJEMITE TATU«. — 18. maja ob 17. in 19.50 uri amer. barv. film »M02 IZ KOLORADA«. NAKLO: 17. maja ob 20. uri premiera sovjetskega barvnega filma »SKRIVNOST DVEH OCEANOV«. 18. maja ob 17. uri sovjetski barvni film .SKRIVNOST DVEH OCEanov« ter ob 10,30 uri ameriški film »PROTI PRIČAM«. »RADIO« Jesenice: dne 16. maja ameriški barvni film »ZGODBA O gilnnu mili.erju«. Od 17. do 20. maja ameriški film »DOBRA ZEMLJA«. »PLAV2«, Jesenice: 16. maja češki harvni film »NEKOČ JE ŽIVEL KRALJ« Od 17. do 20. maja ameriški barvni film »ZGODBA O GI.ENNU MILI.ERJU«. ŽIROVNICA: dne 17 m lil m,i|,i češki barvni film »NEKOČ JI' 7.1 VEL KRALJ«. DOVJI! MOJSTRANA: 17 in 18 dia|,i jugoslovanski' film »LAŽNIVI CESAR«. BLED: 16. do 19. maja ameriški barvni glasbeni film »NOCOJ BOMO PELI«. V patak in soboto ob 18. in 20 30 uri V nedeljo ob 14., 18., 18. i n2Q.30 viri. - dopoldan ob io. uri matineje. »KRVAVC«, Cerkl|e: 17 m 18. maja ameriški film »ZAZNAMOVAN«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16 in 19. uri MALI ROKOMET PARTIZAN (Črnomelj) : MLADOST Kranj (22:21 (10:5) V nedeljo sta se,v Črnomlju pomerili v prvenstveni tekmi v malem rokometu Mladost iz Kranja in ustrezna ekipa domačih. Mladost je bila mnogo boljša in v drugem polčasu že vodila. Zadnjih 5 minut pa so domači v ostrem finišu prehiteli goste in zmagali. Pri Mladosti sta bila dobra Čolnar in Petrič. Aco ISKRA : SAVA 15:11 (7:8) V prvenstveni rokometni tekmi sta se v nedeljo srečali ekipi IKŠ (Iskra) in Sava. V moštvu Save se je zelo poznala odsotnost nekaterih standardnih igračev. Zelo slab je bil sodnik, ki mu manjka predvsem nepristranosti. Aco NOGOMET SKOFJA LOKA : SENCUR 6:0 (5:0) V Škofji Loki sta v nedeljo odigrali prvenstveno nogometno tek- RADOVLJICA: 16. do 18. maja ameriški barvni cinemaseope film »MISTER ROBERTS«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. LJUBNO: 17. in 18. maja amer. kavbojski film »NA REČNEM OVINKU«. V soboto ob 20. uri. — V nedeljo ob 16. in 18. uri. »SORA«, Skofja Loka: 16. do 18. maja francoski barvni film »RUDECE IN CRNO«. Il.del. GLEDALIŠČE__ »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ Sobota 17. maja ob 20. uri »Glasbena revija«. (Nastopajo pevski zbori' DPD »Svobod« in PD Obč. Kranj. — Izven, b 16. uri »Zabavni koncert«. (Izvaja nov program ansambel Mojmira Šepeta iz Ljubljane.) — Izven in za podeželje. Nedelja 18-. maja ob 20. uri »Večer narodnih pesmi in napevov«. (Izvajajo pevski in instrumentalni ansambli s sodelovanjem »Radia Ljubljana«. — O Ponedeljek, 19. maja ob 20. uri BALETNI VEČER, gostuje DPD Svoboda Kranj. V KRANJU V ponedeljek so bile na kranjskem živiLskom trgu naslednje cene: fižol 60—80, ajdova moka 70, koruzni zdrob, koruzna moka in proso 40 din, koruza 38 do 40. oves 25, ješprenj 60—100, kaša 70—75, krma za kokoši 35—40, čobulček 220—250, šalotka 30 do 50, kiffilji 60—70 din liter; korenček 40—50, navadno korenje 20, klala repa 25—28, redkev 30, krompir 10—14, kislo zelje 30 do 40, pesa 35, čebuLa 60—100, solata 100—130, mod 400 din kg; Česen 5-10 din kom., zelena 4 do b din kom., por 10—15 din kom., kolerab« IO- 30 din kom., šopek P .-ter -šil);, 5- 20 din kom., .radič in grah 20 din merica, motovileč 28 din merica, solata berivka 20 do 30 din merica, sir - skuta 0'), surovo maslo 440—500 din kg, mleko 30. smetana 250 din liter, jajca 15—16 din kom., kokoši 300—500 din kom., zajci 200 -300 din komad. V ŠKOFJI LOKI Na škofjeloškem živilskem trgu so bile na.shvlnjo cene: krompir 10, pesa 35, rumena koleraba 25 din kg, čebula 80 din kg, jabolka 180 din kg, jajca 16 din kom., radie, špinača in motovileč 'mi dm merica, regrat 25 din merica, kisla ropa in kislo zelje 20 din merica, korenček in česen 5—io din kom., peter 111] ki < i i t i lop ik, kaša 70 din kg, zajemalka smetane 15 din, ;u'rrk \:> din kom., por 5 15 din kom., čebulček 800 din liter, fižol 70 din liter. Na trgu so imeli precej rož za saditi, pa tudi sadik in zelenjave je bilo dovolj. V KAMNIKU Na komniškem živilskem trgu se je spet pojavila solata. Doma-čo berivko so prodajali poSB din, merico radića pa po 30 din. Špinača je bila po 160 din kg, kislo zelje 22 din, krompir 11 din, <■■>-bula 50 do (il) din, česen 160 din, fižol 60 din liter, jajca 11 din komad. Mestna vrtnarija je po.:ta vila na tri» prve sadiko papriko in paradižnika po 10 dinarjev komad (lani po 6 din!). mo ekipi Šenčurja in domačini. — Domači so si že v prvem polčasa zagotovili zmago. Drugi polčas so popustili, vendar so še kljub tems dosegli en gol. Aco ODBOJKA GUMARSKA SOLA : SVOBODA (Šenčur) 3:1 (15:11, 15:8, 15:17, 15:10) V prijateljski odbojkarski tekisi st^ir-se pred dnevi pomerili v Šenčurju ekipi Gumarsko šoj* in domači. — Domači so pokazali lepa igro, vendar je pomlajena ekipa Gumarske šole kaj hitro opravila z njimi. Pri domačih je bil najboljši Matoh, dočim se je pri gostih odlikoval Kranjc. OKRAJNO TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU V STRAZlSČU V nedeljo dopoldan bo v prostorih TVD »Partizan« v Stražišča okrajno prvenstvo v namiznem tenisu. Nastopila bodo vsa društva »Partizan« z Gorenjske, ki goif namizni tenis. Tekmovali bodo v A in B kategorijah in sicer člani, članice, mladinci, mladinke i» pionirji — ekipno in posamezno. Moške ekipe bodo štele 3 tekmovalce, ženske pa 2. To bo ena največjih namiznoteniških prireditev letos na Gorenjskem. Društva se že dlje temeljito pripravljajo in je pričakovati, da bo borba med ekipami in posamezniki zelo napeta. -an ŠAHOVSKI TURNIR VAJENSKIH SOL GORENJSKE Preteklo nedeljo je bil v Kranju tradicionalni šahovski turnir vseh vajenskih šol Gorenjske. Prva je bila Vajenska šola Kranj s 14 točkami — osvojila je s tem tudi lep pokal OK LMS v trajno last. Na drugem mestu so bili vajenci Mlekarske šole Kranj, tretja je bila Vajenska šola trgovske stroke Kranj, četrta Pleskarska ' šola Kranj. Vse omenjene ekipe so prejele prav lepe nagrade, dar raznih kranjskih podjetij, ki so tudi sicer dala vso pomoč za izvedbe te prireditve. S. A. NESREČE TRČENJE V torek 13. marca zvečer sta v Stari Loki pri Škofji Loki trčila osebni avto S-1659 in tovorni avto S-9595 last Transturista iz Škofje Loke. Na vozilih nI bilo posebno velike škode. D» nesreče pa je prišlo zaradi neprevidnosti šoferjev in ozke ceste na kraju kjer sta avtomobila trčila. AVTO V ZRAKU V torek dopoldne se je na Hujskem mostu čez Kokro V Kranju pripetila kaj čudna dogodivščina. Tovorni avto krani-skega komunalnega podjetja S-2636 je privozil s Klanca proti Hujskemu mostu. Most se je na desni strani nenadoma udri zaradi preobremenitve. Prednji del avtomobila je ostal na cestir medtem ko je zadnji del visel tako rekoč v zraku nad Kokro. K sreči avto ni zdrknil z mostu v strugo reke Kokre. Most se je porušil v dolžini dveh metrov. Ta most je že dlje časa v dokaj slabem slanju in so ga nekajkrat /o zasilno popravili. Sedaj pa lx> zahteval le temeljitcj-lega popravila. Vozniki pa bodo pri prevozu če/, mostove morah paziti, da ne bodo preko vo7.il' težjih vozil kot dopušča nosil' nost mostu. VAGON TRČIL IN IZTIRI«' V sredo so na jeseniški ze-lezniski postaji premikali vagone. Strojevodja one [zmed lokomotiv je pri premikanju opaziL da kretnica ni pravilno postaV- IJena. Začel Je ustavljati. Ko i" kretnik opazil, da strm lir postajnega poslopja je P°' pravil kretnico. Pri tem jo ,,U odbit vagon, zaletel ko je v lokomotivo in iztiril. Uazon kretnice In nekaterih drugih BtvaJfj je bil poškodovan tudi elektrJ 1,1 drog. Računajo, da je nast;»^ precejšnja škoda. Nesreča je nastala kot računaj po krivd premikača in kretniearja. PIJAN PO ONEMOGLOSTI V sredo so organi ljudske milice v bližini gostilne PotočJjj* v Bistrici pri Podbrezjah za*lc' dili šoferja, ki je upravljal t<>' vorni avtomobil tovarne Pbi"10 i/. Krope. I lil je tako pijan, <' ni bil sposoben upravljati vo žila. S prvim desnim delom VOj /,•!., ve je zaletel v obe ' i I ni f in kar tako rinil naprej, dokK* ga niso ustavili. 