■
primorski
September 1995
ieto2/številka 2i, cena 70 sit splošna banka koper
VESELI DAN ZA GIMNAZIJO PIRAN
Začel se je pouk v prostorsko najbolj urejeni in opremljeni šoli na Slovenskem
V ponedeljek, 4. septembra '95 je Gimnazija Piran v novi lepi preobleki prvič odprla svoja vrata učenosti. VI., 2. in 3. letniku si bo nabiralo znanje 251 dijakinj in dijakv, od katerih je prvič prestopilo prag gimnazije 100 mladih.
Slavnostni začetek šolskega leta 1995/96 so popestrili z glasbenim pozdravom, literarnim recitalom in simboličnimi podpisi profesorjev in učencev v šolsko vpisno knjigo. Mlade dijakinje in dijake gimnazije je pozdravila ravnateljica prof. Vojka Stular, nato pa so si skupaj ogledali šolske prostore, v katerih bodo preživeli kar lep delček svojega mladostnega življenja. Prijetno je bil tudi prvo srečanje s svojim novim razrednikom.
Svečana otvoritev šole v prenovo katere (skupaj z opremo) so vložili 138 milijonov iz šolskega tolarja ter seveda veliko truda, bo v ponedeljek, 2. oktobra ob 16.00 uri.
Več na 5 strani.

Lucija
NIC ŠE NI PREPOZNO
Svet Krajevne skupnosti Lucija je na pobudo Primorskega utripa v četrtek, 31. avgusta razpravljal o problematiki hitrega razvoja Lucije. Malo obmorsko mestece, nekoč privesek Portoroža in spalno naselje, v zadnjem času že dobiva značilnosti poslovno trgovskega (pa tudi upravnega) središča piranske občine.
To mu nedvomno prinašajo trije centri: Trgovsko poslovni center (TPC) Lucija, Športni center (športna dvorana) in Obrtni center (obrtna cona v nastajanju): V relativno kratkem času je na tem območju zraslo okoli 150 poslovnih lokalov s precej podobno, morda celo predimenzionirano ponudbo. Hkrati pa se zaradi prostorskih omejitev Luciji obeta konec blokovne-stanovanjske izgradnje.
Naselje z več kot 6000 prebivalci ločuje magistralna cesta in morda prav zaradi etapne izgradnje ne predstavlja zaokrožene celote. Zdi se, kot daje brez dolgoročne vizije razvoja oz. urbanističnega načrta in nima svojega osrednjega trga. Nihče pravzaprav ne ve, oziroma nima pravega pregleda nad tem, s čim bo Lucija v bodoče še presenetila.
O sedanjem trenutku Lucije, predvidenem bodočem razvoju, strokovni razlagi Borisa Kočevarja, načelnika Urada za urejanje prostora v občini Piran, mnenju članov sveta KS in nekaterih občanov Lucije preberite na 8. in 9. strani.
Hoteli Palače
SPRAVA NA OBZORJU
stran 12
FOTOOPTIKA RIO Ljabljanska 24, Izola tel.: 066/61-403, fax: 066/67-044
Marinka in Borislav Gustinčič ena prvih zasebnih trgovcev v Luciji Vas vabita v
MINI MARKET in MENJALNICO
Obala 105, Lucija
Tel.: 066 / 70 - 571 (trgovina) 066 / 70 — 603 (menjalnica)
.0
o
Foto color laboratortjr - Obala 7, Bernardin, 66 320 Portorož - tel.: +386 66 73 664 Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 66 320 Portorož - tel.: +386 66 70 637
. *
Zadnja faza lastninjenja Turističnega podjeta Marina Portorož
Enes Lojo, direktor podjetja, Vladimir Prelc, predsednik Upravnega odbora in Franc Kosi, vodja projekta lastninskega preoblikovanja Marine, so v četrtek, 7. septembra v Marini Lucija predstavili novinarjem zadnjo fazo lastninjenja Turističnega podjetja Marina Portorož d.o.o., poslovne rezultate Marine v letošnji turistični sezoni in načrtovane investicije ter poslovne načrte.
Predmet lastninjenja je 627.864.000 SIT. Celotna nominalna vrednost družbenega kapitala Marine po otvoritveni bilanci na dan 1.1.93 je bila 1.648.375.000 SIT, po prenosu družbenega kapitala na občino Piran (javno dobro) pa je za lastninjenje ostala omenjena vrednost Marine.
Družbeni kapital, ki je predmet lastninjenja je razdeljen na 2 pomembna dela: 60% vrednosti je podjetje olastninilo z interno razdelitvijo, za lastniške certifikate in z notranjim odkupom, 40% vrednosti [125.572 delnic) pa je namenjeno javni prodaji za gotovino. Delnice imajo kar dobro izhodiščno prodajno ceno 5.880 SIT za eno delnico v javni prodaji, kar znaša 738.363.360 SIT kapitala, javna prodaja bo zaključena 13. septembra.
Poslovni rezultati Marine so kljub slabemu vremenu in padcu kupne moči italijanskih gostov ostali na lanski ravni, opazno pa je 4,4% povečanje prispelih plovi, čeprav so se zadržala krajši čas kot lani. Za naložbe (poglobitev akvatorija, ozelenitev otoka, vrtina itd.) namenjajo letos in naslednje leto 148 milijonov SIT.
OD VSEPOVSOD
EVROPA - MARKA SE VZPENJA, LIRA NIHA, TOLAR KONVERTIBILEN
Prodajni tečaj nemške marke, ki temelji na ponudbi in povpraševanju deviz, počasi zanesljivo raste. Vodilna evropska valuta naj bi po nekateih ocenah kmalu prestopila mejo 85 tolarjev za eno marko, vendar kljub manjšemu pritoku deviz zaradi turizma in nekaterim ukrepom centralne banke, ni pričakovati nestabilnih časov in nezaupanja v domačo valuto.
Povsem drugače pa je zadnje čase z italijansko liro. Potem, ko je pred dvemi leti izpadla iz Evropskega denarnega sistema, se je že večkrat vrnila "v višave", 1.100 lir za eno nemško marko. Njen tečaj že nekaj časa skače gor in dol kot podivjana koza. Upati je, da vroča politična italijanska jesen ne bo pokvarila načrtov vlade o napovedani skorajšnji stabilnosti lire.
S 1. septembrom 1995 je naš tolar tudi uradno postal zunanje konvertibilen. O tem so obveščene vse mednarodne pomembnejše finančne in bančne institucije. Kako bo v resnici s slovenskim tolarjem in ali ga bomo razres lahko sredi Londona, na primer, zamenjali za dolarje, bomo kmalu videli. Nedvomno pa je to velik napredek za državo, pa tudi v zaupanju do naše valute. V finančnih transakcijah to tudi pomeni, da bodo tuja podjetja, ki poslujejo z našimi tolarji lahko kadarkoli zamenjala za željeno tujo valuto.
RIM - LAMBERTA DINIJA SNUBIJO Z LEVE IN DESNE
Predsednik tehnične italijanske vlade, finančni strokovnjak in nekdanji bančnik Lamber-to Dini uspešno krmari med strankarskimi interesi. Nekaj začetnih obljub je že uresničil (pokojninski zakon), sedaj pa zatrjuje, da bo za zdaj še dokaj slabotno liro ponovno pripeljal v Evropski denarni sistem. Glavni preizkusni kamen za njegovo začasno vlado bo vsekakor finančni zakon, ki ga pripravlja skupaj z gospodarskimi ministri. S krčenjem državnih izdatkov in bojem proti davčnim utajam naj bi država pridobila 32 tisoč milijard lir. Vlada bo zakon predložila v sprejem decembra letos. Italijansko vlado seveda skrbi tudi ogromen javni dolg. kljub vsemu panekatere stranke že snubijo "neodvisnega" premiera naj pristopi na njihovo stran. Ni izključeno, da bo Dini presenetil vodilni stranki še pred odhodom s političnega prizorišča z ustanovitvijo "svoje" stranke.
LJUBLJANA - NE GRE ZA VOJAŠKI PAKT
Pobuda za pripravo memoranduma o sodelovanju hrvaškega in slovenskega obrambnega ministrstva in vojaški pakt s Hrvatsko in ne pomeni vpletanja naše države v balkansko krizo, zatrjujejo na obrambnem ministrstvu.
TRST- SAMO PAHOR DOBIL ŠE ENO BITKO
Znani borec za pravice Slovencev v Tržaški pokrajini profesor Samo Pahor, je v svojem neutrudnem boju za uveljavljanje ustavne pravice Slovencev pred nedavnim v Trstu dobil še eno svojo bitko. Deželno upravno sodišče v Trstu je sprejelo priziv prof. Sama Pahorja in njegovega odvetnika Jožeta Skerka ter razveljavilo tretjo točko znane odredbe, ki ni dopuščala Slovencem dopisovanja z Občino v slovenskem jeziku. Njegov odvetnik Jože Škerk je v izjavi za radio Trst A povedai, da je razsodba Deželnega urpavnega sodišča izredno pomembna, ker priznava Slovencem pravico, da lahko vlagajo pri Tržaški občini vloge in dokumente tudi v slovenskem jeziku. To je le kamenček v mozaiku počasnega in postopnega uveljavljanja pravic slovenske manjšine v Trstu. Otoplitvi odnosov lahko prištejemo tudi sklep tržaške občinske uprave, da bodo v slovenskih vaseh tržaške občine spet stale dvojezične table.
ARAFAT POSTAL SREČEN OČKA
Vodja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat je pred kratkim dobil hčerkico. Zaradi obveznosti, ki mu ga nalaga delo v politiki in pri vodenju "države", se ne more v celoti posvetiti svoji mladi ženi in otroku v Parizu. 65-letni Yaser Arafat, ex šef teroristične organizacije in nosilec najvišjega priznanja za mir - Nobelove nagrade, je v svojem burnem življenju preživel na desetine atentatov.
TABLETE ZA HUJŠANJE VZELE DVE ŽIVLJENJI
Hamburški ilustrirani časnik BILD je poročal o primerih smrtnih žrtev ljudi z odvečnimi kilogrami, ki so umrli zaradi pretiranega uživanja tablet za hujšanje.
»esar vsega se ne poslužujejo ljudje z odvečnimi kilogrami, ki bi radi karseda hitro, brez težav shujšali in postali spet vitki? Pri pretiranem nestrokovnem jemanju preparatov za dieto ali tablet za hujšanje, ki jih je mogoče kupti tudi brez recepta, lahko pride do najhujšega. Sveža grobova dveh mladih žensk (umrlo naj bi jih celo več), ki sta po mnenju strokovnjakov umrli zaradi jemanja pretirane doze skujševalnih talbet, opozarjata, da se s to rečjo, kar tako, brez posveta z zdravnikom, ni dobro igrati. Shujševalne kure so postale prava moda, to pa znajo izkoristiti tudi zaslužkarji, ki ponujajo na tržišču že vse mogoče reči z obljubami seveda, da boste lahko hitro shujšali. Zaradi dveh primerov bodo verjetno raziskali prave vzroke, dejstvo pa je, da "ekspresno" hujšanje nikakor ne bore biti zdravo, saj gre pri tem za številne psihofizične spremembe pri človeku. Pravijo, daje normalno hujšanje takrat, ko človek zgubi 2-3 kg telesne teže šele v treh tednih, seveda ob pravilni dieti in gibanju v naravi.
Bosna
SPOPAD VERE, TRADICIJ IN NACIONALIZMA
Ali bo novejši bosanski zemljevid, ki naj bi ga tokrat zarisali Američani, prinesel mir? Mogočni NATO vendarle resno posredoval in sprte strani spravil za omizje.
Velika Srbija so lahko le sanje njenih idejnih tvorcev, ki so glavni krivci za 4-letno krvavo bosansko dramo, so zmagoslavno sporočali svetu hrvaški osvoboditelji Knina. Balkan je očitno pretrd oreh celo za najbolj spretne politike, diplomate in posrednike, ki so vsak v svojem kovčku (po naročilu svoje velesile) prinašali nesprejemljive rešitve, tako za eno kot za drugo vojskujočo se stran.
Ob prizadevanjih za opcijo mirne rešitve krize na Balkanu nastaja nov zemljevid interesne delitve Bosne in Hercegovine, ki naj bi dokončno rešil ta nesrečni narod nesmiselnega trpljenja, pobijanja in kriminala. Zemljevid naj bi zarisali Američani, ki se zaradi še preveč svežih spominov iz Vietnama, kar nekaj časa niso hoteli aktivno vključiti v dogajanja na Balkanu. Večkrat so javno poudarili, da so za celovito Bosno. Te žal nikoli ne bo več. Že sama delitev 51% ozemlja za Hrvate in Muslimane in 49% za bosanske Srbe pove, da se na Balkanu poraja nov zemljevid, ki ga prej nismo poznali. To pa je skorajda po vsem, kar se tam dogaja, nemogoče. Nenazadnje gre v Bosni in Hercegovini za spopad vere, tradicij in nacionalizma ter najhujša dejanja etničnega čiščenja po Hitlerjevi vojni.