13A KRANJ, 16. MAJA 1958 Mladi so se uveljavili Osma premiera v ČG Jesenice: A. C. Puget „Srečni dnevi" Čufarjevo gledališče na Jesenicah je kot zadnjo premiero v letošnji sezoni uprizorilo ljubko francosko k omedijo A. C. Pugeta: »Srečni dnevi«. Premiera je bila kot otvoritvena prireditev posvečena VII. mladinskemu festivalu jeseniške občine. Komedija je fcrez posebnih pretenzij napisano delce, ki takoj osvoji, tako s svežino in zanimivostjo sižeja, kakor tudi z zdravo duhovitostjo in pristno pubertetno, včasih že malo sentimentalno romantičnostjo. V samem, repertoarju Cufarjevega gledališča komedija ne predstavlja nekaj izrednega, ponudila pa je izredno priložnost, da se ob njej preizkusijo in izkažejo mladi igralci, saj je samo zanje napisana. V celoti je režiserju Bojanu Ce-bulju, ki je pripravil tudi ljubko in funkcionalno sceno, zasedba precej zahtevnih vlog dokaj uspela. Trud, ki ga je vložil v delo z mladino, najmlajšimi in celo novimi igralci, ni ostal brez uspeha, seveda pa ni mogel zabrisati vseh začetniških težav še neizkušenih igralcev. V hvaležni vlogi še otroško zasanjane in preobčutljive Pernette se je prav lepo uveljavila Tatja- na Malovrhova, ki obeta postati zelo uporabna igralka. Svoj igralski krst je v vlogi malce čudaškega Bernarda prestal Mitja Čebulj. Ob razumljivejši dikciji in doslednejši izpeljavi, lika bo svoj talent še bolj uveljavil. Ze med odrasle se prištevajočega in ciničnega Oliviera je dobro zaigral Nace Smole j. Nekoliko več prizadetosti, zlasti v prizoru napada ljubosumja, bi njegovemu liku dalo še večjo prepričljivost. Obrobno in skromno Francine je dovolj in lepo občuteno, čeprav ne zmerom dosledno podala Neva Ažmanova, sicer simpatičnemu letalcu Michelu Ladota Nikolavčiča, pa je manjkalo malo šarma možatosti in nekoliko večje poglobljenosti, zlasti v njegovih prizorih tretjega dejanja. Marica Kobentarjeva je upodobila stvarno Merlanne in v tej prvi večji vlogi, žal ne v vseh prizorih enako, izpričala talent, ki se še mora otresti nesproščenosti in jo nadomestiti z večjo doživetost-jo. Kot celota je ansambel mladih igralcev »Srečnih dni« prav prijetno, sveže, in kar je zelo važno, tudi obetajoče učinkoval. Publika je delo sprejela s simpatijami igralce pa nagradila s toplim priznanjem. U. Stane Jagodic Po krajši in težki bolezni je v torek, 13. t. m. nen/doma umrl "-Pravnik MG Jesenice, njegov ^ustanovitelj, igralec in dolgoletni odbornik Stane Jagodic. Njegova nepričakovana smrt je težak udarec za gledališče in Vso kulturno javnost Jesenic. Sredi zavzetega dela na najvidnejšem in najodgovornejšem mestu v gledališču ga je vse prezgodaj pokosila smrt, saj še ■ti dopolnil niti petdeset let življenja. Njegova življenjska pot 5e bila pot preprostega jeseniškega delavca, skromnega, pridiga človeka in'iskrenega ljubitelja gledališča. Ze mladega je zabilo gledališče na svoje de-ske- ki jim je vse do zadnjega, P°leg napornega in vestno opravljenega poklicnega dela v Zele- (--- zarni, zvesto služil. Bil je med prvimi, ki so takoj po osvoboditvi zastavili začetne korake novemu amaterskemu gledališču na Jesenicah. Nastopal je kot igralec, bil nepogrešljiv ustvarjalec luči in svetlobnih efektov na odru, skrben organizator in vesten gospodar. Vsa leta je bil izvoljen v Gledališki stvet in leta 1955 ga je ObLO imenoval za upravnika gledališča. S svojim tihim delom si je postavil v gledališki dejavnosti Jesenic trajen spomenik, čigar vrednosti in pomembnosti bržčas še he moremo dovolj visoko oceniti. Vrzel, ki je ostala za njim, je velika in boleča. Vsaj majhno priznanje za njegovo nesebično žrtvovanje in izgorevanje jpri delu za rast delavske kulture na Jesenicah, mu je bilo izkazano toplo in s strani mnogih na njegovi poti k zadnjemu počitku, -ae- JESENISKA FOLKLORNA SKUPINA GOSTOVALA NA GOLNIKU Ansambel narodnih plesov Svobode z Jesenic je bil pred kratkim povabljen na Golnik, kjer je bolnikom in osebju zdravilišča posredoval vrsto jugoslovanskih narodnih plesov. To pot so sodelovali tudi pevci solisti in instrumentalni kvintet. Številni gledalci so bili nad izbranim programom in brezhibnim izvajanjem zelo navdušeni. Jeseniški folkloristi so v soboto odpotovali na avto cesto »Bratstva in enotnosti«, kjer so v dneh 10., 11. in 12. maja razveselili tamkajšnje mladinske delovne brigade. U. Prizor iz A. C. Pugetove komedije »Srečni dnevi«, ki jo je uprizorilo Č. G. Jesenice Pred glasbeno revijo v Kranju Drevi (petek, 16. maja) in v soboto, obakrat ob 20. uri, bo v Prešernovem gledališču v Kranju v počastitev Dneva mladosti glasbena revija. Program petkove revije bodo posredovali instrumentalni ansambli in baletne skupine Svobod in prosvetnih društev iz občine Kranj, na sobotni reviji pa bodo nastopili vokalni ansambli prosvetnih društev, prav tako iz kranjske občine. Na petkovi reviji bodo sodelovale naslednje instrumentalne in baletne skupine: Godalni orkester Glasbene šole iz Kranja, orkester kitar Svobode iz Kranja, tamburaška orkestra Svobod s Primskovega in iz Stra-žišča, harmonikarski orkester Svobode Kranj, baletni skupini iz Kranja in Stražišča in godba na pihala Svobode iz Kranja. Na glasbeni reviji v soboto pa bomo lahko prisluhnili kvintetu »Kranjčani-« in kvintetu Svobode iz Šenčurja, dalje ženskima pevskima zboroma iz Olševka in iz Stražišča ter moškima pevskima zboroma OKUD »Enakost« Kranj in zboru Svobode iz Stražišča. Na reviji bodo nastopili tudi moški, ženski in mešani pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja. Namen revije ni tekmovanje med posameznimi prosvetnimi društvi; nastop instrumentalnih, vokalnih in baletnih skupin naj služi kot prikaz dejavnosti, hotenj in uspehov, ki so jih zabeležila nekatera prosvetna društva. S. Kmalu nas spet obiščite! GOJENCI GLASBENE ŠOLE KRANJ SO GOSTOVALI V TRBOVLJAH Vi »Kam pa greš spet s svojo cigu-migu?« je malce zbadljivo, pa vendar radovedno vPrašal prijatelj svojega sošolca, ki jc * veselim obrazom v druščini štiridesetih gojencev Glasbene šole iz Kranja preteklo soboto popoldne čakal, kdaj bo dal Prometnik znak vlaku, ki naj odpelje Proti Trbovljam. Sonce jc močno pripekalo in v vagonu je bila peklenska vročina To pa ni motilo mladih glasbenikov in njihovih predavateljev, spremljevalcev, da ne bi bili T»zigrani. Veselih zgodb in dovtipov ni manjkalo. Po nekaj urah vožnje . . . »Trbovlje!« je zaklical sprevodnik in mladi glasbeniki so z instrumenti na vrat — na nos planili k vratom vagona. So se gnetli proti izhodu s postaje stegovali vratove, kajti čimprej so si ho »ali ogledati središče največjega rudar-"fcega naselja v naši republiki. Na peronu so jih čakali domačini. Sprc-l*m |e bil topel . . . prisrčen. Na ogled mesta — najprej jc prišla Qa vrsto razporeditev, kje bo kdo prenočil. Mlati, glasbeniki in njihovi predavatelji so so v trenutku porazgubili "fbovljah, Gostoljubni domačim 10 odpeljali na svoje domove, kjer so čakala prenočišča, pa tudi dobrot, ki -jih bil vesel še bolj razvajeni sladokusec, i« bilo na pretek. Na postaji je ostalo še nekaj Trbo-veljčanov, ki so se morali, žal, sami vr-domov. Nikogar več ni bilo, ki bi ga Ko so po lik ie bi lahko sprejeli k sebi pod streho. Gostje iz Kranja so dobili svoja prenočišča. Ena izmed tovarišic je v svoji gostoljubni vnemi celo takole negodovala: »Ves teden smo se pripravljali, pa pospravljali in pekli. Nadejali smo se, da bo tudi pri nas prenočil vsaj eden od glasbenikov iz Kranja, zdaj mi pa niste nobenega dodelili.« Ne samo mladi Kranjčani, tudi Trbo-veljčani so težko pričakovali obisk gojencev Glasbene šole iz Kranja. Kolikšno zanimanje je bilo za to gostovanje lahko razberemo že iz tega kratkega inter-mezza. Pred kratkim je namreč v Trbovljah koncertiral naš priznani virtuoz, violinist Igor Ozim s simfoničnim orkestrom Ljudske armade iz Beograda. Ti-stikrat je koncert poslušalo komaj 100 poslušalcev, tokrat pa, ko je šlo za nastop mladih Kranjčanov, se jc zbralo v dvorani nad 400 ljudi. Sončna pripeka je pojenjala in mrak je legel na rudarske Trbovlje. Čudovit, spiušc'enj"' prinašajoč jo bil sprehod ob tem času po mestu in okolici. Vse novo, preurejeno in praznično, kot v najpri-vlačnešem turističnem mestu. »Se nekaj minut in ura bo 20,« si lahko razbral z obrazov mladih glasbenikov. Nič več razigranosti. Povsod sami resni obrazi — v dvorani pa mrmranje aeuča« kanih poslušalcev, ki se je vtihotaplja-lo na oder, kot glas Iz čebelnjaka Zavesa ie je dvignila. Dvorano je zajela tišina; klavirski kvartet je začel s pritajenim glasom izvajati Mozartovo Serenado. Poslušalci so zadržali dih in bili kot okameneli. Ob koncu, ko so se violinista Fajonova in Košorok ter čelistka Liparjeva in pianistka Renko poklonili zavzetim poslušalcem, je v tišino udaril viharen aplavz. Nato so se vrstili drug za drugim: violinisti, pianisti, solopevci, flavtistka, čelisti itd. Navdušenje poslušalcev se je stopnjevalo. Kako pa je Fajonovo Majdko in Pogačnikove-ga Mihca, oba violinista, za njuno izvajanje dokaj zahtevnih skladb z aplavzom nagradilo občinstvo, pa skoraj ni moč opisati. Koncert je zaključil 30-članski godalni orkester pod vodstvom Rudolfa Fajona Brez zadrege in pretiravanja lahko zapišemo, da je vrlim Trboveljčanom ob poslušanju vseh štirih skladb, ki so tvorile koncertni program godalnega orkestra, zmanjkovalo sape. Med viharnim aplavzom, kakršnega menda Kranjčani ie niso doživeli, je zavesa spet padla. In po Trbovljah se je še isti večer razširil glas o uspehu, ki so ga bili dosegli Kranjčani. Povsod komentarji, živahni pomenki in odobravanja. Eden izmed rudarjev je takole dejal svojim tovarišem: »Ce bi mogel, bi jim takoj spet omogočil še eno gostovanje. Ne boste mi verjeli, kakšen užitek jih je poslušati« V nedeljo dopoldne, potem ko so se dodobra odpočili, pa so gojenci Glasbene šole iz Trbovelj peljali svoje; tovariše iz Kranja na izlet na Klek. Ob prijetni muziki, veselih igrah in živahnih pomen-kih, je čas kar prehitro minil. Ob odhodu, ko se j evlak premikal s trboveljske postaje so Trboveljčani navdušeno in hkrati hvaležno pozdravljali : voje goste in klicali: »Kmalu spet pridite!« FaBo falmj, kijih qtidama REKA SMRTI Je ameriški barvni cinema-scopski film s stereofonskim zvokom, ki ga razen briljantne tehnične opreme vrednotijo tudi bolj ali manj užitna vsebina in dobra igra, predvsem pa prizori, ki prikazujejo borbo krhkega splava s podivjanimi brzicami na reki smrti, ki pomenijo zmagoslavje režiserjeve in snemalčeve domiselnosti. -— Zgodba je prirejena po povesti F. Fentona; osrednja misel pripovedi gre problemu obrambe in samoobrambe in ►»strelu v h'fbet«, ki ga avtor rešuje morda precej grobo, nenavadno, mestoma površinsko. Ta moralni problem pa postane toliko bolj deli-katen, ker gre za rešitev odnosov med očetom in sinom. Težišče filma ni v zgodbi; režiser Otto Preminger je dal poudarek napetim prizorom, ki se odigravajo na divjih brzicah reke. Ta je tudi nekakšna rdeča nit, ki povezuje obrobne dogodke v osrednjo misel. Lahko tudi trdimo, da je reka to pot tista igralka, ki je odigrala svojo vlogo brezhibno. In ostali igralci? Merilyn Mon-roe tokrat ni razočarala, pokazala je precej igralske nadarjenosti. Enakovrednega igralca je dobila v Robertu Mitchumu. Z nespornimi kvalitetami je segel film daleč čez povprečje western filmov. PROPADLI ANGEL In še en film ameriške proizvodnje z ne preveč posrečeno prevedenim naslovom. Originilnemu naslovu bi bolj ustrezal prevod »Padli angel«. Tudi ta film je režiral v času, ko se je nekako pred dvemi desetletji začel kot igralec baviti tudi z režijo. Zgodba ne vsebuje ničesar, kar bi bilo vredno omembe. Lahko celo trdimo, da je tema zgodbe obrabljena, razen tega pa tudi rojstvu scenarija ni botrovala posebno srečna roka. Kljub dramatičnosti, dinamiki in dobri igri pa ostane film neprepričljiv. — Ljubitelji srečnih koncev utegnejo biti zadovoljni, aa Letošnji Čufarfevi nagrajenci Občinski Svet Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice podeljuje na svojih letnih konferencah najzaslužnejšim kulturnopro-svetnim delavcem z območja jeseniške občine Cufarjeve nagrade. — Te nagrade so priznanje za delo požrtvovalnim organizatorjem izobraževalnega, dramskega, glasbenega in knjižničarskega dela v naših Svobodah in prosvetnih društvih. — Predvsem so tu starejši ljudje, ki že desetletja ves svoj prosti čas žrtvujejo ljudski kulturi, pa tudi mlajši, ki so se začeli Zirovniška Svoboda gostovala na Dovjem Zirovničani, ki imajo letos za seboj že tri premiere, so v soboto gostovali na Dovjem. Pokazali so Miloša Mikelna »Petra Seme pozno poroko«. Ljudje so bili s predstavo zadovoljni; škoda je le, da je bil zaradi lepega vremena obisk zelo maloštevilen. — V kratkem času so se na dovškem odru zvrstila kar tri gostovanja; v vsej dolgi zimski sezoni pa so doživeli le eno samo. Zaradi te prenatrpa-nosti s predstavami je seveda obisk v zadnjem času znatno padel. -zk udejstvovati po osvoboditvi, pa njihovega deleža ni moč prezreti. Letos so med starejšo generacijo prejeli Čufarjevo nagrado France Skrlj z Jesenic, Aleks Gusev s Hrušice in Ivan Zen z Jesenic, od mlajših pa Peter Sitar iz 2irovnice in Jože Vari z Jesenic. Nagrajencem čestitamo tudi mi v prepričanju, da jim bo to priznanje vzpodbuda pri njihovem nadaljnjem kulturnoprosvetnem delu. Glasen odmev na zapisek »Z obiska v radovljiški knjižnici« Življenjski pogoji radovljiške knjižnice so se izboljšali: v stari graščini so ji bili dodeljeni boljši, svetlejši in dostopnejši prostori, Slovanska knjižnica iz Ljubljane pa ji je poklonila nad sto knjig v srbohrvatskem jeziku. Med njimi so nekatera dela K. S. Gjalskega, E. Tomiča, A. Senoe ,itd. ter nekaj prevodov ruskih pisateljev I. S. Turgenjeva, A. P. Cehova in M. Gorkega. Postopno izpopolnjevanje knjižnice bo omogočilo ustreznejšo in popolnejšo dejavnost. hr (Baletni aeezi a JCtanfu Prizor z vaje za peto dejanje Gounodove opere »Faust« — Valburgina noč, s katero se je baletna sekcija DPD Svoboda Kranj-center predstavila v sredo, 14. maja na baletnem večeru v Kranju 6 Gtafi Gm^eujshe KRANJ, 16. MAJA 1958 V čejrtek popoldne (8. maja t. 1.) smo pozdravili pred Sindikalnim domom Štafeto mladosti, ki je nosila lepe pozdrave in tople želje ljubljenemu maršalu Titu za rojstni dan proti Beogradu. Dopoldne nam je tovarišica učiteljica povedala, da se bomo zbrali takoj po kosilu pred šolo, odkoder bomo ob štirinajsti uri odšli čakat in pozdravit štafeto. Z velikim veseljem smo sprejeli to novico in težko smo se umirili. Po kosilu sem se preoblekla in nabrala nekaj cvetja in zelenja. V sprevodu smo odšli na določeno mesto. Pred Sindikalnim domom je bila zbrana že skoraj vsa kranjska