INTERESI VELESIL
Nekdanja Jugoslavija je bila dolgo časa nekakšen tampon med Vzhodom in Zahodom. Pokojni maršal Tito (nesporni gospodar takratnega položaja) je to vsekakor znal vedno dobro izkoristiti. Že deset let po njegovi smrti je začela Jugoslavija pokati po vseh šivih, še najbojl pa seje to, kot vidimo, odrazilo v zlepljenki Bosni in Hercegovini. Naivno bi bilo misliti, da so velesile, po siceršnji otoplitvi odnosov, opustile svoje načrte o delitvi interesnih sfer na Balkanu.
Nova ločnica med kulturno srednjo Evropo in "divjim" Balkanom bo menda sedaj potekala nekoliko nižje pri Zagrebu. Slovenije sploh ne omenjajo. Nadaljnje parceli-ranje Bosne je obroben problem. Sedaj lahko že z zagotovostjo sklepamo, da bo vojne na Balkanu kmalu konec, tudi zato, ker nobena morija ne more trajati dolgo, ker preveč izčrpa tudi najhujše krvoločneže.
Prišlo bo do delitve Bosne med Srbijo in Hrvaško. Še najkrajšo bodo menda potegnili bosanski Muslimani, ki bodo pod nekakšno zaščito OZN, ali pa bodo postali privesek Hrvaške? Nekakšna konfederacija bosanskih Srbov z "matično domovino" Srbije zares ne bo naredila velike, bo pa zagotovo ta balkanska država postala največja in najmočnejša zlasti v vojaškem pogledu.
TRAJNA REŠITEV?
Ali predstavlja nov zemljevid Bosne trajno rešitev za trpeče narode?
Nobena rešitev, ki temelji na nasilju in etničnem čiščenju ne more biti trajna. Zagotovo pa je ta boljša od utrujajoče vojne. Preveč je bilo trpljenja, preveč smrti, a tudi maščevanja in grozovitih pokolov, da bi vse lahko rešili z novimi balkanskimi kartami. Ne smemo namreč pozabiti, da so bosansko krizo zanetili apetiti "velesile" znotraj nekdanje Jugoslavije, pa tudi staro sovraštvo, ki se vleče iz generacije v generacijo. Tudi neporavnani računi iz druge svetovne vojne.
Najbolje bo, če bodo živeli v miru, pa čeprav administrativno razdeljeni.
SRAMOTA ZA OZN
Mnogi se sprašujejo, kaj pravzaprav počenja v Bosni armada na tisoče pripadnikov modrih čelad? Uprizarjanje žalostnik za "svojimi" diplomati in rojaki, ki so tam nesrečno izgubili življenje je dokaj slaba tolažba za stotisoče nesrečnih domačinov, ki so ob vse; svoje najdražje in ognjišča. Ti ljudje vedo, da so jih sprli politiki. Na dlani je, da je svetovna organizacija doživela na Balkanu največjo sramoto in ponižanje v vsej svoji zgodovini. To je kajpak slaba popotnica za proslavo 50-letnice obstoja te organizacije.
Sile za hitro posredovanje so prvič resno posredovale 22. avgusta, ko so odgovorile na že običajno lahkotno streljanje bosanskih Srbov na Sarajevo.
MOGOČNI NATO
Mogočni NATO, največja združena vojaška sila na svetu, ki v italijanskem Avianu (in še kje?) drži v pripravjlenosti na stotine najsodobnejših vojaških letal, preprosto dolgo "ni vedel", koga naj ščiti ali napade, saj je bosanska vojna specifična po nastanku in vpletenosti. Največkrat se ne ve, kdo napada in kdo je napaden. No, doslej jim je uspelo onesposobiti dva aviona in mirujoči tank. 30. avgusta pa so z odločnim napadom razbili mit o nepremagljivih Srbih. Medtem pa vojni zločinci, poklicni koljaši in vojni podjetniki živijo svoje življenje. Njim seveda ni pogodu hitra rešitev bosanske krize. Zavedajo se namreč, da bodo morali nekoč pred svetom za svoja grozodejstva in prevare tudi odgovarjati.
*	Po neuradnih podatkih je v bosanski drami doslej umrlo okoli 150 tisoč civilistov in vojakov. Okoli 500 tisoč je bilo ranjenih. Več kot milijon in pol trpečih je moralo zapustiti svoje ognjišče. Kar 40% vseh beguncev je sprejela Nemčija. Svet seje zgrozil ob zadnjem pokolu v Sarajevu in vendarle začel ukrepati za zaščito življenj nedolžnih ljudi. V trpečem Sarajevu je doslej umrlo 10.000 odraslih in 1.700 otrok.
*	Jugoslavija morda ne bi razpadla, če bi Beograd leta 1990 sprejel ohlapno konfederacijo, ki stajo večkrat predlagali Slovenija in Hrvaška. Nekaj podobnega sedaj predlagajo Ameriačni za BIH.
*	Tik pred razpadom nekdanje Jugoslavije so tudi v BIH razpisali referendum o neodvisnosti. Bosanski Srbi so ga bojkotirali, Muslimani in Hrvati pa so se odločili za samostojno državo in razglasili neodvisno BIH, ki jo je potem svet tudi priznal. 5. aprila 1992 so odjeknili prvi streli v Sarajevu in začela seje ena najboj nesmiselnih vojn na Balkanu.
NOVA PLAČILNA KARTICA
POSLOVNA KARTICA ACTIVA EUROCARD MASTERCARD
Splošna banka Koper je v teh dneh pričela izdajati novo plačilno kartico -
POSLOVNO KARTICO ACTIVA EUROCARD MASTERCARD.
Namenjena je vodilnim in drugim delavcem v podjetju ter samostojnim podjetnikom za plačevanje potovalnih, reprezentančnih in drugih stroškov na vseh prodjnih mestih ACTIVA in EUROCARD v državi ter EUROCARD MASTERCARD v tujini.
S poslovno kartico si lahko podjetja in podjetniki poenostavijo organiziranje poslovnih potovanj in bistveno zmanjšajo administrativno delo. Na službenih poteh pa poslovna kartica zamenja pisanje naročilnic ali plačevanje z gotovino.
Glede na izraženo veliko povpraševanje po poslovni kartici, v Splošni banki Koper upravičeno pričakujejo uspeh poslovne kartice ACTIVA EUROCARD MASTERCARD.
Parkirnina v Portorožu
POBIRALCI ODŠLI IZ PORTOROŽA
Končano "donosno" pobiranje parkirnine
Pogodbeni delavec pri OKOLJU Armando Djurdjevič je v letošnji kratki sezoni pobiranja parkirnine v središču Portoroža zaslužil 4.200 DEM.
"S pobiranjem parkirnine smo začeli 19. junija in končali 31. avgusta. Jaz sem delal v izmeni, po 8 ur dnevno - v 72 dneh pa sem zaslužil 348 tisoč tolarjev. To je moj 35-odstotni delež od ustvarjenega prometa, ki mi pripada.
»aka me le še prijava dohodnine.
Z zaslužkom sem zadovoljen."
Potem ko je piranski župan Franko Fičur na osnovi sklepa občinskega sveta odredil pobiranje parkirnine, je vzdolž portoroške avenije nastopila majhna četica pobiralcev in zagrizla v ne preveč hvaležno delo. Armando je imel malce sreče z razporeditvijo, saj mu je bil določen rajon na kratki relaciji ob osrednjem parku pred Palače hotelom na desni strani cestišča od križišča pri Kaštelu do križišča pri Kompasu. "Vsi niso bili plačani po prometu, nekateri v bolj oddaljenih predelih so imeli urno postavko. Mislim, da so zaslužili manj. Približno toliko kot jaz naj bi zaslužili moji kolegi v drugih izmenah v središču Portoroža. Kako je pri tem poslovalo OKOLJE, ne vem.
Od Okolja smo dobili kape, majice, denarnice ter bloke in smo začeli.
Mislim, da sem si ta denar pošteno zaslužil, saj je pobiranje parkirnine - kar tako na cesti - vse prej kot lahko delo. Kljub temu moram reči, da se je vse dobro izteklo, čeprav so mi nekateri vozniki celo grozili. Le v štirih primerih mi niso hoteli plačati. Nekateri so raje umaknili svoje vozilo in si poiskali prostor bolj v ozadju. Tujci so imeli pripombe, češ, zakaj ni parkirnih ur. Kasiral sem sproti (ura parkirnine je bila 100 SIT, skupaj največ
KDAJ VAM BODO V PIRANU ODPELJALI VOZILO?
Na podlagi 23. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Piran, vam lahko komunalna služba odpelje vozilo, če je vozilo parkirano na rezerviranem parkirnem prostoru, tudi če je vozilo parkirano na prostoru, določenem za razkladanje dostavnih vozil, ob dovozih in odvozih z gradbišč, na ali pred komunalnimi napravami (hidrant, jašek, kontejner za smeti, pred prometno zapornico...); na površini, kjer to prepoveduje vertikalna ali horizontalna prometna signalizacija; če je vozilo zapuščeno in parkirano na katerikoli javni površini.
Vozilo odpeljejo v Lucijo (obrtna cona), na prostor, ki je za to določen. Odvoz vozila odredi delavec Urada za komunalni nadzor Občine Piran.
Konec julija so javnosti predstavili prvo fazo prenovitvenih del na Predjamskem gradu: grad ima novo streho in novo podobo, pridobili pa so tudi nove prostore.
Novost v Predjami pa ni le obnovljen grad, temveč tudi dodatna ponudba: obiskovalci imajo možnost, da se na drugačen način sprehodijo skozi podzemlje pod gradom; usposobili so namreč krožno pot, ki vodi skozi Konjski hlev do Velike dvorane in po stopnicah do Netopirjevega rova. Pot se nadaljuje po zgornjih rovih Fižence - do izhoda na površju. Vhod je pod gradom, izhod nad njim. V Predjami so ob otvoritvi odprli tudi pregledno razstavo Maria Lea Vilharja ob njegovi 70-letnici.
POZNA SOLNA ŽETEV IN MANJ SOLI
Zaradi neugodnih vremenskih razmer, preobilice dežja v juniju in juliju, se je letošnja solna sezona začela slab mesec kasneje kot običajno. Sečoveljski solinarji so začeli z žetvijo 25. julija, ki se bo, kot predvidevajo v portoroški Drogi, zavlekla še v september. Letos naj bi v Drogi pridelali približno 10.000 ton soli, kar je 500 ton manj kakor lani, letina pa bo seveda odvisna predvsem od vremenskih razmer.
SPOMINSKA PRIREDITEV NA MAŠUNU
DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije oz. njen Regijski odbor obalno-kraških občin, bo v soboto, 9, septembra na Mašunu pripravila spominsko prireditev v počastitev splošnega odpora Primorcev proti nacifašizmu.
Na zborovanju, ki je postalo že tradicionalno (lani je bilo v Izoli), so se zbrali člani in simpatizerji stranke. Spomnili so se burne preteklosti n čase, ko je razpadla mogočna fašistična Italija ter na odločen vsesplošen odpor Primork in Primorcev. Kot nam je povedal Ivan Čeligo, član stranke DESUS in svetnik v občinskem svetu občine Piran, njihova stranka že pripravlja zanimiv predvolilni program, o katerem bomo zapisali nekaj več v eni izmed prihodnjih številk Primorskega utripa. Slavnostna govornika na zborovanju na Mašunu bosta bila Jože Globočnik, predsednik DESUS in Ivo Sisinger, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije.
Portorož
KJE BO STALA GARAŽNA HIŠA?
Hoteli Palače so predlagali spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Piran
V	teh dneh so Hoteli Palače na občino Piran in ustrezne inštitucije vložili predlog za spremembo in dopolnitve urbanističnega družbenega plana občine, v katerem predlagajo primerno lokacijo za garažno-parkimo hišo. Le-ta naj bi stala med avtobusno postajo v Portorožu in objektom Istra. Hoteli Palače so tudi lastniki dela tega zemljišča na pare. št. 1688, 1689 in 1690 k.o. Portorož.
V	prid tej lokaciji govori vrsta razlogov, kot so neposredna bližina centra, Kongresnega in kulturnega centra Avditorij, bližina večjih poslovnih stavb in zasebnih hiš, neposeganje v naravo in naravna danost konfiguracije terena.
S predlagano rešitvijo naj bi po mnenju predlagatelja vsaj delno uredili enega najbolj perečih problemov v turističnem Portorožu, pomanjkanje parkirnih površin in garažnih mest, saj bi jih z novo garažno hišo pridobili kar 400 parkirnih mest. V Hotelih Palače pričakujejo, da bo občina poskrbela, da bodo pridobili vsa dovoljenja za omenjeni poseg do konca tega ali v začetku prihodnjega leta.
Podobno kot Hoteli Palače, razmišljata o garažah v Portorožu tudi podjetji Metropol hoteli d.d. in Mibex Group. Vprašanje pa je, ali bodo načrtovalci ob ne preveč dobri sezoni, zbrali dovolj denarja za relativno drage in zahtevne gradbene posege.
POSLOVNI KLUB V KOPRU
Prostori Poslovno-trgovskega središča Zeleni park v Kopru so skoraj v celoti prodani. Nekaj prostora je le še v gornjem nadstropju zgradbe, kjer naj bi do konca leta zaživel Poslovni klub
V najvišjem delu poslovno-trgovske zgradbe Zeleni park (razširjeni del veleblagovnice Soča) je še nekaj prostora za družbenike, ki so pripravljeni vložiti sredstva. Tu naj bi, kot poroča Komunikacijska skupina SPEM iz Kopra, že do konca letošnjega leta zaživel Poslovni klub. V objektu, katerega vrednost presega sedem milijonov nemških mark, bodo med drugim poslovni apartmaji, luksuzna restavracija, dvorana s 50 sedeži za razna poslovna srečanja in predavanja, galerija, prostor za rekreacijo ter razne službe, ki naj bi delovale kot nekakšen servis poslovnežem.