mladina, pionirji in mladinci. Pozneje pa je prišlo še mnogo delavcev in uslužbencev iz tovarn. Z Doma so plapolale zastave, pred vhodom pa so se razvrstili prapori raznih organizacij, na stopnicah so stali pionirji. Mladinci in ostali ljudje pa so se razpostavili pred Domom. Godba je igrala koračnice. Naenkrat sta pritekli po Koroški cesti dve skupini in že se je štafeta ustavila pred odrom. Pozdravili smo jih s ploskanjem. Zastopniki pionirjev, mladincev in naše hrabre armade so pozdravili štafeto in želeli našemu Maršalu za rojstni dan vse najboljše. Govoril je tudi župan našega mesta. Po njegovem govoru je zapel pevski zbor gimnazije neko pesem, godba pa je zaigrala himno. Med vzklikanjem in ploskanjem je krenila štafeta na pot proti Ljubljani. Voščila so nosili najboljši fiz-kulturniki, med njimi je bila Barbka Kon-cilja. Zelo veseli in srečni smo se kmalu razšli. Rupar Neika, učenka ALI ZE VESTE... ... da živi v našem Jadranskem morju skoraj štiristo vrst raznih rib, in da so najbolj znane sardele, tuni, skuše, plavice in še mnoge druge. Med največje ribe, ki žive v našem morju spada tun, ki utegne biti včasih dolg tudi več metrov. Med maloznane ribe spadata predvsem ribi trnež in trnjača. Koža trneža je zelo ostra in hrapava, ko ribo oderejo, kožo posušijo in jo uporabljajo kot smirek. Riba trnež je do enega metra dolga in do deset kilogramov težka. Trnjača je riba iz družine kamenic. Ima dva električna organa in jih uporablja za obrambo. Slovenci jo poznamo pod imenom morski skat. Ribolov je velikega gospodarskega pomena, — da živi na otoku Pelješcu v Dalmaciji še nekaj divjih šakalov. Ta žival je podobna volku, je mnogo manjša in zelo krvoločna. Rada napada ovce, koze, perutnino, najraje pa žre mrhovino, ... da so iz severnih krajev zanesli k nam v Prekmurje in Hrvatsko Zagorje bizamsko podgano ali pižmovko. Znana je zelo zaradi cenjenega krzna, je rjave barve in podgani podobna. Ko se je prilagodila milejšemu podnebju je postalo krzno slabše. Zelo je škodljiva in jo danes preganjajo, ... da živi v naših Karavankah tudi še nekaj kozorogov. Na glavi ima ta žival velike, grcaste, skoraj meter dolge, nazaj zavite in nekaj kilogramov težke roge. Kozorogi spadajo med prežvekovalce in so zelo redki. Samci živijo osamljeni, samice pa v čredah. Razen alpskega kozoroga živi še nekaj vrst v Aziji in Ajneriki, ... da je zelo težko ugotoviti katera žival najboljše vidi. Mi smo uverjeni, da so to mačke in razne druge zveri, naravoslovci pa menijo, da najboljše vidi divja koza, ki živi na pobočjih ameriških planin Rocky Montaina. Ta žival opazi sovražnika celo na razdaljo 16 klometrov. Tako izrednega vida nima najbrž nobena druga žival. ... da ... NeUaj o krokodilih Krokodilove solze poznate? Seveda, kolikokrat so vam že polzele po licih, in mama se vam je smejala in vsi so se vam smejali. Pa kaj bi se ne, saj so bile te solzice tako grenke in kisle obenem. Torej krokodilove solze poznate. Kaj pa krokodila samega tudi? Naslikanega ste gotovo že videli, ne? No, pa poslušajte! Pravijo, da so krokodili sila nevarne živali. Večkrat ste že brali kake grozljive zgodbe o nesrečnih žrtvah, ki so slučajno naletele pri kopanju ali plavanju čez velike vode na krokodile. Njegovi ostri zobje kar odžagajo nogo ali del telesa. Njegovega oklepa skoraj ne more prodreti krogla. Krokodili pa niso samo nevarni, ampak tudi koristni. Saj je njih koža dragocena, vredna danes mnogo tisočakov. Kaj vse delajo iz krokodilove kože. Mnogi to dobro vedo. Pa oprezujejo za njimi, streljajo jih kar na debelo. Krokodili žive v Afriki ob velikih rekah. In ponekod so morali lov na te živali prepovedati, ker so jih hoteli zasluž-karji kar pregnati in uničiti. Pa so se nekateri znašli. Dobili so nekaj živali iz Afrike, poiskali so primerna močvirnata zemlji- šča, jih ogradili od vseh strani in si tako napravili lovišča krokodilov doma. Krokodili se kaj hitro plode. Po nekaj letih kar mrgoli mladičev po teh umetnih farmah. Tako je postala žival, ki je bila nekoč strašilo, vir lepih dohodkov. Človek jo je s svojim razumom ukrotil in pridobil oblast nad njo in danes mu daje lepe denarce. ZA BISTRE GLAVICE KRIŽANKA: DOMAČA ZlVAL Vodoravno: 2. reku v Italiji, 4. organ vida, 5. star človek, 7. veznik, 8. naočniki, 11. Robinzonov prijatelj. IZID ŽREBANJA PRVOMAJSKE KRIŽANKE 1. nagrado: Kari Bruckner »Vrabčje moštvom, je prejela Ka-rolina Krofi. Klane 83 p. Kranj; 2. nagrada: Milan Sega »Zgode in nezgode«, je prejela tov. Justina Naglic, Radovljica, Prešernova 10/1; 3. nagrado: France Bevk »Crni bra- tje*", je prejela Tončka Vidic, Krnica 30 p. Gorje pri Bledu. Nagrajenka Karolina Krofi maj dvigne knjigo v našem uredništvu, ostalima nagrajenkama bomo poslali nagrado po pošti. Navpično: 1. zelo toplo, 3. majhna rečica, 4. znak za element iridij, 6. nera-dodaren, škrt, 8. skrajšani veznik (petni-ška oblika), 9. zdravilo, 10. arabski žre-bec. H 'jaiad »i»?o -o^ '3»i»if 'po 'od 'h' a :aat|fai Lucija je bilo ime veliki sivi mački. Zelo rada se je igrala s Tomažkom in kadar je šel Tomažek v šolo, ji je bilo strašno dolgčas. Nekoč je sklenila, da bo tudi ona šla v šolo. Zjutraj, ko se je Tomažek odpravi} od doma, je čisto potiho in na skrivaj smuknila za njim. Ker je bila velika, se ji je zdelo primerno, da gre kar v naj- JqŽ6 V&tI'. tablo M-U-C-A in otroci so zlogovali: MU-CA. Potem pa so še v zvezke z velikimi črkami napisali MUCA. Lucija je ves čas pazljivo poslušala. Videti je bilo, da ji je kar všeč, čeprav je bil to samo prvi razred. Ko sta se s Tomažkom opoldne vračala domov, se mu je prijazno smu-kala okrog nog, kakor da bi hotela reci: »Saj me boš še vzel s seboj v šolo, kajne?« in zajec To je bilo še ona leta, ko sta se pes in zajec prav dobro razumela. Vsak dan sta skupaj hodila v gozd in se lovila okrog dreves. Prav rada sta se skrivala in kadarkoli sta se našla, sta se nasmejala na vso moč. Zgodilo pa se je, da se je skril zajec tako imenitno in ga pes ni mogel in ni mogel najti. Iskal ga je za debli, iskal pod grmovjem, v lisičinah, v votlih deblih, da, celo med robidovje je zlezel in si razpraskal svoj kožušček. Zajca pa le čel bežati. Bežal je čez drn in strn, skakal sem, skakal tja, pes pa mu je bit vedno bliže in bliže. Še malo, samo se malo, pa bi ga zagrabil za pete. Prav tedaj, vsa Ifceča, pa je vzhajala izza bližnjega hriba polna luna. Pome-žiknila je bežečemu zajcu in on je brž skočil vanjo. Luna se je hitro z zajcem vred dvignila in pes je zaman skočil. Kolikor je bil dolg in širok je telebnil nazaj na tla. Jezen je bevskal na luno. Vča- višji razred. Ko sta s Tomažkom prišla do šole, je na moč hitro smuknila po stopnicah v najvišje nadstropje ter se ustavila pred vrati, na katerih je pisalo »8. razred«. Učiteljica je pravkar zapirala vrata. Ko je ugledala Lucijo je rekla: »Le od kod je prišla ta velika siva mačka. Moram opozoriti hišnico, da jo spravi iz šole.« Lucija, ki je bila zelo užaljena, je stekla po stopnicah navzdol. Vsa vrata so bila že* zaprta. Le v pritličju so bila ena še odprta. Na njih je pisalo »1, razred«. Lucija je vstopila. Zagledala je Tomažka, ki je pravkar odpiral šolsko torbo. Tomažek se je vznejevoljil. Le kaj je prišla za njim? Tedaj pa je že vstopila učiteljica. »Čigava pa je ta muca?« »Moja«, je v zadregi pojasnil Tomažek. »Nisem vedel, da mi je sledila vso pot do sem.« Lucija je dobila skodelo mleka. Potom pa so se otroci posedli po klopeh, učiteljica je z velikimi črkami napisala na ni bilo in ni bilo. Skril se mu je v medvedov brlog. Tja si pa pes še povohati ni upal. In ko se je najmanj nadejal, ie skočil zajec predenj in zaklical: »Kuku! Tukaj sem!« Pes, sicer pogumen, se je pa to pot močno ustrašil. Mislil je, da je skočil predenj pravcati mali medvedek. Se ves trepetajoč, toda od sile jezen, je planil na zajca. Hotel ga je kaznovati. Ko je zajec videl, da mu pes kaže zobe, jc pri- sih je celo zatulil in pokazal svoje ostre zobe. Tako je stresal jezo vse dotieJB dokler se je videla polna luna. Se danes ne more pozabiti zajca, ga je tako imenitno povlekel za nos. Kadar je polna luna, gleda prav milo tožeč zajca v luni, včasih nanj jezno zalaja-včasih žalostno zatuli ali pa milo zacvili-Ce pa ne verjamete, pa poglejte polno luno in boste videli zajca, kako čepi v njej in se smeji psu. Kato \\ nitim igrati šal? ODPRTE OTVORITVE (1. e2—e4, e7—e5) 1. ŠPANSKA PARTIJA Značilne prve poteze za to otvoritev so: 1. e2 — e4, e7 — e5, 2. Sgl — f3. Sb8 — c6, 3. Lfl — b5. Tretja poteza črnega ne sodi več med značilne poteze španske otvoritve. Ima pa črni več možnosti nadaljevanj, ki so deljena v dve skupini: a) v prvo, kjer črni igra 3..., a7 — a6 in b) v kateri se brani s katerokoli drugo potezo. Pokazala se je, da ima v sodobni šahovski praksi več pristašev prva kot pa druga skupina. Poteza 3..., a7 — a6 je dobila svojo veljavo šele v začetku tega Stoletja in z njo ima tudi črni vse možnosti do zmage, medtem ko se v ostalih nadaljevanjih kot so n. pr. 3..., Sg8 — e7, 3..., d7 — d6 in 3..., Sg8 — ffl v najboljših primerih lahko bori le za remi. Špansko otvoritev je uvedel v šahovsko teorijo slavni španski mojster Luis Lopez de Segura, ki je napisal že leta 15(51 obširno d"lo o tej otvoritvi. Vse do srede prejr: njega ttolotja ninska partija ni bila kaj prida popularna. Z- vam osnovni motiv: pritisk v središču z lovcem 3. Lfl — b3 s pretnjo izmenjave na c6 in osvojitvijo kmeta na e5 ni navduši val .starih šahov s-kih generacij, ker so takrat bolj cenili direktni napad na kralja z matom in so zato raje igrali priljubljeni kraljev ali Evnnsov gambit. Sele z razvojem pozicijske igre je dobila španska partija svojo pravo veljavo in jo tudi še danes na turnirjih šahovski mojstri zelo radi igrajo. V začetku 20. stoletja so ocenili špansko otovoritev celo kot najmočnejšo otvoritev nasploh. Karakterističen je primer takratnega slovitega ruskoga mojstra in too-retičarja Alapina, ki je menil, da črni sploh ne more biti v španski otvoritvi enakopraven belemu in je zato predlagal, da mora /o v začetku partije črni kmet stati na a6 namesto na a7, ker bi šele jx>tem imeli obe strani enake pogoje za borbo! Modoma mojstrska teorija pa j • • našla dobro obrambo za Črnega in tudi h pe izghvlo na popoln uspeh, COpraV b«U lahko kljub temu še vodmo dlje obdrži iniciativo kot v katerikoli ostalih IgOT, Poglejmo si nekaj n.ajlvolj poznanih variant španske otvoritve: a) Menjalna varianta I, e2 — e4, e7 — e5; 2. Sgl — f3, Sb8 — c8; 3. Lfl — b5, a7 — a6; 4. Lb5 X c6, d7 X c6 (ne b7 X cfl, ker bi imel potem črni preveč težav pri svojem razvoju); 5. d2 — d4, e5Xd4; 6. Ddl Xd4, Dd8 X d4; 7. Sf3 X d4, Lc8 — d7! (če bi sedaj hotel z Lcl f4 beli napasti kmeta c7, ga črni lahko zavaruje z veliko rokado); 8. Lcl — e3, 0 — 0-0; 9. Sbl — c3 (tudi Sbl — d2 je dobro), S«8 — c7; 10. 0 — 0 — 0, c6 — c5!; 11. Sd4 — 13, b7 — b6 -beli iti črni imata enake možnosti za nadaljevanje igre. b) Steiniizova obramba 1. e2 — e4, e7 — e5; 2. Sgl — f3, Sb8 — c6; 3. Lfl — b5, a7 — a8; 4. Lb5 — a4, d7 — d6; 5. Ui4 X -f- (možna so tudi manj uspešna na-nadalj.: c2 — c3, d2 — d3, d2 — d4. 0 — 0) b7Xc6; 6. d2 — d4, f7 —16 belega belopolj. lovca ni več!); 7. Lcl — e3, Sg8 — e7; 8. Sb8 — c3, Lc8 -- e6; 9. Ddl — d3, g7 — g6; 10-h2 — h4, h7 — h6; 11. 0 — 0 — 0 beli stoji nekoliko ,bolje, zato pa je črni obdržal oba lovca. r) Cirrorinova obramba 1. e2 — o4, o7 - e5; 2. Sgl — &t Sb8 — c6; 3. Lfl — b5, a7 — a6; 4 Lt>5 — a4, Sg8 — f6; 5. 0 — 0, Lf8 - c7; 6. Tfl — el (Aljebin je tu rajo igral Ddl — e2 in potem postavil trdnjavo na dl), b7 — b»J 7. La3 — b3, d7 — d6; 8. c2 — c3, 0 — 0; 9. h2 — h3, SeG — ao; 10 Lb3 — c2, c7 —c5; 11. d2 — d4, Dd8 - c7 — črni je že izenačil. Ta obramba je zelo pogosto igrana v s|>an>ki i"n. r,-1i : ieer ne varuje iii-i ■ i'.lrio svojega kmeta na e4, temveč takoj rokira in ima tako več možnosti za akcijh in napad v središču. Crni sicer lahko takoj v?n-me kmeta na e4, kar pa bi vodij0 do težkih zapletov v igri, zato Je mnogo lM>ljse Cir.orinovo nadaljc-v iii,.- s 5. . ., Lili e7. FaBo KRANJ, 16. MAJA 1958 Glas Gorenjske 7 Naš fotoreporter v Bohinju Pred turistično sezono na Bledu Pester koledar prireditev Za poživitev letošnje turistične sezone je blejsko Turistično društvo pripravilo letos zelo pester in dokaj kvaliteten program. Mimo zabavnih prireditev, ki jih bo nedvomno največ, bodo letos v ka-zinski dvorani in drugod nastopili nekateri odlični vokalni, instru- Ze konec maja bo, tako trdijo, ta nova restavracija pri »Zlatorogu« odprta Nedokončana žičnica od hotela »Zlatorog« na Vogel Pohod mladih planincev v bolnišnico „Franja" Vračali se bodo po poteh Prešernove brigade — Pohod bo v počastitev Dneva mladosti — Odšli bodo v soboto, 24. maja — Obiskali bodo vse najvažnejše partizanske kraje Mladinski odsek pri Planinskem društvu v Kranju je dokaj delaven. V počastitev Dneva mladosti nameravajo mladi planinci obiskati Cerkno, bolnišnico Franja in nekatere druge kraje. To bo nekakšen pohod mladih ljudi po partizanskih poteh in partizanskih krajih. Hkrati bodo združili ta pohod, ki ga pripravljajo v počastitev Dneva mladosti, tudi s praznovanjem obletnice Prešernove brigade. Računajo, da se bo pohoda udeležilo okoli 300 mladincev iz Kranja in bližnje okolice. Iz Kranja bodo odšli v soboto, 24. maja, v zgodnjih jutranjih urah. Od Zalega loga bodo nadaljevali pot preko Davče, dalje preko Robidnice, kjer je Prešernova brigada uničila nemške postojanke in šla v napad za Ba-ško grapo. Ta dan si bodo ogledali tudi bolnišnico »Franja«. Mlade'planince bodo spremljali tudi nekateri člani Zveze borcev — Kranjčani — ki so bili tedaj v tej bolnišnici ali pa so se udeležili borb v tistih krajih. Le-ti jim bodo pripovedovali svoje doživljaje in potek borb. V Cerknem nameravajo prirediti miting. V nedeljo pa se bodo mladi planinci vračali po poteh, ki jih je prehodila Prešernova brigada preko Porezna, Petrovega brda v Podbrdo, kjer se bodo spomnili velikih bojev Prešernove brigade. Nato pa se bodo vrnili v Kranj. mentalni in plesni ansambli ter izvajalci narodne glasbe ter ljudskih plesov. Med drugimi bodo nekajkrat priredili koncerte Slovenski oktet iz Ljubljane, pevski zbor France Prešeren iz Kranja s sodelovanjem Glas. šole Kranj, dalje ansambel »Svobode« z Jesenic s koncertom jugoslovanskih plesov in napevov in celo odlični ansambel LADO iz Zagreba s sporedom jugoslovanskih narodnih plesov. — Med izvajalci slovenskih narodnih pesmi in poskočnih melodij bodo nastopili zadovoljni Kranjci, kvintet bratov Avsenikov in Veseli gorenjski fantje. Za zabavno in plesno glasbo pa bo poskrbel akademski plesni orkester iz Ljubljane. — Predvidenih je tudi nekaj baletnih nastopov in večerov opernih arij s sodelovanjem solistov ljubljanske Opere in z violinistom Igorjem Ozimom. — Program bosta od časa do časa dopolnjevala najpogostejša izvajalca na prireditvah med turistično sezono - folklorna skupina blejskega prosvetnega društva in moški pevski zbor z Bleda. V letošnji spored je uvrščen tudi velik telovadni nastop TVD Partizan Bled ob društveni petdesetletnici