Vid Brataševec, direktor Agensdesigna-a Koper pravi, da naj bi bil Poslovni klub mesto, kjer bi se srečevali poslovneži in poslovni parneiji, saj se poslovni stiki radi stkejo zunaj pisarn v tako imenovanih klubih, kar je vse pogostejši pojav v sodobnem svetu.
POZOR. PTICE!
Gnezda ptic na sečoveljskih solinah bodo poslej bolj varna.
Ob gnezdišču čiger na Len v Seočevljskih solinah so ornitologi koprskega društva Ixobiychus v sodelovanju s PC Soline portoroške Droge postavili dodatne opozorilne table, ki bodo obiskovalce in sprehajalce opozarjale, da se nahajajo na področju gnezdišč ali ptičjega rezervata. Ob vhodu na soline so sicer že dalj časa postavljene tri table, vednar so sprehajalci kljub prepovedi prihajali na področje solin celo s psi, ki so, spuščeni z vrvic, plašili ptice.
Zato je koprsko Omitološko društvo letos pridobilo soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine za postavitev novih tabel. Na območju gnezdišč in rezervata je namreč prepovedan ribolov, gibanje je delno omejeno, prav tako pa ni dovoljeno sprehajanje s psi, saj v edinstvenem okolju solin gnezdijo tudi ptičje vrste, ki jih ni najti nikjer drugje v Sloveniji. Table bodo razporejene v bližini gnezdišč in rezervata, kjer bodo, kot upajo ornitologi, bolj opazne in upoštevane, poroča Agencija PR plus RM.
Nagradna križanka Št. 6
NAGRADE KOMPAS PR O PORTOROŽ Brezplačna vožnja do Benetk s Princem ofVenice prejmejo: - Jožica Sorta. Ukmaijeva 16, Lucija - Zorka Šmuc, Pristaniška 1, Piran -Slava Kurent, Ulica IX. korpusa 4 , Piran Obvestilo o srečnih nagrajenkah smo poslali tudi Kompasu. Nagrajenke prosimo, da se čimprej zglasijo pri Kompasu zaradi določitve datuma izleta v Benetke. Čestitamo!
600 SIT). Nekatere, ki so ostali dlje, sem potem lovil za doplačilo. Nekateri so mi ušli (4 do 5 avtomobilov dnevno), v glavnem pa so plačali brez pripomb. Mnogi so si mislili 'ni pomembna cena, samo da dobim prostor.' Mislim, daje bila zadeva v redu, nam je na koncu pogovora zaupal Armando, čeprav ne moremo mimo protestov, zlasti na začetku. Kaže, da se bo na to dejstvo treba privaditi. Sedaj, ko parkirnine ni več, so si oddahnili zlasti tukajšnji gostinski in trgovski delavci, ki so prav tako, brez izjeme morali plačevati, razen če je pobiralec pogledal skozi prste.
Na Bernardinu še pobirajo parkirnino
Medtem ko so 31. avgusta prenehali pobirati parkirnino v središču Portoroža, v Bernardinu ne nameravajo odnehati. Tam je treba plačati za uro parkiranja 50 tolarjev oz. največ 300 tolarjev dnevno.
+ °
primorski u^p
piromko iidojo	|
BOMO SPET IMELI MINISTRA ZA TURIZEM?
Turistično gospodarstvo in strokovnjaki s področja turizma, člani Nacionalnega turističnega združenja in Upravni odbor skupščine NTZ zahtevajo ponovno vzpostavitev Ministrstva za turizem in Sveta za turizem pri Vladi Republike Slovenije
Zlasti Svet za turizem naj bi upošteval strateške interese slovenskega turizma, medresorsko usklajeval interese turizma in koordiniral nacionalne organizacije s področja te dejavnosti. Ugotavljajo, da je turistično gospodarstvo razdrobljeno, premalo povezano z Vlado Republike Slovenije in brez njene zadostne podpore turizmu in turističnemu gospodarstvu doma in v tujini. Turizem je po ekonomskih učinkih zelo pomemben za slovensko državo. Prispeva 5% družbenega proizvoda (DP) Slovenije, devizni priliv pa se bliža milijardi dolarjev. Turizem pospešuje podjetništvo in zaposlovanje. Je interdisciplinarna dejavnost, ki neposredno ali posredno obsega številne druge gospodarske in negospodarske dejavnosti. Pomen turizma je potrdila tudi Vlada RS, ko je sprejela Strategijo razvoja slovenskega turizma in DZ R Slovenije, ki je sprejel resolucijo o dolgoročnem razvoju slovenskega turizma s programom aktivnosti za uresničitev dolgoročnih razvojnih ciljev. V Nacionalnem turističnem združenju (predsednik mag. Janez Siše) so prepričani, da lahko postane turizem v prihodnjih letih ena najuspešnejših gospodarskih dejavnosti v Sloveniji.
Prvi človek slovenskega turizma je sedaj 28-letni ekonomist s Ptuja Peter Vesenjak, ki opravlja naloge državnega sekretaria za turizem v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti.
OGLEDALI SO SI PIRANSKO ELIPSO
V sredo, 16. avgusta s je v Piranu mudila strokovna občinska ekipa drugega največjega mesta avstrijske Štajerske Leoben, ki jo je vodil mestni župan dr. Matthias Konrad. Skupaj s strokovnjaki za okolje in prostor, občinskimi uradniki in predstavniki petih političnih strank - člani občinskega sveta Leoben, so si ogledali znamenito piransko elipso na Tartinijevem trgu, delo znanega profesorja in arhitekta B. Podrecce, kije tudi spremljal delegacijo. Prof. Podreccaje namreč zmagal na natečaju za arhitektonsko, vizualno in prostorsko rešitev nekajkrat večjega mestnega trga v Leobnu. Avstrijsko delegacijo je v prostorih mestne galerije Piran sprejel tudi Franko Fičur, župan piranske občine. Ob tej priložnosti sta si župana izmenjala priložnostni darili, župan Franko Fičur pa je gostom posredoval nekaj osnovnih podatkov o piranski občini.
25 LET ZVESTA PORTOROŽU
Vincenzo Sessa in njegova soproga Jana iz Torina že 25 let prihajata na počitnice v Porotorž. konec julija ju je sprejel tudi piranski župan Franko Fičur. Prav lepo je kramljati z gosti, ki se že 25 let zaporedoma, brez prekinitve, vračajo na počitnice v Portorož. To sta Vincenzo Sessa in njegova soproga Silvestro -Sessa Jana, ki zadnjih deset let letujeta pri družini Maglica v Portorožu. "Nekoč smo hodili počitnikovat na Elbo, potem smo prišli v vaš prelepi Portorož. Bilo nam je všeč in tako smo sedaj tukaj vsako poletje. Zadovoljni smo, ustvarili smo dobre odnose z vsemi, zlati pa smo veseli in hvaležni družini Maglica, ki lepo skrbi za naše dobro počutje. Obiska nisva prekinila niti v najhujših časih vaše osvamosvojitve, čeprav so nam ljudje pravili, naj ne hodiva sem, ker tukaj divja vojna. No, priznati morava, da naju je takrat vendarle bilo malo strah. Portorož je lep. Vse je lepo zeleno. Vse nama je všeč, čisto morje, vegetacija, klima, hribčki, veter, zaliv..." Sicer pa, 25 let nekaj pove, mar ne? Kopata se na plaži hotelov Riviera. Nekoliko jih moti hrup, zlasti ob vikendih. "V sezoni bi morali večkrat odvažati smeti." Glede cen pa menita, da niso pretirane, nekatere stvari pa so celo dražje v Portorožu, kot pri njih v Italiji. Konec julija je goste Sessa v občinski palači sprejel tudi piranski župan Franko Fičur. V zahvalo za zvestobo Portorožu jima je izročil zahvalno listino mesta Piran.
Na sliki: Gosta Sessa in gostitelja družina Maglica na sprejemu pri županu
Foto: FK - Informa
GOSTJE S KOROŠKE
Dr. Milena Oblak Juh, predsednica piranskega občinskega sveta je v sredo, 30. avgusta, v imenu župana občine Piran v občinski palači priredila sprejem za predstavnike koroških Slovencev in člane gledaliških skupin na Koroškem. Nekateri ugledni gostje - člani gledaliških skupin, ki delujejo v okviru Krščanske kulturne zveze Celovec, letujejo v občini Piran že 18 let zapored, v Sloveniji pa že 20. leto. Še posebej toplo je pozdravila predstavnike koroških Slovencev gospod Nantija Oliba. predsednika narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Janka Cerarja, predsednika Krščanske kulturne zveze Celovec, g. Nužeja Tolmeierja, tajnika Krščanske kulturne zveze Celovec in gospo magistrico Andrejo Perne, podpredsednico Krščanske kulturne zveze.
Na sprejemu so bili prisotni tudi dr. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu, mag. Igor Draksler, župan obline Škofja Loka in Rafael Dodič, podpredsednik Občinskega sveta občine Piran.
V znak priznanja za dolgoletno naklonjenost piranski turistični občini je dr. Oblakova poklonila Krščanski kulturni zvezi Celovec, kot organizatorki letovanj svojih gledaliških skupin darilo - spominsko grafično mapo Piranskih solin, delo umetniškega oblikovalca Marina Mahniča.
Foto: Franc Krajnc Informa
S torkovega sprejema pri podžupanu
NA SPREJEMU PRI PIRANSKEM PODŽUPANU SO GOSTJE OPOZORILI NA NERED IN HRUP. ZAHVALNA LISTINA GOSTOM LANDE, UHL IN AGGSTEIN
V	petek, 11. avgusta je podžupan piranske občine Vladimir Knez priredil sprejem za turiste, ki zaporedoma vsako leto že petnajstič in več prihajajo preživljat počitnice v občino Piran. Sprejel je družino Lande Rosemarie Marto in Helmuta, družino Uhl Brigitte in Georg iz Nemčino, družino Aggstein Maria in Karl iz Avstrije ter goste Casadei Gigliola in Giovanni iz Italije.
V	znak pozornosti iz zahvale za dolgoletno bivanje v piranski občini je izročil gostom zahvalno svečano listino. V sproščenem pogovoru so gostje podžupana opozorili, da imajo občutek kot, da je Portorož zadnje čase namenjen le mladini. Motil jih prometni nered, nered in različne cene za iste storitve na osrednji portoroški plaži. Podžupanu so povedali tudi, da se gostje o tem med seboj pogovarjajo. Lahko se tudi zgodi, da bomo na tak način počasi izgubili turiste. "Vsak drugi reče, da ne bo prišel več v Portorož."
Vladimir Knez jim je povedal, da je že imel razgovore z Odborom za turizem in gostom zagotovil, da bo prihodnje leto drugače. Mladi, ki so nekoč letovali v Istri, prihajajo v Portorož. "Na plaži morata vladati red in mir, zato bomo s plaže odstranili vse, kar ne sodi nanjo," je rekel Vladimir Knez.
Foto: FK - Informa
NOVA INFORMATIVNA TABLA
Portoroško Gospodarsko interesno združenje PROTUR je pred nekaj dnevi pri stavbi KS Portorož postavilo novo lepo pregledno, ročno izdelano turistično informativno tablo Portoroža. Izdelalo jo je portoroško podjetje Amtfer d.o.o. ter za prejšnjo, ki je bila že malce zastarela, popackana in poškodovana, so medtem, ko so relativno dolgo iskali izvajalca, prejeli turistični osat. Kot so nam povedali, se bojijo, da tudi ta lično izdelana tabla zaradi mazačev ne bo imela dolgega življenja.