in več drugih športnih prireditev. V drugi polovici julija bodo A Pa bo le držalo tisto, ko Pravijo, da se je v tržiški kulturi nekaj zataknilo. Čeprav je bila kulturnoprosvetna dejavnost v Tržiču pred časom zelo razgibana, in bi lahko služila za 2gled ostalim krajem, zadnji dve leti molči. Takole opravičujejo Tržičani svojo nedelavnost: »Kdo bi se pa ukvarjal s kulturo, ko pa ni obiska. Pa ludi mladina ne kaže pravega zanimanja za kulturnopjosvetno delo« — Nekaj resnice je že v tem, vendar pa to ne sme biti razlog, da bi kulturnoprosvetno delo povsem prenehalo. O tem in podobnem sem razmišljal, pa sem se naposled domislil nebesa, kar bi prav gotovo poživilo tržiško kulturo. Ne bo na-Pak, če se bodo sindikalne podružnice podjetij in ustanov in Pa občinski komite LMS potjlo-b'" v kulturno problematiko tr-ziškc občine, predvsem pa Tržiča. Kakšno podobo pa naj dobi to poglabljanje, je pa njihova stvar. Prav uporabne smernico pa lahko dobe pri sindikalni podružnici tovarne »Iskra« v Kranju. Ti imajo s kulturnim delom vrsto izkušenj in še več (•Vidljivih uspehov' A V Mavčičah pri Kranju so Pa s kulturo zelo učinkovito °Pravili. V dvorano, k|cr naj bi bile razne kulturne priredit-v°. so navozlli krompir, v garderobo so pa »nabutali« samo jekine pr< dmete, ki nimajo s kulturo prav nobene zveze. A Dva dni bo tega, odkar Sprn prameta.1 ves Kranj, lopa-J" 'i piemog pa le nisem do-il Kaj menijo trgovine, ki so ukvarjajo s prodajo takih artiklov; da bomo poslej kuhali samo še na elektriko? Zdi se mi, da tu s kulturno postrežbo ne moro biti vse v redu. Kulturna postrežba ni samo v tem, da se prodajalec kupcu prijazno nasmehne in nagrmadi predenj ogromne kupe blaga, temveč Je tudi v tem, da zadovolji želje in potrebe potrošnikov. A Kogar bo vodila pot po cesti I. reda skozi Bistrico pri Naklem, naj postoji pri tukajšnjem spomeniku padlih za svobodo. Prav gotovo se bo zgrozil, saj sta spomenik in okolica tako zanemarjena, da nikoli tega. Upam vsaj, da toga spominskega objekta medtem šo niso počedili! Prejšnji teden je bil namreč še zelo zanemarjen. Ce se ne motim, sodi oskrbovanje spominskih objektov v pristojnost tistega, ki je objekt postavili A Prav notovo že veste, da so pO dolgom času lo odprli pic-urejeno poslovalnico kranjsko •Delikateso«, Mimoidoči, zlasti tisti, ki so šo niso dodobra nagledali zunanjosti trgovine, se kaj radi ustavljajo prod izložbenimi okni. Pa je nanosio tako, da sem se tudi jaz ustavil tamkaj — in no zaman. Sicer nisem strokovnjak za podobne gradnje, imam pa toliko estetskoga okusa in smisla za uporabno vrednost, da o tem primeru urejevanja lokalov ne bom molčal. No vem, če je to, da segajo izložbena okna malo- ne do tal, posebno prikladno! Morda so hoteli s tem storiti uslugo psom, ki bodo poslej laže pasli poželjive poglede po razstavljenih mesnih izdelkih. — Tiste rešetke nad izložbenimi okni pa je nadebudni sinko nekega Kranjčana takole komentiral: »Oči, kako si bodo pa moži tukej gor' čevlje pu-cal'?« — Rešetke so zares na las podobne železnim predpražnikom, ki jih pogosto vidimo pred vhodi v lokale. Tudi tiste »bidormajerske slikarije ob izložbah, ki predstavljajo razno mesno izdelke, pecivo itd. so precej preživele in že zdavnaj več ne ustrezajo današnjemu okusu.^Sem res radoveden, kdo si je omislil tisto osladno slikarijo? — Pa še nekaj je, kar na nobeno sorto ne morem spraviti v sklad s svojim okusom. V eni izmed izložb jo dobil črn pajčolan kot dekoracija svoje posebno mesto. Ne vem, čemu so so odločili prav za črno barvo, čeprav ne oporokam, da črna barva ni elegantna. Je že tako, da mo tista črnina le preveč spominja na pogrebni zavod in na pogrebne rituale. Mogoče je pa tisto sirjnal za »Momonto mori«, s katerim »Delikatesa opozarja potrošnike: »Danes jej in pij, ker ne veš, če boš jutri še mofjel!« Pa drugič še kaj. obogatile kulturni in zabavni program prireditve ob priliki občinskega praznika na Bledu. V tem času bo tamkaj tudi veslaški tro-boj Nemčija, Avstrija, Jugoslavija, mednarodna veslaška regata ter veslaško prvenstvo FLIM. Prve dni septembra bo AMD Bled izvedlo Šesto alpsko vožnjo s startom in ciljem na Bledu. Predvidene so tudi mednarodne kolesarske dirke okrog jezera. V družabnem in zabavnem sporedu se obeta nekaj zelo mikavnih prireditev, kakor glasbena revija Bled, »Ah,' moj Bled«, izvolitev najprikupnejše Slovenke, izvolitev Miss Bled in najsimpatičnejše kopalke na Grajskem kopališču, dalje prireditev »Večno šume gozdovi« ali revija v gozdu na Straži, več modnih revij, glasbenih revij in tako dalje. Nekatere dneve v tednu bo izvajal koncertni spored stalni letoviški orkester. Največ prireditev in nastopov bo v dvorani Kazine, nekaj v Toplicah, v Zdraviliškem parku, na gradu, na športnem igrišču, na stadionu, v Grajskem kopališču, na Straži in drugod. Začele so se s prvim majem in bodo sledile druga drugi tja no srede meseca septembra. -jb Ob tekmovanju mladinskih ekip na Jesenicah V soboto je bilo na Jesenicah ob otvoritvi VII. mladinskega festivala tudi tekmovanje mladinskih ekip po načinu »Kaj veš, kaj znaš-«. Zanimanje za take vrste prireditev je zelo veliko in je bilo tako tudi za to tekmovanje na Jesenicah. Zal pa moramo opozoriti na nekaj, kar je vplivalo dokaj neugodno na udeležence, namreč prenizko število tekmovalnih ekip, predvsem pa dokaj pomanjkljivo znanje o partizanskih akcijah in o razvoju NOB. Vsega skupaj je nastopilo 5 ekip; skupina iz Blejske Dobrave, ki je bila prijavljena kot šesta, se iz neznanih vzrokov ni pojavila na odru. Pomanjkljivo je bilo tudi to, da ekip ni ocenjevala tudi publika, ker bi v tem primeru vrstni red ocenitve bil skoro gotovo drugačen. Zelo verjetno n. pr. II. mesta ne bi zasedla ekipa MlS II. (32 točk), ki je odgovarjala slabo, nedvomno slabše od nekaterih drugih ekip, ki so se uvrstile pri ocenjevanju za njo. Navedemo naj samo to, da je omenjena ekipa na vprašanje o dogodku med NOB v Mojstrana odgovorila po-popolnoma napačno, kajti v Mojstrani ni bil ustanovljen Prešernov odred, ki ga gorenjsko partizanstvo sploh ne pozna. Prešernova brigada pa je bila ustanovljena leta 1943 v Davči, hkrati pa je bil takrat ustanovljen tudi gorenjski odred. Ugotoviti moramo, da so na podobna vprašanja o dogodkih iz NOB tudi druge ekipe odgovarjale dokaj pomanjkljivo. Tako je n. pr. ena izmed ekip trdila, da je železniški most pri Žirovnici zažgala Prešernova brigada, kar ni res, ker le-te tedaj še ni bilo, pač pa so to storili borci Cankarjeve čete. Zelo pomanjkljivo in površno je bilo tudi odgovarjanje ma vprašanja o življenju maršala Tita. To splošno neznanje je dokaz, da s-S ekipe na eni strani vzele tekmovanje premalo resno, po drugi strani pa je treba ugotoviti, da je bila izpra-ševalna komisija premalo stroga, zlasti še, ker so bile ekipe deloma že vnaprej obveščene, iz katere splošne snovi bodo vprašanja. Ce bi kdo iz ekip prebral na primer knjigi »Pod Karavankami so se uprli« in pa »Titovo življenje«, bi mu res ne bilo težko odgovoriti zadovoljujoče. Pa še nekaj o nastopajočih talentih. Tudi teh bi bilo na odru precej več, če bi se mladinske organizacije lotile priprav nekoliko resneje. Tako pa je bilo to, kar smo slišali, le slaba repriza dobre premiere na Javorniku. Razen treh so bili namreč vsi nastopajoči z Javor-nika in Koroške Bele. Kje pa so ostali Jeseničani in tekmovalci iz drugih krajev jeseniške občine? Publika je bila zelo zadovoljna s tistim delom sporeda, v katerem so nastopali mladi talenti — pionirji. Dva sta celo brala svoje pesmi. Mnogo pohvale