VESELI H>AIV ZA GIMNAZIJO PIRAN
KDO JE KDO NA GIMNAZIJI PIRAN V ŠOLSKEM LETU 1995/96
Ravnateljica: prof. Vojka Štular
slovenski jezik in književnost: prof. Jasna Čebron prof. Vesna Vlahovič matematika: prof. Borut Antonič prof. Nadja Marušič angleški jezik in književnost: prof. Mojca Šauperl
italijanski jezik in književnost: prof. Nives Zudič-Antonič prof. Lea Kalc zgodovina: prof. Sonja Bizjak
športna vzgoja: prof. Borut Butinar, prof. Geraldina Grzinič
umetnost: prof. Brigita Jenko
geografija z ekologijo: prof. Eva Slekovec
biologija z ekologijo: prof. Jana Cmošija
kemija: prof. Breda Novak
fizika: prof. Andrej Podpečan
psihologija: prof. Darja Matičetova
računalništvo in informatika: prof. Aleš Lipnik
nemški jezik: prof. Ljudmila Sinkovič
francoski jezik: prof. Brigita Jenko
latinski jezik: prof. Marjan Rožac
strokovna sodelavka za biologijo in kemijo:
laborant za fiziko: g. Veljko Čakarun
knjižničarka: prof. Jasna Čebron, prof. Aleš Lipnik
psihologinja: prof. Darja Matiče tova
tajnica: ga. Sonja Gajič, hišnik: g. Edi Poniž, snažilka: ga. Barbara Kavčič, snažilka: ga. Klara Antolovič, snažilka: ga. Olga Peric, prehrana: ga. Irena Legat
RAZREDNIKI: l.A razred: prof. Brigita Jenko l.B razred: prof. Mojca Šauperl l.C razred: prof. Ljudmila Sinkovič 2.A razred: prof. Vesna Vlahovič 2.B razred: prof. Eva Slekovec 2.C razred: prof. Nives Zudič 3.A razred: prof. Jasna Čebron 3.B razred: prof. Borut Antonič
OSEBNA IZKAZNICA ŠOLE Ena naj lepših šol v Sloveniji Gimnazija Piran meri 2600 m2, ima 10 učilnic, od tega 3 specialne: kemija, računalništvo, fizika in biologija skupaj. Vsi prostori so opremljeni z najnovejšo kakovostno opremo. Vsi profesorji in profesorice po področjih imajo svoje kabinete. Imajo tudi knjižnico, ki jo bodo še obogatili z novimi knjigami in učbeniki ter medioteko. V stavbi so trim kabinet, gledališka soba, nekaj prostora so namenili tudi interesnim področjem; sitotisk za interne potrebe, manjši ateke in šolski radio v povojih ter garderoba. Za malice je poskrbljeno v lastni šolski jedilnici. Pred kratkim je izšla posebna izdaja šolskega glasila Školjka z izborom gimnazijskih novel z literarnega natečaja, ki so jo pripravili dijaki pod vodstvom prof. Vojke Stular in s tehnično pomočjo prof. Aleša Lipnika.
Prenovo stavbe je financiralo Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije. Prenova skupaj z opremo je veljala 138 milijonov tolarjev. Izvajalci so bili Inženiring IZTR iz Ljubljane - gradbena dela so zaupali Stavbeniku iz Kopra, za opremo je poskrbela Lesnina iz Ljubljane. Glavni projektant: Zdravko Leskvic v sodelovanju z Investbirojem Koper.
Kadrovska struktura zaposlenih predavateljev po izobrazbi odstopa od povprečja v Sloveniji. Letos je na šoli vpisanih 251 dijakinj in dijakov, od tega je 100 novincev. V vseh treh letnikih (četrtega ni, ker smo gimnazijo uvedli pred tremi leti) je 8 oddelkov. In še naslov: Gimnazija Piran, Bolniška 11, 66330 Piran-Pirano.
Živahno tudi v OŠ LUCIJA
Jelka Pečar nova v.d. ravnateljice
Tudi v Osnovni šoli Lucija so vse pripravili za pričetek novega šolskega leta. Razporejene so naloge učiteljem, sestavljeni umiki, v razredih čaakajo učence vsi učbeniki in delovni zvezki. Osnutek Letnega delovnega načrta je bil že predstavljen na konferenci učiteljskega zbora. Š olsko leto pa se bo tudi letos začelo s posebnim programom imenovanim "POUK BREZ ŠOLSKIH TORBIC". Učenci bodo v tem prvem tednu ustvarjali, raziskovali, plavali, imeli šolo pod šotori, šli na ekskurzije..., bogat program, ki gaje bilo treba zasnovati že med počitnicami. Najsvečanejši pa je bil sprejem novih PRVOŠOLCEV. V športni dvorani je bil njim in staršem posvečen kulturni program. Od tu so jih osmošolci in njihove prve učiteljice odpeljali v razred. Osmošolci jim bodo tudi sicer v pomoč. Za njih so z razredničarko napisali pesem. Nova v.d. ravnateljice Pečar Jelka je od 1. septembra začela z delom. Pri zahtevnih nalogah ji pomagata bivša ravnateljica Marija Mahne in pedagoginja Neva Strel Pletikos, kije bila imenovana za v.d. pomočnice. Svet šole je potrdil ta Um do razpisa, oziroma do imenovanja novega ravnatelja.
POPOTNICA PRVOŠOLKI, PRVOŠOLCU
KAM JO MAHAŠ, RADOVEDNEŽ? ŽE V ŠOLO?! KDAJ Sl ZRASEL, MALI TI VSEVEDNEŽ? PRED-NO STOPIŠ V NAŠ HRAM UČENOSTI, PRISLUHNI MOJIM SKRIVNOSTIM: VZTRAJNO DELAJ, RAD SE UČI IN ZAUPAJ VASE, POIŠČI SI PRIJATELJE IN GLASNO MISLI NASE. PAZI, DA BO V TVOJI TORBI RED IN VEDI, DA URA BO ZVONILA SPET.
HUDO BREME? ČE NE GRE, POIŠČI MENE. RES ŽELIM TI IZ SRCA, DA BI SE PRI NAS POČUTIL KOT DOMA.
TVOJA 0SM0Š0LKA, TVOJ OSMOŠOLEC.
OSNOVNA ŠOLA LUCIJA 85 let
DRZNI SI BITI MODER!
Na Gimnaziji Piran so že na začetku, to je pred dvemi leti uvedli vpisno knjigo, v katero se vpisujejo profesorji, ki poučujejo na Gimnaziji in pa dijaki prvih letnikov in tisti, ki se jim pridružijo v drugen in tretjem na novo. Prva se je vpisala v knjigo prof. Vojka Štular. Vpisna knjiga ima simboličen pomen - njeno vodilo je Sapere aude! (Horatius), kar v slovenskem prevodu pomeni: Drzni si biti mder! To naj bi bil cilj oz. vodilo. Prepričani so, da bodo skozi tak način prišli dijaki do večje identifikacije, v pomoč pa dobijo tudi majico z zaščitnim znakom šole Školjka in posebno mapo z vsemi navodili, ki jih potrebujejo za začetek šolskega leta. Slavnostna otvoritev šolskega leta naj bi
postala tradicionalna, kajti zdi se jim, da je potrebno na poti šolanja nekatere dogodke bolj obeležiti. To so zlasti prehod iz OŠ, srečanje z novimi dejavnostmi, prehod v dobo odraslosti, zaključek šole s slavnostno podelitvijo diplom oz. spričeval in podobno. Vse to naj bi dijakom priraslo k srcu in da bi skozi to čutili večjo pripadnost šoli.
Ravnateljica: prof. Vojka Štular
"Mislim, da smo prišli do tistega razpotja v Gimnaziji, ko imamo pravzaprav vse tri najbolj pomembne dejavnike dobre šole; primerne in sposobne dijakinje in dijake, dober profesorski zbor in odlične prostorske pogoje. Tisti, ki so si našo šolo ogledali in imajo primerjavo z ostalimi šolami v Sloveniji, pravijo, da je to ena najlepših šol v Sloveniji. Predvsem zaradi tega, ker nam je uspelo ohraniti staro in jo nadgraditi oz. dopolniti z novimi sodobnimi elementi. Odličnim prostorkim pogojem in opremi bomo sedaj morali še dodati oz. dopolniti z učno tehnologijo - učili ter obogatiti šolsko knjižnico, ki je sedaj še zelo skromna."
SEJMI, KONFERENCE, RAZPRAVE, SREČANJA, PRIREDITVE
Ljubljana - Portorož:
2. mednarodno srečanje mest srednje Evrope
Mestni turizem - generator hitrejšega razvoja
Konferenca bo od 12. do 14. oktobra v Ljubljani. Potekala bo v angleškem jeziku. Predsedujoči: Prof. dr. Peter Keller, predsednik AIEST, predsednik regionalne komisije WTO za Evropo in mag. Vladimir Mušič, znanstveni svetnik Urbanističnega inštituta R Slovenije v Ljubljani ter Marek PASCZUCHA, M. sc., direktor. Inštituta za turizem, Krakow.
Razprava: Psihosocialni in ekonomski profil mestnega turista, Mestni turizem in njegov vpliv na razvoj mesta in regije, kultura in metodološki pristopi načrtovanja razvoja turizma v mestih. Govorili bodo tudi o sprejemljivosti prebivalcev za razvoj turizma v mestih in njihovo motiviranost ter sodelovanje v razvoju. Predstavili bodo posamezne primere načrtovanja turizma v mestih. Udeleženci konference v Ljubljani nameravajo srečanje izkoristiti tudi za obisk Portoroža.
LJUBLJANA NARAVA - ZDRAVJE
20.-24.9. 26. sejem ponudbe proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje
SODOBNA ELEKTRONIKA
2.-6.10 42. mednarodna razstava profesionalne elektronike, telekomunikacij, RTV difuzije, opreme za proizvodnjo sestavnih delov, funkcijskih enot in materialov, visokih tehnologij in znanja
MEDILAB
17.-20.10.	4. mednarodni sejem medicinske in laboratorijske tehnike,
farmacevtike, materialov, rehabilitacijskih izdelkov in storitev
LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM
7.-12.11. 6. slovenski pohištveni sejem z mednarodno udeležbo
AAF - ARS ANTIQUITAS FAIR
7.-12.11.5. mednarodni sejem sodobne umetnosti in antikvitet
ŠPORT IN REKREACIJA
28.11.-3.12. 26. slovenski sejem opreme za zimske in letne športe, rekreacijo ter turistične ponudbe športnih središč doma in v tujini, z mednarodno udeležbo
VESELI DECEMBER
15.-30.12. prodajni sejem
CELJE
OBRTNI SEJEM
Jesenski mednarodni obrtni sejem 8.-17.september '95 Tržaški dan bo 15. septembra
SENIOR zdravje iz narave,
17.-21. oktober '95 MIKLAVŽEV SEJEM 1.-5. december '95 BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM
15.-29. december '95
MARIBOR
GIB - (Grafika-informatika-biro)
26.-29. september '95 Poseben poudarek bo na grafiki (grafična delavnica -prihaz od ideje do izdelka). Likovna delavnica (ročni tisk), umetniški grafični izdelki na računalniku. 29. septembra dan grafičaijev. V sodelovanju z GZS Drupa po Drupi (D-sseldorf). Novosti v sitotisku in digitalnem tisku. Izobraževalni in poučni karakter. Sodelujejo šole.
GOST-TUR (Mednarodni sejem gostinstva in turizma)
1 L-15.oktober '95 Mleko - Pekarstvo in slaščičarstvo, Vino - Hrana. TURISTIČNA BORZA. 13. oktober '95. Poseben poudarek bo na turistični borzi kot sestavnemu delu sejma - ob 90-letnici organiziranega turizma v Sloveniji. Predstavili se bodo Intitucije, Interesne skupnosti, Turistične agencije in zveze, turistični kraji in regije. .Tudi turistični kraji v razvoju.
Na Gost-turu oz. Turistični borzi se bo predstavilo tudi portoroško Gospodarsko interesno združenje PROTUR.
BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM
15.-24. december
RADENCI
42. Gostinsko turistični zbor Slovenije (GTZ)
bo 24. in 25. oktobra '95 v Radencih
Nastop tekmovalnih skupin (strokovnih in športnih ter gostinsko-turističnih šol. Moto: sodelovanje - kakovost - uspeh. Razstave bodo v veliki portni dvorani in v šotoru.
90 LET ORGANIZIRANEGA TURIZMA V SLOVENIJI
V Sloveniji letos beležimo 90-letnico organiziranega turizma. Svečani poudarek temu dogodku bodo dali tudi na Turistični borzi (13. oktobra) v okviru Mednarodnega sejma gostinstva in turizma GOST-TUR, ki bo od 11.-15. oktobra v Mariboru.
NARAVA IN ZDRAVJE ZOPET V LJUBLJANI
Od 20. do 24. septembra se bo na Gospodrskem razstavišču v organizaciji j Ljubljanskega sejma odvijal zelo zanimiv, sedaj že tradicionalen sejem NARAVA-ZDRAVJE.
Uvertura v letošnji jesenski del prireditev Ljubljanskega sejma bo sejem NARAVA-ZDRAVJE. Tokrat se bo ta že tradicionalni sejem raztezal na več kot 3500 kvadratnih metrih razstavnih površin. 135 razstavljalcev iz vse Slovenije in iz tujine bo v dneh med 20. in 24. septembrom predstavilo celovito ponudbo vsega, kar potrebujemo za svoje zdravje. Razveselili nas bodo s prenekatero informacijo, nasvetom in idejo za bolj zdrav in kvaliteten življenjski vsakdan, kot je že v navadi bo obsejemsko dogajanje tudi na 26. sejmu NARaVA-ZDRAVJE pestro in bogato. Zvrstila se bodo številna predavanja, srečanja, demonstracije in druge prireditve.
Društvo za zdravje srca in ožilja bo na svojem razstavnem prostoru omogočilo merjenje količine holesterola in višino krvnega tlaka, njihovi strokovnjaki pa bodo svetovali v zvezi z boleznimi srca in ožilja. Tudi na razstavnem prostoru nove revije "Dita" bodo merili količino sladkorja v krvi in svetovali obolelim za to vrsto bolezni, o oplementitenju njihovega življenja. Na voljo bo tudi bogat izbor literature, ki obravnava problematiko zdravja.
Zdrava prehrana je bistven del zdravega življenja. Prav zato se bodo v okviru obsejemskih dogajanj vsak dan vrstila predavanja na temo "zdrava prehrana". Veliko novega bomo izvedeli o pridelavi, predelavi in pripravi zdrave, za dandanašnji način in tempo življenja najprimernejše prehrane.
Vse večje pozornosti sodobne družbe so dandanes deležna zdravilna zelišča. Vsi, ki jih to področje zanima, bodo prav gotovo veseli dveh predavanj, ki bosta v sejemskih dneh potekali na to temo.
AVDITORIJ
Veliki finale kulturnega poletja
Ob koncu Kulturnega poleta 1995 v Portorožu in Piranu pomembni dogodki v letošnji sicer pestri kulturni ponudbi Avditorija Portorož. Poletno sezono smo uspešno začeli konec junija z uprizoritvijo Verdijeve opere Rigoletto v izvedbi mariborskega opernega in baletnega ansambla. Isti ansambel, obogaten z gostujočimi solisti, je v soboto, 26. avgusta '95 ob 21.00 uri pripravil VEČER ITALIJANSKIH OPERNIH ARIJ z zbranimi biseri iz bogate operne zakladnice. Tokrat ni šlo za to ali ono operno zgodbo, saj se uprizoritev že v zasnovi odreka kakršnemukoli fabulativnemu kontekstu. Pod taktirko dirigenta Borisa Švare je enajst vokalnih solistov, zbor in orkester SNG opere in baleta Maribor predstavilo znane operne junake izpod peres skladateljev Verdija, Puccinija in Donizettija. Operni večer se je zaključil z manjšim ognjemetom v Avditoriju.
Na Tartinijevem trgu v Piranu so pred časom začeli s prireditvami s skupnim naslovom DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICE. 2.
septembra je že nastopil pihalni orkester KUD Karol Pahor Piran pod vodstvom Benjamina Makovca, naslednji dve soboti pa vabijo na. ogled naslednjih ambientalnih večerov:
Sobota, 9. 9. 95 ob 19.00 , Tartinijev trg, Piran FOLKLORNA SKUPINA KUD Karol Pahor Piran in SREČANJE MEŠANIH PEVSKIH ZBOROV TREH DEŽEL - mešanega zbora Kolinska, madžarskega mešanega pevskega zbora in avstrijskega mešanega zbora.
Sobota, 16. 9. 95 ob 19.00, Tartinijev trg, Piran PEVSKI ZBOR ŠAVRINSKE PUPE ino RAGAZZONI Ob koncih tedna vabijo tudi na filmske predstave.
Veliki glasbeni finale Kulturnega poletja 1995 pa bo koncert s samega vrha evropske komorne glasbe. V soboto, 23. septembra, bosta ob 20.30 nastopili slovenska flavtistka IRENA GRAFENAUER in nemška harfistka MARIA GRAF. Izvajali bosta dela Haendla, Mozarta, Donizettija, Ellerta, Kuhlaua in Parisha. Irena Grafenauer je po desetletnem sodelovanju z bavarskimi simfoniki 1987 začela solistično kariero, ki jo nenehno vodi po svetovnih odrih, istega leta pa je postala tudi profesorica na Glasbeni akademiji v Salzburgu. Mario Grafe uvrščajo med najpomembnejše harfistke na svetu. Tandem Grafenauer - Graf deluje že več let in sodi v vrh evropske komorne glasbe. Cena vstopnice za ta koncert je enotna - 1.500 tolaijev.
V prepričanju, da se bodo ljubitelji komorne glasbe odzvali klicu teh izjemnih kulturnih dogodkov, vabijo na prizorišči, kjer boste skupaj delili redke trenutke vrhunske umetnosti. Zaradi precejšnjega zanimanja priporočajo, da si vstopnice zagotovite z rezervacijo na telefonsko številko 066/747-230.
COMUNITA DEGLI ITALIANI PIRANO - GIUSEPPE TARTINI
IL PROGRAMMA PER IL MESE Dl SETTEMBRE:
DOMENICA, 17 settembre, "GITA A BRIONI" con la motonave MARCONI La partenza da Pirano e prevista per le ore 8,40 dal molo. II ritomo e previsto per le ore 18,30. II prezzo della gita e di 4.000 SIT, nel prezzo sono compresl: il viaggio, la visita guidata delfisola ed il pranzo. Le prenotazioni con il pagamento devono venir effettuati entro il 10 settembre.
DOMENICA, 24 settembre. In occasine della festa del Comune di Pirano, in Piazza Tartini alle ore 18: "RTVISTA DI PATTINAGGIO ARTISTICO e BALU". GIOVEDI, 28 settembre, alle ore 19 (in sede) conferenza del prof. Rino Cigui "Studi e testimonianze materiali della civilta dei castellieri in Istria".
Gli appassionati della poesia e della prosa sono invitati a partecipare al XVII Incontro dei poeti e scrittori delle nazionalita in Slovenia. I lavori devono essere scritti a macchina in tre copie. Visto che I lavori devono essere inviati allorganizzatore entro il 15 settembre, invito tutti gli interessati a chiamare presso la Comunita per informazioni piu precise riguardanti il concorso.
Per poter preparare il programma delle manifestazioni ed attivita contiamo sulla Vostra collaborazione. Vi invitiamo inoltre ad inviarci suggerimenti e proposte per il programma futuro.
_____________________________________________Il segretario: Fulvia Zudič
Slovenska naravna zdravilišča bodo obiskovalcem predstavila svoje nove programe in obogatene kapacitete. Njihovi zdravniki pa bodo marsikateremu obiskovalcu pomagali s koristnim nasvetom.
Alternativne metode zdravljenja v današnjem času vse opazneje stopajo ob bok sodobni medicini. Center alternativne medicine bo zato predstavil nekatere izmed teh metod. Demonstracije bodo prav gotovo zanimive in marsikateremu obiskovalcu bodo odstrle zastor v njemu za sedaj še nepoznan, a zato nič manj bogat svet alternativnega zdravilstva.
Taborniki bodo obiskovalcem prikazali načine sortiranja odpadkov. Velja omeniti tudi degustacije naravne polnovredne hrane, predstavitev nekaterih humanitarnih organizacij, predstavitve knjig, revij, predstavitev projekta "Ekoturizem" ter predstavitev permakuluture - sožitja med naravo in človekom. Obiskovalci sejma NARAVA-ZDRAVjE so že navajeni, da jih organizatorji vsako leto presenetijo z zanimivimi razstavami. Tokrat si bomo lahko ogledali že tradicionalno gobarsko razstavo, razstavo zdravilnih zelišč, ki bo letos na sejmu NARAVA-ZDRAVJE prvič in razstavo malih živali, ki se je bodo prav gotovo najbolj razveselili otroci.
Zdravo in polno življenje je v današnjem, naglici podvrženem času, privilegij. Pogosto se ne zavedamo, da moramo za kvaliteto vsakdana storiti nekaj predvsem sami. Morda je prav obisk sejma NARAVA-ZDRAVJE tista vzpodbuda, ki jo še potrebujemo, da se tega zavemo in da se naučimo, kako storiti prvi pa tudi prenekateri nadaljnji korak v polnejši, veselejši in bolj zdrav jutri. (M.M.)
ODDAJNIK BELI KRIŽ
GARNIRANA RESOLUCIJA
PIRANSKI OBČINSKI SVET ZA SREDNJEROČNO REŠITEV PRESELITVE VSEH ODDAJNIKOV Z BELEGA KRIŽA Potem ko je sredi julija RTV Sloveija presentila z izklopom 100 kilovatnega srednjevalovnega radijskega oddajnika na Belem križu, seje vnela polemika za njegovo ponovno vključitev. Nekateri se niso strinjali z načinom (preprostim izklopom brez iskanja drugačnih rešitev) prizadete pa naj bi bile tudi že pridobljene pravice italijanske manjšine.
Mesec dni kasneje (17. avgusta) se je na izredni seji sestal tudi piranski občinski svet in po enourni živahni razpravi sprejel sklep, da nasprotuje ponovni vključitvi srednjevalovnega oddajnika na Belem križu. Čimprej je potrebno omogočiti enako slišnost italijanskih programov s pomočjo drugih sodobnejših prenosnih radijskih signalov. Občinski svet zahteva tudi srednjeročno preselitev vseh oddajnikov z Belega križa na drugo manj naseljeno območje. Glede reševanja te problematike, ki naj bi se po besedah nekaterih svetnikov popolnoma spolitizirala, pa občinski svet meni, da jo je treba depolitizirati in reševati v interesu vseh zainteresiranih. Nihče ni nič omenil, da bi vprašanje pokrivanja radijskih signalov za prenos italijanskega programa, ki je sedaj v daljšen radiusu neslišen, morali skupno reševati Slovenija in Hrvaška. Radio Koper-Capodis-tria z izključitvijo menda ni bil seznanjen. Precej naj bi izgubil na prihodku od ekonomske propagande v zamejstvu.
Andrej Rot, direktor radijskih programov RTV Slovenija je potrdil, da gre pri izključitvi izključno za varčevalne ukrepe in da naj bi s tem prihranili 19 milijonov SIT. Po njegovem naj bi bili razlogi za to strokovne in ne politične narave. Opravili so določene meritve, ki da kažejo na to, da sevanje za ljudi ni nevarno. Gibanje ljudi s srčnim spodbujevalnikom znotraj ograje je prepovedano. Pa tudi nevarno ni več. O drugačnih škodljivostih ne vedo, ker tudi ni nobene prave znanstvene analize. V razpravo so se vključili skoraj vsi svetniki in povabljeni. Antonio Rocco, direktor radijskih in TV programov KP-CK, je menil, da gre pri tem za kršenje že pridobljenih pravic manjšine. Enakega mnenja je bil tudi podžupan Bruno Fonda. Oddajnik bi po mnenju nekaterih morali izključiti potopno, ko bi bili dani pogoji za Ukv mrežo, kar je vsesplošen trend v svetu. Morda bi problem lahko rešili s preselitvijo oddajnikov na Čampore?
RAKASTA OBOLENJA POVEZANA Z ODDAJNIKOM?
Nekateri svetniki so bili mnenja, da je radijsko valovno sevanje škodljivo zdravju in ga je zato mogoče povezati z obolenji za rakom, ki okrog antene odstopa od drugih predelov celo za 100 odstotkov.
Nesporno je, da je radijsko valovanje moteče. Ljudje, ki tam stanujejo so prisilno poslušali radijske oddaje v telefonskih slušalkah. Nekdo je slišal glasbo celo v kaminu. Sedaj teh problemov menda ni več. Povemo naj, da pod anteno na Belem križu stanujejo tudi predsednica piranskega občinskega sveta in nekateri svetniki.
ŽOGICA SPORA?
Bilo je veliko predlogov in dobronamernih kritik vsemu, kar se je v zadnjem času dogajalo okrog oddajnika. O problematiki so poročali vsi lokalni mediji. Stanovalci Belega križa so zbrali kar lepo število podpisov. Na RTV Slovenija pa naj bi sedaj prihajale tudi kontrapeticije za ponovno vključitev oddajnika. Vse skupaj pač ni veliko pomagalo, saj Svet RTV Slovenija menda ne namerava odstopiti od svoje prvotne odločitve. Kratkovalovni oddajnik je utihnil iz povsem drugačnih razlogov.
Nekdo je omenil, da je to tudi prva žogica, ki bi lahko razdvojila piranske svetnike in stranke. Če bi bilo to res tako nevarno, bi se kazalo o problematiki pogovoriti veliko prej.
NAJPREJ ODDAJNIK, POTEM HIŠE
Milica Maslo je povedala staro resnico, da so posamezniki (menda z dovoljenjem pristojnih) tam začeli graditi hiše potem, ko je antena že stala. O poznejših morebitnih posledicah nihče seveda ni razmišljal. Sicer pa bi s preselitvijo oddajnikov pridobili kar nekaj ha ozemlja za nove pozidave.
FK
DRAGONJA: POTREBA PO VEČJI DEPONIJI
Na zdajšnjem odlagališču odpadkov v Dragonji je postalo zelo tesno, zato so člani piranskega občinskega sveta na izredni seji, 17. avgusta, sprejeli sklep, da se lahko začne s prostorskim urejanjem novega odlagališča odpadkov v Dragonji. Ureditev nove deponije bo trajala kar nekaj časa. Skupni stroški posegov na tem območju bodo veljali okoli milijon mark. Zmogljivosti deponije pa naj bi zadoščale za nadaljnjih morda celih 20 let V Okolju obljubljajo, da bodo začele z ločevanjem odpadkov in sekundarnih surovin. Pločevink, stekla, odpadnega papirja in podobno, pravzaprav v Sloveniji nihče ne odkupuje več, zato je bilo tudi sortiranje nesmiselno početje, če se je potem vse skupaj znašlo na deponiji. Zaradi novih vrst embalaže (plastika, tetrapak itd.) se je v zadnjem času precej povečal volumen odpadkov, kar poraja Okolju dodatne probleme, precej bodo opravili že s tem, ko bodo nabavili novo prešo za stiskanje papirja. Svetniki so opozarjali na problematiko onesnaženja okolja v Dragonji.
Prejeli smo:
SDSS - Občinski odbor Piran
BELOKRI KI ODDAJNIK - izjava za javnost
SDSS - Občinski odbor Piran daje v zvezi z Belokriškim oddajnikom naslednjo izjavo za javnost:
Podpiramo sklepe sveta Občine Piran v zvezi z Belokriškim oddajnikom sprejete na izredni seji dne 17.8.95 in vztrajamo na doslednem izvajanju teh sklepov. To pa pomeni, da - odločno nasprotujemo ponovnemu vklapljanju srednjevalovnega oddajnika -pravice uporabinokov oddajnika in tudi italijanske manjšine, koliko so bile te z odklopom prizadete, naj se v bodoče zagotavlja z modernejšimi tehničnimi rešitvami (satelit, UKV) in na drugih lokacijah. - SDSS - Občinski odbor Piran bo tudi v bodoče vztrajal na stališču, da je potrebno belokriški oddajnik najpozneje v triletnem obdobju v celoti preseliti na druge lokacije oziroma odstraniti iz Belega križa in po potrebi najti za njegove uporabnike druge rešitve.