sta žela izvajalca na harmonikah in klavirju. Naj velja za prihodnjič: take prireditve je treba, kot vse javne nastope, pripraviti skrbno in vestno, potem bodo imele uspeh pri publiki in bodo vplivale vzpodbudno na nastopajoče. -k- ŠE O CESTI, KI KMALU NE BO VEC UPORABNA K naši notici v rubriki »Kamen spotike«, ki smo jo priobčili pod naslovom »Cesta, ki kmalu ne bo več uporabna« dne 9. maja, smo prejeli naslednje pojasnilo tovariša C. R.: Na območju Krajevnega odbora Podnart, ki šteje 8 vasi, so raze« v Zaloše, občinske ceste, ki povezujejo med seboj vasi, v primerjavi s predvojnim stanjem, še kar dobre. Kljub temu, da imajo vse ostale vasi, razen Podnarta in Za-loš, gramoz daleč od cest in ga morajo voziti v velike klance, so zaradi prizadevnosti in samoinicia-ve vaščanov, delno brezplačno, v zadnjem času pa s pomočjo ObLO (Komunalne uprave) občinske ceste popravili. V vasi Cešnjica so n. pr. imeli nekaj let po vojni va-ščani občinsko cesto razdeljeno in so sami brezplačno vozili gramoz in popravljali cesto. Na podoben način so cesto popravljali tudi v drugih vaseh. Le cesta iz Podnarta v Zaloše ni bila posuta z gramozom že več kot 10 let, čeprav leži tik ob Savi in je treba gramoz voziti nanjo po ravnem, le nekaj sto metrov. Po drugi strani pa kaže vprašati Zalošane, kje so takrat, ko so zbori volivcev. Na zadnjem iboru volivcev, ki je bil 21. aprila t. L v Podnartu, Zalošanov nismo videli, čeravno Je bila na dnevnem redu razprava o predlogu družbenega načrta in proračuna ObLO Radovljica za leto 1958. Volivci so na zboru razpravljali tudi o predlaganem znesku za popravilo občinskih cest na področju Krajevnega odbora Podnart to tudi o tem, kje bi denar 230.000 din porabili, toda brez Zalošanov, ker se zbora volivcev niso udeležili. Kljub temu, da Zalošanov ni bilo, so navzoči govorili o tem, da je nujno popraviti cesto v Zaloše. Toda kdor od skupnosti ka) pričakuje, naj z njo tudi sodeluje! JAVNA GOVORILNICA Prenekaterikrat se je že zgodilo, da je bil telefon v javni govorilnici v Kranju nasproti I. gimnazije pokvarjen. Tako morajo ljudje, ki želijo nujno telefonirati, oditi edino na pošto. Slika pa kaže, v kakšne namene telefon uporab- K razpravi o predlogih za legalizacijo splava in proti njej Kdo naj odloča o socialnem problemu? Vas pozdravlja Vaš BODICAR Na tridnevnem beograjskem posvetovanju so se udeleženci odločili proti legalizaciji splava in za popularizacijo kontracepcije ter načrtno spolno vzgojo. Predlagali pa so, naj bi bil v vsaki komisiji, ki bo odločala o privolitvi v zdravniški poseg, tudi socialni delavec. Broz dvoma je ta predlog utemeljen in njegova uresničitev nujno potrebna. m Te komisijo, v katerih so bili doslej le zdravniki, so morda reševalo predloge za splav preveč enostransko; obravnavale so jih predvsem kot medicinski problem. Tako jo n. pr. komisija na Jesenicah zavrnila več kandidatk. Ljub-Ljaatka komisija, na katero so se zavrnjeno nosečnice obrnile, pa je — razen eni — vsem po vrsti priznala pravico do splava. In skoraj v vseh primerih so se predlogi za splav naslanjali na težke socialne razmere, stanovanjske pogoje ali pa čisto skrhano družinsko življenje. Komisija na Jesenicah pa je šla mimo vseh teh ugotovitev, prezrla še tako upravičene utemeljitve in predloge za splav zavračala. Zato ni prav nič čudnega, če je ob takem enostranskem ravnanju te komisije stavil upravni odbor Zdravstvenega doma na Jesenicah na svoji seji 8. maja enak predlog, kakor so ga prav tiste dni obravnavali udeleženci posvetovanja v Beogradu: doseči je treba čimprej tako spremembo uredbe, ki predpisuje sestav komisije za dovoljevanje splava, da bo v tej komisiji tudi socialni delavec. — Nihče ne odreka našim zdravnikom pravico, da odločajo o dovoljenju za splav s svojega (t. j. medicin-skerja) stališča; prav tako je prav, da skušajo s preprečevanjem splavov obvarovati žene pred posledi- IJaJo. Večkrat se je že zgodilo, da se otroci po končanem pouku natrpajo v govorilnico in v njej ostanejo tudi dolgo časa. Tako se »igrajo« s stvarmi, ki za to niso primerne. Ljudje, ki želijo nujno telefonirati, morajo tudi dlje časa čakati, če hočejo priti na vrsto. Kazalo bi, da bi šola in starši opozorili osnovnošolske otroke in tudi dijake (kajti tudi ti so še večkrat zelo neresni), čemu sluii telefon. cami. Prav tu pa je tisti kamen spotike: dokler ne bo obveljala kontracepcija kot sredstvo proti rojstvu nezaželenih otrok, toliko časa bo splav edini način, s katerim bo mogoče obvarovati družino in ji zagotoviti življenjsko ravnotežje, ki bi ga rojstvo novega otroka porušilo. Nobenega dvoma ni, da v takih primerih o potrebi splava z neprimerno večjo avtoriteto lahko soodloča človek, ki se vsak dan ukvarja s socialnimi problemi kakor pa medicinski strokovnjak. 3456 Nafta pod morjem Ali ie tdemiia mrnUal Za leto 1957 računajo, da bodo ZDA porabile 3310 milijonov hektolitrov nafte in njenih destilatov, kar je za 110% več kot danes. Na sploh poraba nafte po vseh deželah močno narašča in da bi zadostili potrošnji, nenehno povečujejo proizvodnjo naftnih ležišč in zmogljivost rafinerij. Ponekod so začeli celo izkoriščati naftna ležišča, ki leže pod morsko ali jezersko gladino. Umetni otok z vrtalnim stolpom za nafto kaže slika. Posnetek je narejen nad jezerom Maracaibo v Venezueli. Prva povojna svetovna razstava v Bruslju je kraj, kamor je obrnjena vsa pozornost svetovne radovednosti. Z vseh kontinentov sveta potujejo tisoči in tisoči turistov, ki obiskujejo Evropo, najprej v Bruselj, potem pa na oddih. Pa ne samo turisti. V Bruslju se zbira »smetana« svetovne komerciale. Države so na tej razstavi pokazale vrhunske dosežke svoje proizvodnje, Toda kdor nima možnosti, da bi obredel ves svet, si lahko v Bruslju ogleda miniaturo sveta, kajti v paviljonih so razstavljavci pokazali poleg proizvodov tudi vse drugo; društveno življenje svojih ljudstev, njih kulturne, politične, zdravstvene in znanstvene uspehe. Na razstavi nastopajo tudi najboljše kulturne skupine iz raznih dežel. Plesi, pesem, folklora, običaji in podobno. Vse to obiskovalec svetovne razstave lahko vidi kar na enem prostoru in mu zato ni treba potovati v dežele, ki jih želi vsaj površno spoznati. Večje države imajo svoje paviljone, ki se med seboj kosajo v razkošnosti in modernosti tako v arhitekturi kot notranji ureditvi. Najbolj so tekmovale med seboj velesile. Tudi manjše, toda gospodarsko razvite države reprezentirajo svoje gospodarsko in družbeno življenje v lastnih paviljonih. Po vesteh, ki jih zasledimo tudi v tujih časopisih, je jugoslovanski paviljon deležen posebne pozornosti in številnih pohval. Manjše države so si privoščile razstavne paviljone v skupnih velikih halah, tako da domala ni države na svetu, ki bi ne uredila v Bruslju svojega reprezentančnega kotička. Na ogromnem razstavnem prostoru je tudi precej simbolične ekstravagance. Na prvem mestu je gotovo »Atomium«, ki kot spomenik časa kipi pod nebo kot centralna stavba na razstavišču. V kroglah, ki predstavljajo atom, so urejeni manjši razstavni paviljoni, ki pa so bili baje tako dragi, da jih je nekaj ostalo praznih zaradi previsokih najemnin. Vsak obiskovalec si želi ogledati tudi tisti del razstavišča, kjer prikazujejo svet bodočnosti. Ta oddelek razgiba domišljijo ne samo pri mladih, temveč baje pri vsakem obiskovalcu. Poleg Belgije, ki ima razumljivo največ površine in največ paviljonov, razstavlja v Bruslju 52 držav v samostojnih paviljonih. Pravijo, da utegne v najvišji sezoni narasti število obiskovalcev na 175 