To je naše načelno stališče, ki smo ga sprejeli že v predvolilnem programu stranke pred zadnjimi občinskimi volitvami in je zato naša obveza do volilcev in do podpisnikov peticije za odklop oddajnika do njegove izpolnitve.
OO SDSS Piran Predsednik Robert Časar
Na sedežu Skupnosti Italijanov Piran zbirajo podpise za peticijo o ponovni vključitvi srednjevalovnega oddajnika na Belem križu. Upajo, da bodo s tem dosegli in zagotovili slišnost programa v svojem materinem italijanskem jeziku.
ODLOKI PIRANSKEGA OBČINSKEGA SVETA
V 49. številki Uradnega lista RS z dne 25. 8. 1995 so bili objavljeni naslednji odloki, ki jih je pred nedavnim sprejel piranski občinski svet:
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Športni center Piran
-	Odlok o spremembi meje naselja Lucija in Seča ter preimenovanju in preoštevilčbi Luciji priključenih objektov na ulico Obala
-	Odlok o ceni osnovnih elementov za izračun prometne vrednosti nepremičnin
-	Odlok o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem
-	Odlok o spremembah ’ in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Piran, dopolnjenega v letu 1995
-	Odlok o lokacijskem načrtu za sanitarno deponijo komunalnih odpadkov Dragonja
-	Sklep Občinskega sveta občine Piran o razrešitvi občinske volilne komisije občine Piran
PORTOROŽ - PIRAN
TAKSISTI ČAKAJO NA ODLOK
Taksisti v piranski občini (21), zlasti tisti v Portorožu (18) se bojijo, da jim bodo z odlokom prepovedali opravljanje poceni krožnih voženj. Še več, bojijo se tudi, da jih bodo izrinili iz središča Portoroža.
Andrej Susman, ki že 20 let vozi taksi pravi, da bodo storili vse potrebno (napovedujejo celo peticijo), da bi ostalo približno tako kot doslej. Čeprav se kljub poceni krožnim vožnjam (100 tolarjev ena smer) ne morejo pohvaliti z kdove kako velikim zaslužkom. Res je tudi, da jih je za te potrebe skorajda že preveč. Konkurenca (avtobusni prevozi, redne linije) ne miruje, pritiska in trdi, da jim taksisti odžirajo kruh. Taksisti pa se naslanjajo na mnenja občanov, ki pravijo, da so s takim načinom prevozov zelo zadovoljni. "Matere nam zaupajo svoje otroke, ki jih varno odpeljemo izpred hiše do šole in nazaj," pravi Andrej Susman.
Taksisti imajo veliko pripomb tudi na izvajanje linijskih voženj. Mini avtobus je registriran na primer za 8 oseb, včasih pa se jih strpa vanj veliko več. Kako bi reagirala zavarovalnica, če bi prišlo do odškodininskih zahtevkov zaradi morebitne nezgode?
Posebna zgodba so že nekaj časa skrhani odnosi med njimi. Vsak vleče po svoje, zaradi česar niso tako "udarni" zlasti ko gre za uresničevanje njihovih pravic. Nimajo niti skupne telefonske številke. Seme razdora je lahko celo ključ od telefonske omarice, do katerega nima dostopa taksist, če se skrega z lastnikom telefonske številke 73-555.
OCENJEVALNA KOMISIJA TZS KONČALA DELO
PIRAN OSTAL BREZ OCENE
V petek, 22. avgusta je republiška ocenjevalna komisija Turistične zveze Slovenije v akciji "Iščemo najbolj urejen kraj v Sloveniji”, ocenjevala Portorož in Lucijo ter zdravilišči Terme Portorož in Krka Strunjan. Popoldne se je sestala s predsednico Turističnega društva Portorož Andrejo Humar - Fatorič. Komisija TZS ni odkrila nobenih posebnosti, ki bi lahko bile podlaga za nedoseganje določenega števila točk. Rezultati ocene bodo kmalu znani in upamo le lahko ,da Portorož tokrat glede urejenosti ne bo pristal na zadnjem mestu. Očitno pa si turistični biser Piran v "procesu kandidature" ni nabral niti toliko točk, da bi ga komisija šla sploh ocenjevat, zato je naše malo turistično mestece izpadlo iz ocenjevanja in ostalo "zunaj konkurence".
■ w
LUCIJA IN NJEN RAZVOJ - NIČ ŠE NI PREPOZNO !
LUCIJA
Število prebivalcev: 6.225 (37% prebivalcev občine Piran) Površina: 786 ha Klima: ugoden vpliv mediteranskega podnebja Znane rastline in drevesa: oleander, cimpresa, oljka, črni bor, rožamrin, forzicija, trstika, magnolija, smokva, madljevci, kaki (zlato jabolko), žižole, nešplje, vinska trta Razvijajoče se dejavnosti: trgovina, posredovanje, obrt, podjetništvo, šport, navtika Izginule dejavnosti: solinarstvo (1964/65) Dopolnilna dejavnost: kmetijstvo in vrtnarstvo Perspektivna dejavnost:	turizem, finance,
podjetništvo Razvojne možnosti: zaokrožena urbanistična celota z vsemi atributi razvite lokalne samouprave ■ občine Eden od zaznavnih problemov 21. stoletja je tudi pomanjkanje vode v zaledju Lucije.
KAJ PRAVI O BODOČEM RAZVOJU LUCIJE BORIS KOČEVAR, NAČELNIK URADA ZA UREJANJE PROSTORA?
"Občina Piran je v trenutku, ko spreminja občinske planske akte. V ta namen je naročila tudi izdelavo potrebnih študij -strokovnih podlag, ki so obvezna zakonska podlaga, da se planski dokumenti tudi spremenijo ali dopolnijo. Tako so bile naročene Urbanistične zasnove naselij Piran-Portorož-Lucija in Sečovlje, s katerimi naj bi dorekli način in obseg razvoja omenjenih naselij. Pri razvoju le teh posebno mesto zavzema naselje Lucija. V preteklosti je Lucija bila samo spalno naselje, brez prave identitete. Sedaj je naselje preraslo te okvire in postaja po svoji velikosti že mesto, ki pa še nima tistih mestotvomih funkcij in dejavnosti, kot jih mesta imaj. V Luciji se že kažejo zametki trgovskega centra, športnih površin in obrtnega centra. V predlogu urbanističnih zasnov je za naselje Lucija predlagana sledeča rešitev:
-	za naselje Lucija se predvidi obvozna cesta, ki bi bila speljana po delu okoliških pobočij hribov. Cesta se začne v obrtni coni, kjer je tudi predviden izvoz iz obalne ceste. To bi predstavljalo najhitrejšo povezavo tudi do mesta Piran. Traso povezovalne oz. obvozne ceste bo potrebno še natančneje definirati, da bo poseg v prostor čim manj opazen, predvideni so tudi manjši predori.
-	sedanja magistralna cesta skozi naselje, se ukine. Na križišču štiripasovne ceste s sedanjo obalno cesto, je predvidena garažna hiša ter manjša avtobusna postaja, prav tako je predvidena garažna hiša ob sedanjem podvozu v Luciji. Naselje bi se z ukinitvijo ceste združilo v celoto in tako tudi zaživelo.
-	za cerkev so predvidene dve lokaciji. Ti sta ali na mestu sedanje obalne ceste, ki naselje deli na dva dela, v bližini bodoče avtobusne postaje ali pa na platoju nad trgovino Diskont.
-	z izgradnjo in postavitvijo manjših garažnih hiš, bi rešili problem parkiranja v večjem delu Lucije. S takšnim načinom bi se izognili tudi sporom med stanovalci in poslovne ži. V konkretnem primeru, v primeru dostopne ceste med ribarnico in trgovino Pribac, gre samo za dostopno cesto za dostavo v omenjenem naselju. To ni cesta namenjena za prevoze ali parkiranja, temveč je ta cesta namenjena samo peš dostopom in dostavi.
-	kot je bilo že rečeno, v novem planskem dokumentu je magistralna cesta skozi Lucijo predvidena za ukinitev. To cesto naj bi nadomestila nova obalna cesta, ki bo prišla ali skozi predor Dobrava ali skozi predor Mala Seva.
-	gokart steza v novem planskem aktu ni predvidena, prav tako pa ni bila predvidena v še veljavnem planu. Steza je le začasna rešitev do izgradnje centralnega stadiona. Aktivnosti v tej zvezi že tečejo.
-	solinski prostor, je po Zazidalnem načrtu Lucija I nadaljevanje, predviden za izgradnjo športno rekreacijske cone ter parkirišč.
OKOLJE bi moralo odstranjeno železničarsko hišo postaviti na drugi lokaciji, t.j. pred gostiščem Koblar. Zakaj še ni prišlo do realizacije tega, bi bilo potrebno poizvedeti na OKOLJU.
-	novih dodatnih površin za blokovno pozidavo v občini Piran nimamo prediv-denih, razen v območju nekdanje železniške postaje (še en stolpič) ter v območju trojčkov nad Liminjansko cesto v obrtno cono, vendar je za to območje prevladalo stališče, da kljub predvideni blokovni pozidavi, le te ne bi izvjali. Ugotavlja se, da se že sedaj stanovanja težje prodajajo ter da ni več takšnega zanimanja. S prostorskega vidika pa stanovanjski stolpiči ne sodijo na pobočje hriba."
Načelnik Urada: BORIS KOČEVAR
Križišče pri marketu Degro je že danes slabo pretočno, posebej za voznike, ki prihajajo iz Podvozne ceste.
Pogovora na temo Lucija in njen razvoj so se udeležili:	Borut
Valenčič, predsednik sveta KS, prof. Jože Horvat, podpredsednik sveta, člani Ivan Bakič, dipl. ing. gr., Egidij Bradaš, Stevo Devič, Gizela Kocmut, Roberto Peroša in novinar radia Koper Zoran Debenjak, dopisnik Primorskega utripa Andrej Žnidarčič ter Franc Krajnc, Informa Portorož, v.d.gl. in odg. urednika Primorskega utripa.
Prisotne so zanimala vprašanja splošnega razvoja Lucije, zlasti glede
-	parkirišč
-	avtobusne postaje
-	zelenjavne tržnice
-	lokacije bodoče nove cerkve v Luciji
-	gokarta
-	ponovne postavitve oz. restavracije nekdanje železničarske hiške
lokacije novih stanovanjskih stolpičev
-	magistralne ceste, ki ločuje kraj
-	deficitarne ponudbe.
Po daljši razpravi so nekateri predlagali širšo razpravo na zboru krajanov.
Prof. Jože Horvat: "Ne bo kraja, kjer nekoga ne bi nekaj motilo. Zadovoljni smo, daje do tega pogovora sploh prišlo. Pomembno se mi zdi, da bodo krajani zainteresirani in soprispevali, da se bo Lucija razvijala v zaželjeno smer. Vrnimo se k strokovnemu vidiku razvoja in napake, če so, popravimo."
Ivan Bakič: "Nikjer ni nobenega prostorskega akta, ki bi celovito obdelal neko območje. Ves čas se nekaj pozidava, dopolnjuje. Parcialne rešitve pač ne morejo biti dobre."
Borut Valenčič, predsednik sveta KS Lucija:	"Lucijo smo vedno
obravnavali kot celoto, kot eno krajevno skupnost. Zato smo se tudi na primer od Senčne poti do Parecaga z vsakim problemom resno ukvarjali in kar je bilo v naši moči oz. pristojnosti tudi razreševali. Veliko problemov smo že rešili, tako da od tiste nekoč, najmanj komunalno urejene krajevne skupnosti v letu 1989, ko smo začeli z našim mandatom (bilo je veliko makadamskih cest, neurejenih dostopnih cest in krajevnih poti), smo vse prejšnje razen dveh, kijih razrešujemo, s pomočjo vseh pristojnih dejavnikov, občine, podjetij in krajanov, razrešili. V letu 90/91 smo bili močno okupirani s telefonsko napeljavo na območju naše skupnosti (okoli 450 tel. priključkov).
Naselje Lucijo sprejemamo takšno, kot je, pri prostorskih aktih pa se skušamo čimbolj tvorno vključiti. Žal pa tisti prostorski akt, ki naj bi "pogledal", kaj je z Lucijo in izdal določena nova in dodatna izhodišča, to je sprememba zazidlnega načrta L nadaljevanje, ni prišel od IS naprej k nam v obravnavo.
V obravnavi smo imeli lokacijo cerkve. Kot svet KS, smo dali pozitivno mnenje ob natečaju, ki ga je izvedlo Župnišče Lucija. Mislim, da bo to stvar potrebno čimprej doreči! Vsem moramo dati možnost razvoja: športu, kulturi, duhovnosti, kot ostalim. Druga taka zadeva sta športni center in Trgovsko poslovni center. Športni center je nastal kot paralela, ki ni bil čisto tako zamišljen, kot izgle-
da sedaj. Hvala bogu, vse je izpadlo dobro. Postal je prijetno zbirališče ljudi... So tudi pomanjljivosti, morda je premalo urejena komunalna infrastruktura, mogoče je preveč na ulici (cesti). Manjka še cesta v obrtno cono. Majski načrt je bil potijen leta 90 na skupščini. Izhodišča in vizije vsekakor so.
Avtobusna postaja To je problem. Mi smo še takrat, pač iz različnih delovnih mest, bili prisotni pri nastajanju urbanističnega načrta L- nadaljevanje, ki je ustoličil TPC Lucija. Takrat so bile tudi razmere; avtobusna postaja pa - ja...ne - kakšni bodo vplivi in posledice ... mikrolokacija? Zdajšnja predvidevanja po tem veljavnem načrtu so najmanj moteča (za stavbo TPC). Od tam naprej nas nihče več ni vprašal, zato nismo mogli vplivati na razvoj tega vprašanja. Še vedno je lahko dialog okoli lokacije, večja, manjša postaja itd. Mislimo, da bi avtobusna postaja morala imeti funkcijo avtobusnega postajališča. Parkirišče
Za našo KS sprejemljiva varianta -na prostoru pred stavbo naše KS na prosotru, kjer so nekoč bile soline. Alternativne možnosto določene druge lokacije nam nihče ni dal.
Cesta, hrup, množične monotone dejavnosti
Kje bo središče Lucije, Osrednji trg, kjer bi se srečevali krajani - na to žal še nismo dobili pravega odgovora. Vsi pa vemo, da Luciji nekaj manjka. Izvedeli smo, da je avtobusna postaja na nek način že plačana.
Valenčič: "Po mojem mnenju je KS Lucija, kar se tiče komunalne infrastrukrue (glede na to, da je najnovejše naselje v Piranski občini) verjetno komunalno najboljše razrešena. Izjema je res mogoče cesta, ki ločuje Lucijo, "in je tako strašno moteča." Za magistralno cesto, ki ločuje Lucijo, je treba napraviti študije in tudi natečaj, kaj prinese ukinitev kraju? Cesto bi lahko spustili 2-3 metre in jo speljali skozi tunel. Na koncu je vprašanje financ. Ukinitev ceste (to se je pač nekdo naenkrat spomnil) ne more biti glavno vodilo nekega urejanja kraja. To je premalo resno. Vsaka stvar mora skozi določeno urbanistično preverbo. Idejnih rešitev je lahko več. Ponuja se nam le ukinitev ceste, noben pa nam ni povedal, kdaj bo obalna cesta, kje bo potekala, kako bo s priključkom Lucije nanjo itd. Stihija ni dobra. Kmalu bomo prišli do tega, da ne bo smela več teči pred nobeno hišo nobena cesta... "
KMALU BO NARED ŠE EN CENTER Stavba Obrtniško-podjetniškega centra Lucija (v obrtni coni), investitoija sta Metalcheramica d.o.o. Sečovlje in Obrtna zbornica Piran, ki ima sedež prav tukaj, bo lahko sprejela prve obrtnike, trgovce in podjetnike že čez kakšen mesec dni, ko jo bodo tudi uradno odprli. Tri četrtine poslovnih in pisarniških prostorov so že prodali.
Ivan Čeligo, 69,
občinski svetnik:
"Pred 25 leti je bilo v Luciji 500 prebivalcev, danes jih je blizu 7000. Četrt stoletja je tukaj gospodovala manija gradnje. Seveda ne iz človekoljubnih vzgibov. Za te, ki so gradili, je bil edini bog - zaslužek.
Danes je slika mesta temu primerna. V Luciji ni enega prostora, ki bi bil namenjan domačinom in njihovim konjičkom. Vse služi turizmu in temu primerne so cene. Mladino najdemo v gostilnah, od tod pa je le korak do pijančevanja in drogiranja. Živ dokaz te "dobičkonosne" miselnosti je rušenje poslopja nekdanje železniške postaje. Šlo je za poslopje zgodovinske vrednosti in ne samo spominske, kot nam mečejo pesek v oči varuhi kulturne dediščine. To, kar so naredili, je z eno besedo kriminal. Izgovor, da bodo isto poslopje postavili kje drugje, je za lase privlečen, saj to nikoli ne bo več to. V isti okvir sodi tudi predvidena izgradnja stadiona. Tudi sam podpiran ureditev športno-rekreativnih površin, odločno pa sem proti novi betonski trdnjavi, kar naj bi nov stadion, s tribunami in trgovinami pod njimi, brez dvoma postal. Na Obali je takšnih megalomanskih objektov preveč.
Lucija potrebuje nedvomno kulturne ustanove, cerkev in podobno, seveda pa se tega ne moremo lotiti ob vsem smradu in nesnagi v kanalu pod Formo vivo ali na nasipu med Ribičem in avtokampom. Po Luciji je "razmetanih" kup zapuščenih avtobusov in tovornjakv, ki jih bi morali razrezati in odstraniti. Zgraditi bi morali nova parkirišča in ustrezen prostor za avtobuse. Problemov v Luciji je ogromno. Denimo, zanemarjanje razvoja drobnega gospodarstva, ki je edino lahko primerna rezerva slabši turistični sezoni. Seveda je obrtniška problematika, kjer sem najbolj "doma" tako obširna, da se jo bon resneje lotil raje kdaj drugič."
Ivan Medved, 58,
samostojni podjetnik iz |
Lucije: "Samoumevno je, da s hitrim razvoj er in rastjo mesta Lucij el prihaja do novih proble-jU -mov in novih potrebi ,
»utiti je čedalje hujše težave v prometu. V Lu| ciji je nekaj prometnil: vozlov, ki bi jih bile potrebno takoj raz-j plesti. Gre za izredno nevarno križišče pr Rosi baru, kjer se nesj reče vrstijo, saj prak-J tično ne mine dan, ds ne bi "počilo". S cesto vi obrtno cono bi ubili dve muhi na en mah: križišče bi postalo bolj varno, hkrati bi se razbremenila Liminjanska ulica, po kateri zdaj poteka kamionski promet. Drugi problem je križišče pri Degro-jevem marketu, kjer je gostota prometa zlasti poleti obupna. Sam predlagam uvedbo semaforja na tem mestu. Pozabiti pa ne bi smeli niti na večji parkirni prostor, ki bi ga bi bilo dobro uresničiti še pred drugimi načrti.
Lucija, mesto s skoraj 7000 prebivalci, pogreša kino, knjižnico, galerije, šprtne površine in večjo cerkev. Nujno potrebuje tržnico; zadnje čase se veliko govori o lokaciji pri Blue baru, kar mislim, da je v redu. Mestu pa ne bi bile odveč navidez manj pomembne dejavnosti. Denimo samopostrežna restavracija za družbeno prehrano je že ena tkih. Pomisliti je treba tudi na ljudi, ki nimajo veliko denarja."
Pripravila A. Žnidarčič in F. Krajnc
KŠOP TUDI V LUCIJI
Klub študentov občine Piran je najpomembnejši posrednik pri iskanju zaposlitve za mlade Pirančane. Povpraševanja po zaposlitvijo toliko, da so se odločili razširiti svojo dejavnost in odpreti pisarno v Luciji, in sicer v prostorih krajevne skupnosti Lucija. Za njihove klasične storitve, kot izdajanje napotnic za delo, prodajanje študentskih bonov in vpisovanje novih članov v klub, se je doslej zanimalo več kot 20 mladih Lucijčanov. Edina težava, ki jo čutijo za zdaj, je, da nimajo telefona. Pisarna je odprta od 18. do 21. ure.
V PORTOROŽU NE BO GERLANČEVIH REDARJEV Prejeli Smo:	^
ŽUPAN ZAVRNIL POBUDO KS PORTOROŽ ODPRTO PISMO ŽUPANU
Piranski župan Franko Fičur je zavrnil pobudo Krajevne skupnosti Portorož, ki predvideva reševanje varnostnih zadev (strankarsko) izven varnostnega sistema Republike Slovenije.
Krajevna skupnost Portorož, ki po svojih aktivnostih in delovanju odstopa od ostalih KS v piranki občini, je 9. avgusta naslovila na župana Franka Fičuija dopis z naslovom: "Kako preprečiti opustošenje Portoroža?" Opozarja, da se stanje v Portorožu poslabšuje iz sezone v sezono. Stanje pa da je že kar alarmantno. "Posebej ob koncu tedna se v naš kraj vsuje množica, za katero ne vemo, kako bi jo imenovali (turisti, gostje?!), ki za seboj pušča pravo opustošenje; mendra, kar so še včeraj bile z elenice, povsod trosi odpadke (prazne plastenke, aluminijaste konzerve, embalažo, cigaretne ogorke...), bruha in poliva pločnike, da so že nagnusno umazani, spreminja glavno plažo (nekoč poleg starega Palače hotela simbol portoroškega turizma) v svinjak... Skratka, Portorož se duši v odpadkih in umazaniji. Kot bi ga napadle požrešne kobilice, za katerimi ostaja zgolj pustinja - in kaže, da tega uničevalskega vala nihče ni sposoben zajeziti; ne četica (menda) dvajsetih policajev, ne druga - osemnajstih komunalnih nadzornikov..." Pišejo, da krajani s svojo KS vred na vsa ta dogajanja in propadanja svojega kraja, zgolj nemočno gledajo in ne vedo, kaj bi. V Krajevno skupnost Portorož so (kot naročeno) dobili ponudbo Nacionalne zveze Slovenije oz. njenega predsednika Matjaža Gerlanca. Ponudba jih je, kot pišejo županu, prvi hip osupnila. Toda ob premlevanju ponudbe in stanja, v katerem naj bi se znašel Portorož, ugotavljajo, da je potrebno poizkusiti še s samoorganiziranjem - torej z vzpostavitvijo samozaščitnih skupin, ki bodo po njihovem menda sposobne v Portorožu vzdrževati javni red in mir. Ker Krajevna skupnost nima denarja, da bi krila
stroške nastopa znanih Gerlančevih "trojk", prosijo župana za dodelitev izrednih sredstev okpli 400 tisoč SIT, ki bi jih porabili kot plačilo za najem krajevnih redarjev, pri tem ne omenjajo svojih pristojnosti? Zupan ocenjuje, da je situacija obvladljiva s strani organov varnosti. Poudarja, da se celo izboljšuje, glede na število in strukturo turistov v odnosu na prejšnja leta. Zavrnil je pobudo KS, ki predvideva reševanje varnostih zadev zunaj varnostnega sistema Republike Slovenije. Ocenil je, da bi s takšnim načinom razmere v Portorožu poslabšali.
O GERLANČEVI PONUDBI V zvezi s ponovnim pisanjem v sredstvih javnega obveščanja, da politična stranka NSZS oz. njen predsednik gospod Matjaž Gerlanc, ponuja nekakšno zaščito s strani svojih t.i. "trojk" - tokrat tudi Krajevni skupnosti Portorož, je Ingo Paš, dipl. iur., v Delu, 18.8. med drugim zapisal:
"Nudenje takšne zaščite s strani politične stranke je pravno nedopustno. V skladu z zakonom o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (Ur.l. RS 32/94) lahko zagotavljajo varovanje ljudi in premoženja v Republiki Sloveniji v tistem obsegu, v katerem teh nalog po zakonu ne opravlja policija, le gospodarske družbe, podjetniki ali obrtniki, ki so za to dejavnost pridobili po predpisanem postopku ustrezno licenco. Politična stranka v nobenem primeru take licence za to dejavnost ne more dobiti in je g. Gerlanc tudi nikoli ni dobil. Glede na to gre za popolno nezakonito ravnanje, s katerim se tudi zavaja javnost."
To bi pobudniki vsekakor morali vedeti, kako si KS Portorož oz. njeni idejni usmerjevalci zamišljajo stanje, da bi v Portorožu, poleg policije, skrbele za red nekakšne "politične trojke" in kaj bi se iz vsega tega znalo izcimiti, lahko le slutimo. Polpretekla zgodovina nas je nekaj že naučila, zato nobena previdnost ni odveč. FRANC KRAJNC
Spoštovani župan Franko Fičur, veseli me, da se v svojih javnih nastopih pogosto zavzemaš za kakovostno življenjsko okolje v občini. Prav okolje v največji meri vpliva na zdravje in počutje občanov in turističnih gostov, od katerih je odvisen največji del občinskega gospodarstva.
Žal je občina Piran v zadnjem letu postala sinonim za hrupno in tudi drugače agresivno okolje. Kdor tega ni doživel, je o tem obširno informiran iz javnih medijev. Tudi vse pogostejši protesti krajanov, nakete in knjige vtisov kažejo, da hrup presega sprejemljive mere. Tako stanje je nedvomno eden od vzrokov za relativno slab ekonomski uspeh v turizmu.
V piranski občini zračni promet obilno prispeva k hrupnosti okolja. Zaradi hrupa od zgoraj v občini ni več mirnega kotička, na nekaterih območjih pa je stanje nevzdržno. Ropotanja letal in helikopterjev ni slišati le, kadar ga preglasi kakšen drug bližnji hrup.