tisoč oseb na dan. NENAVADNA STATISTIKA Dnevna izdaja časopisov aa 1000 prebivalcev Anglija 570 Irska 267 Avstralija 405 ZDA 339 Kitajska avtomobilska industrija Ali je televizija mamilo prav kot opij ali alkohol? — To vprašanje na veliko obravnavajo v ZDA, ker mnogi Američani po cele ure presedijo pred televizijskimi sprejemniki, tako da so njihovi zdravniki že zaskrbljeni. Zdravniki so ugotovili, da so posledice »zastrupljenja s televizijo« podobne onim, ki nastanejo pri uživanju heroina in morfija, zato ameriški zdravstveni delavci zdaj čedalje prizadevneje proučujejo to vprašanje. Teh pojavov pa niso ugotovili samo Američani, temveč tudi medicinski strokovnjaki v drugih deželah, kjer se je televizija že precej razširila. Tako je na primer opisal neki francoski specialist za možganske bolezni čudno »televizijsko nesrečo«. Znano je, da je v človeških možganih val imenovan »gama 14«, ki vpliva na slabitev življenjske energije in na stanje. V normalnih razmerah ta val ne škoduje, v določenih primerih pa je zelo nevaren. Delavec, ki preverja televizijska platna, je nezavesten obležal na svojem delovnem mestu. Ugotovili so, da je bil televizijski zaslon postavljen napačno in oddajal valove, ki ustrezajo frekvencam gama 14. Zaradi tega se je pogreznil v hipnotično spanje. Podobna nesreča se lahko primeri tudi avtomobilskim voznikom, ki neprestano Kanada 248 SSSR 215 Kitajska 18 Francija 246 Tovarna Changchun Je prva avtomobilska tovarna v Ljudski republiki Kitajski. Začela bo obratovati s polno zmogljivostjo letošnjega oktobra in zaenkrat izdeluje samo prototipe osebnih in drugih avtomobilov, ki jih meni potem serij- vozijo mimo drevesnih senc. Edino zdravilo je v tem, da voznik vsake toliko časa za sekundo ali dve zapre oči in pn tem naglo zmanjša hitrost, da spremeni ritem vožnje. iliitiiliiiiil>>l.ilNiii«u|i'>i:;iiil<'l«l:iiIiiiilni>!liiiHWl'iiinlMt)'1** ZA RAZVEDRILO TOLAŽBA — Tako majhna klobasa in 90 dinarjev. Pa še smrdi povrhu. — Vidite, če bi bila večja, bi še bolj smrdela . .. Kaže, da je naš kurjač zopet za- •ko proizvajati. Na sliki — prototip osebnega avtomobila tovarne v Changchunu. ljubljen 0FRANK OWEN: EDDIE CHAPMN j PRIPOVEDUJE Kasneje sva se s Freddijem sprla in začel sem se bratiti z nekim burmanskim fantom, Nickijem, čigar oče je bil sodnik. Nickie je bil brez živcev in izkazal se je kot imeniten pajdaš. In vse je šlo gladko od rok do dne, ko sem zapustil svoje stanovanje izza Burnington Arcada in sklenil poslovno obiskati Škotsko. Za prizorišče operacije sva izbrala Edinburgh, zadružna veleblagovnica pa je bila najin cilj v tisti noči. Nastanila sva se v nekem hotelu in zvečer vdrla v veleblagovnico. Pripravljal sem se, da bi z eksplozivom vlomil v dve velikanski blagajni, Nickie in neki drugi fant, Phil, sta stražila pri izložbenih oknih. Peter, moj Šofer, je sedel v avtu na nasprotni strani ulice in čakal na znamenje, da bi pognal v tek akumulator in s tem pri-dušil vzbuh eksplozije. Vse je šlo gladko od rok in že sem šel odpret stekleno okence na stropu, skozi katero naj bi pobegnili. Okence je bilo trdno zaprto. V jezi sem ga razbil. Tedaj pa — je policaj, ki je patruljiral po cestah, z baterijo posvetil skozi steklena vrata. Nickie se je prestrašeno odmaknil pred izdajalsko bleščavo, pri tem pa se spotaknil ob kup konserv nedaleč od vrat. Te so treščile ob tla s peklenskim zveketom. Tisti hip je privozil mimo tudi policijski patruljni avtomobil. Pri priči se je začel trušč in hrušč, policijske piščalke so predirljivo žvižgale, trobente so trobile, policaji so streljali in avtomobili so se urno obračali. Pobegnili smo v vsej naglici. Preplezali smo visok zid, ki obdaja zadružno veleblagovnico, toda ko je skočil na železniške tire, si je Phil zlomil nogo. Jaz sem skočil na mimo vozeči tovorni vlak, ki je odpeljal okrog polnoči in se ujel za odbijače. Tudi Nickie je pobegnil. Petru se je posrečilo neopaženo odpeljati avto in vsi trije smo se potem srečali v hotelu. Edino Phila so prijeli. Nič za to, zdaj je šlo za nas preostale, za to, kako pobegniti v Anglijo. Ob treh zjutraj smo plačali račun. To je bil droben izraz poštenosti, ki se nam ni izplačal. Urno smo zapustili Edinburgh. Prispeli smo že do Scotch Cornerja, ko nas je prehitel policijski avto. Čez živo mejo sem skočil v praprotje, se spotaknil in padel in policaji so me zgrabili. Ko šo našli v prtljažniku avtomobila na ducate palic ge-lignita, se jim je zasvitalo, da so na sledi imenitni zadevi. Nazaj na Škotsko so nas odpeljali v lisicah. Mi štirje smo ležali v edinburškem zaporu in čakali na razpravo. Medtem je moj advokat zavohal, da se škotska in angleška policija gledata po strani. Zahteval je, naj me proti kavciji izpuste za štirinajst dni in zahtevo so začuda sprejeli. Vendar so izpustili samo mene. Odpotoval sem v London in od tam poslal denar, da bi tudi svoje tovariše spravil iz zapora. (Na Škotskem je treba položiti gotovino; o pismenem jamstvu ni govora.) Ko so fantje prispeli v London, so se pri priči zbrali na posvet. Phil je sklenil, da se jim ne bo pridružil. Oni pa so se zmenili, da bodo kavcijo pustili vnemar, zapustili Anglijo in se na hitro roko dokopali do še več denarja. Neki moj znanec je rekel, da nas bo lahko spravil na kako ladjo, namenjeno v Južno Ameriko, samo če se mu bo posrečilo priti v Monte Carlo. V naglici sem organiziral vlome. Serija eksplozij, diskretni namig na bližnjo bliskovito vojno je omajala zaupanje Londončanov v varnost lastnine. Scotland Yard je natanko prebrskal podzemlje, napravil racije po vseh nočnih klubih in prodrl v Umazano štirjaško miljo. Kffeljci so natanko vedeli, koga iščejo. Nobenega dvoma ni bilo, kateri izvedenci so na delu. Vsakogar izmed nas je čakalo dvanajst let prisilnega dela, če bi ostali v deželi samo še oseminštirideset ur. Voznih listkov nismo imeli. Moja prijateljica, jaz, Peter in Nickie smo skočili v neko letalo, namenjeno na otoke v Rokavskem prelivu z namenom, da bi potem nadaljevali pot v Južno Francijo. V hotelu »De la Plage« na otoku Jersevu smo se predstavili kot filmski delavci; hotelir je bil, kot je kazalo, zadovoljen. Zatem se je pripetila ena izmed tistih stvari, o katerih sanjajo policaji: zavohali so nas zaradi stekleničke parfuma, ki jo je poslal po pošti nekdo iz naše druščine svojemu dekletu v Anglijo. Podpisal se je s celim imenom in to je skupaj s poštnim žigom policiji zadostovalo. V nedeljo, aprila 1939. leta so se med kosilom v pritličju vrata hitro odprla in v dvorano so pridrveli detektivi z rjavimi klobuki jersevske policije na glavah. Bil je to melodramatičen prizor. Skočil sem skozi okno in pohitel vkreber ter se skril v neki šoli. Šola je bila prazna, ker je bila nedelja, in policija me ni našla. Našel sem dežni plašč, ga oblekel in zatem hladnokrvno odšel nazaj v mesto. Namenil sem se v neki ne ravno prijetno dišeči pen-sion. Hišnici sem rekel, da sem strojnik na eni izmed ladij v pristanišču, najel sem sobo in legel na trdo posteljo. Hišnica mi ni bila posebno všeč. Kaj kmalu p3 so moje simpatije do nje povsem splahnele. Naslednje jutro, ko sem šel na oglede, sem se znašel tako rekoč pred vrati policijske postaje. Gledal sem, kako policaji vstopajo in izstopajo. Natanko na nasprotni strani ulice je stal kiosk prodajalca časopisov in pred njim so bile z velikimi črkami napisane najnovejše novice: »Razburljiv dogodek v jersevskem hotelu«. Stopil sem tja in kupil časnik; strmel sem v svojo lastno fotografijo in živahno napisano poročilo o dogodkih prejšnjega dne. A3C