Podjetje Aerodrom d.o.o. je s svojo poslovno politiko, spremenilo nebo nad nami v poligon za hrupne šolske in akrobatske polete. Z vzpodbujanjem dejavosti, ki se jih v vseh ekološko osveščenih okoljih otepajo, ni bilo težko v zadnjih letih za 300% dvigniti promet in doseči, kar 27.000 letaliških operacij letno. Hkrati pa je turistov, katerim letališče služi kot
potniški terminal, relativno malo. Ob vsem tem pa je letališče vsa leta obilno financirano iz javnih sredstev. Zaradi vsega povedanega je izvršni svet (IS) SO Piran v letu 1994 izpeljal vrsto akcij, zbrani so bili podatki o letalskem prometu v občini, IS je s sklepom prepovedal izvajanje akrobatskih in šolskih poletov v času turistične sezone, od Aerodroma je zahteval program ukrepov za zmanjšanje hrupa, odsvetoval je izvedbo letalskega mitinga... Predvsem pa je IS izvedel razpis z izdelavo študije: Ocena vpliva na okolje za letališče Portorož z oceno razvojnih možnosti. Ob koncu leta 1994 pa je po dolgotrajnih dogovarjanjih IS dosegel, da je občina Piran postala večinski lastnik letališča.
Spričo vsega tega menim, da kot župan razpolagaš s solidno osnovo za izvedbo ukrepov proti letalskemu hrupu, zato te sprašujem: 1. Kaj si kot župan do sedaj ukrenil v zvezi s tem? 2. Zakaj se zgoraj navedeni sklepi IS in rezultati študije ne upoštevajo in kdo je za to odgovoren?
Prepričan sem, da ti je zdravje občanov pomembnejše od hobija posameznikov, zato se ti za konstruktiven javni odgovor vnaprej zahvaljujem in te pozdravljam.
ŽARE LIPUŠČEK Portorož, XXX. divizije 16, tel./fax 72-357
september 1995 ŠPORTNI UTRIP
+ °
ureja: Andrej Žnidarčič
DOBER ZAČETEK PIRANSKIH NOGOMETAŠEV
Z eno zmago, dvema remijema in enim porazom in 5 točkami so nogometaši piranskega Family Shopa trenutno na devetm mestu drugoligaškega prvenstva. Uvodne predstave so pokazale, da so Pirančani dobra ekipa, ki jo bo moral vsak nasprotnik presneto spoštovati.
V klubu pravijo, da je letošnja sezona nekako prehodnega značaja, najpomembnejše je, da ostanejo v ligi. »ito drugače naj bi bilo prihodnje leto, ko naj bi startali na prvo ligo. Moštvo bo izredno izkušeno, okrepili pa bi ga tudi z nekaj dobrimi nogometaši. Te zamisli imajo polno podporo novega sponzorja (Family Shop je veriga tektilnih trgovin po Sloveniji), seveda pa je vse povezano z izgradnjo novega stadiona v Luciji, »e do prihodnje sezone ne bo zgrajen, se "ljubezen" kaj lahko konča.
Na stadionu pšri obzidju je opaziti čedalje več gledalcev. Na domačih tekmah se jih zbere vsaj 350. Ti imajo zdaj, po reorganizaciji slovenskih lig, ki je "zrinila" v ospredje kakovost, tudi kaj videti. Med 16 ekipami, ki nastopajo v drugi ligi, ni ene, za katero bi lahko rekli: tokrat bo pa lahko. Tak je tudi prav, saj prav izenačenost ekip polni tribune, e zlasti zanimivi so derbiji, kot bo denimo v kratkem v Piranu primorski derbi med Piranom in Koprom. Pričakujejo, da bo nekdanji prvoligaš privabil pod obzidje rekordno število gledalcev.
Za ogled prvenstvenega srečanja v Piranu morajo odrasli odšteti 500 tolarjev, ženske 300, mladi do 18 leta imajo vstop brezplačen. V klubu naj bi v kratkem začeli izdajati letne karte, ki naj bi veljale 5000 tolarjev.
Ne smemo pozabiti, da v Piranu rastejo nove generacije nogometašev. Poznavalci pravijo, da so mladinci in kadeti Pirana izredno nadarjeni. Ljubiteljem nogometa ne bo žal, če si bodo ogledali kakšno prvenstveno srečanje bodočih nogometnih mojstrov.
Andrej Žnidarčič
Kegljanje
P0RT0R0ŽMI DOSTOJEN TEKMEC PRVOLIGAŠU
Lucijski kegljači so se v dvoboju proti prvoligaški ekipi Hidro Medvode konec avgusta na lucijskem kegljišču predstavili v najlepši luči. ob rezultatu 4-2 (4900:4798) za Medvodčane je kar težko verjeti, daje šlo za dvoboj med članom prve in članom notranjsko-primorske lige (praktično torej četrtoligašem). Točki za Portorožane sta prinesla eden najboljših obalnih kegljačev Janez Sukič (na srečanju je dosegel drugi najboljši rezultat, takoj za Medvodčanom Kerničem) in čedalje prodornejši Simon Gregorc. Sicer so Portorožani kegljali takole: Slavko Zirdum 803, Nebojša Čolič 819, Ivo Ozdanovac 763, Simon Gregorc 815, Janez Sukič 824 in Mile Škrokov 774.
Obetaven rezultat Portorožanov gre brez dvoma pripisati rednim treningom, odkar so prenovili štiristezno lucijsko geljišče, je več kot 20 ljubiteljev kegljanja (pred kratkim so se v klub vpisali tudi prvi štirje pionirji) resno pljunilo v roke. Treninge imajo ob ponedeljkih in sredah od 17. do 21. ure, ko so jim na voljo vse štiri steze.
Nedavno se je končalo tudi 2. prvenstvo KK Portorož. Zmagovalec med posamezniki je postal kdo drug kot Janez Sukič s 4148 podrtimi keglji, drugi je bil lanski zmagovalec Škorkov 3964, tretji pa Gregorc, podrl je 3936 kegljev. Dvojice: 1. Škokov-Jakac, 2. Sukič-Atelšek, 3. Marinac-Zirdum itd. Do prvenstvenih bojev v začetku oktobra bodo Portorožani igrali vrsto pripravljalnih dvobojev. Po prihodu dveh tujcev v njihove vrste, bo boj za ekipo še hujši kot doslej. Sicer na vrata prvega moštva trkajo: Sukič, Skokov, Zirdum, Jakac, Gregorc, Marinac, Atelšek in Širca ter Čolič in Ozdanovac (oba Hrvaška).
Andrej Žnidarčič
MILAN KOCJANČIČ
Trener Veslaškega kluba Piran je popeljal varovance na Svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju na Poljsko Metode dela trenerja Veslaškega kluba Piran kažejo na rapiden porast kandidatov za nošnjo državnih dresov. Da se bolj pogosto ne udeležujemo regat, ki bi nam omogočile še višjo pozicijo med ostalimi veslaškimi klubi Slovenije, je finančna plat. Poleg stroškov prenočišč in potovanj pa je v ospredju nemoč nakupa novega četverca, s katerim bi otroci, ki tudi sedaj dosegajo v starem težkem četvercu rezultate pri vrhu imeli možnost	najboljše
uvrstitve.
Tudi potovanje na mladinsko svetovno prvenstvo v veslanju je bilo pogojeno z veliko angažiranostjo trenerja Milana in veslača Tilena Gustinčiča, ki je v našem dvojnem dvojcu z Izolanom Žolgarjem dosegel tretjo uvrstitev v C finalu. Finančne težave, ki pestijo klub, bi brez glavnega sponzorja Gostišča Feniks iz Portoroža, delno je prispevala tudi Emona - Obala, ne mogel omogočiti trenerju in tekmovalcem udeležbo.
Zahvaljujemo se sponzorjema in čestitamo Tilenu in Milanu, podpredsednica VK Piran dr. Mirana Male
KOŠARKA, KAKRŠNE NISMO VAJENI Srečko Vogrin, košarkarski zanesenjak iz Pirana, je pred meseci prišel na izvirno zamisel, ki jo je konec avgusta tudi uresničil. Na košarkarskem igrišču v portoroškem športnem centru (s prirejenimi tribunami) ter v lucijski športni dvorani, je s pomočjo sponzorjev in starejših piranskih košarkarjev, priredil prvi košarkarski turnir veteranov Portorož 95.
Turnirja se je udeležilo osem ekip iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije, zasluženo pa je zmagala koprska ekipa Zbogom pamet, okrepljena z nekdanjim izgralcem koprske Slovenice Reynoldsom. V finalu so Koprčani ugnali zagrebško moštvo Old boys z 61-47. v boju za tretje mesto je Olimpija premagala Portorož (okrepljen je bil z legendarnim Nikolo Plečašem) 59-57. Plečaš, Marter, Knego, Subotič, Reynolds, Ostrič , Kauzlarič in drugi nekdanji košarkarski zvezdniki so navdušili številno občinstvo.
Srečko Vogrin je povedal, da je prireditev spremljalo veliko težav, pa tudi vreme je nagajalo, vseeno pa namerava tekmovanje organizirati tudi prihodnje leto.
IZBIRAMO ŠPORTNIKA PIRANA '95
V oktobrski številki Primorskega utripa bomo začeli objavljati glasovnice za izbor najboljših športnikov piranske občine '95.
GLASUJTE ZA____________________________________
-	najboljšega športnika in športnico občine Piran 1995
-	najboljšo športno ekipo
-	najboljšo mlado ekipo (osnovne in srednje šole)
-	najboljšo mlado športnico in športnika (osnovne in srednje šole)
-	zaslužnega športnega delavca.
Akcija Izbiramo športnika Pirana '95 bo potekala vse do decembra. Zaključna prireditev oz. razglasitev rezultatov bo sredi januarja prihodnje leto.
POLETNA NAJ ŠPORTNIKA PRIMORSKEGA UTRIPA
DUŠAN PUH in NINA JERANČIČ
Kljub poletni vročini športniki niso mirovali in kandidatov za Utripove naj športnike julija in avgusta je bilo kar nekaj. Pri izbiri smo se držali načela, da v rubriko (če je le mogoče) zapišemo nova imena, čeprav bi si to zaslužili tudi nekateri, ki se z lovoriko že ponašajo (denimo Oražmova in Slapernik).
Našo zbirko smo obogatili z Dušanom Puhom, slovitim jadralcem iz Portoroža, ter Nino Jerančič, mlado kartistko KK Portorož. Oba sta tako uspešna športnika, da se je to, da bosta sedla na tron, moralo prej ali slej zgoditi, potrebovali smo le "razlog". Puh si je naziv prislužil za niz zmag na poletnih regatah na italijanskem jezeru Garda, Jerančičeva pa za dve prepričljivi zmagi (v razredu do 100 ccm) na 4. dirki za DP v Ptuju.
NEŽNOST MOČNEJŠA OD GROBOSTI
Mojmir Kovač, večkratni državni prvak in državni reprezentant v judu, že dobro leto razkriva skrivnosti veščine osnovnošolcem v piranski občini. Zanimanje za judo je izredno, tako je ustanavljanje Kluba borilnih veščin Portorož, napovedano za to jesen, kar logično.
Lani se je v portoroško sekcijo Judo kluba Koper vpisalo nič manj kot 90 otrok. Letos naj bi se ob novostih, ki jih pripravljajo, članstvo celo povečalo. Pripravljajo tečaje samoobrambe za odrasle, za ženske, za otroke od 4. leta naprej, ter nadaljevalne tečaje za vse, ki so v judu že nekoliko doma. Dejavnost pa nameravajo popestriti s prestavitvami sorodnih veščin, kot aikido in jiu-jitsu, ter jih počasi vzeti za svoje. Seveda brez primerne telovadnice ne bo šlo. Zdaj gostujejo v telovadnicah širom občine, kjer imajo seveda odmerjen čas. kovač pravi, da kot trener uveljavlja francosko šolo juda (Francija je svetovna velesila), kamor večkrat odpotuje nabirat (zlati pedagoške) izkušnje. Spoznal je, da se s hitenjem ne pride daleč. Svoje varovance je prepričal, da ni dobro pretiravati s tekmovanji. Lani so se jih udeležili vsega pet, vendar je bilo od tekmovanja do tekmovanja čutiti velik napredek v znanju. Izpit za belo-rumeni pas je položilo 38 otrok, 12-letni Nejc Štukelj in 11-letni Teo Kolerič pa se ponašata celo z rumenim.
"Ljudi je najtežje prepričati, da judo ni pretepaški šport. Nasprotno! Veščina je živ dokaz, kako je nežnost mo nejša od grobosti. Gre namreč za to, kako v samoobrambne namene izrabiti silo in energijo svojega napadalca," je prepričljiv Kovač.
Mali Oglasi (Tel. & Fax.: 066 / 70 185)
Fotokopirni stroj RICOH ST 5050, po kompletnem servisu , zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 066/ 76- 255, zvečer. Prodam AT 386 SX, 2 MB, 50 HD, VGA mono, PHILIPS monitor in ostalo ter tiskalnik (lahko tudi posebej). Garancija. Brezplačna dostava, inštalacija in inštrukcije. Ugodno, lahko tudi na čeke. Tel.: 066/ 65- 818.
Oddam novi stanovanji v Izoli ( 35 in 75 m2) od oktobra dalje. Tel: 066/ 65-818
. -ss-
primorski uVp
|	- piranska izdaja
%ui!m	mkih
^atti-onoiiifke po^udte ‘ fiata ^ottiiia * Havanki	* P^oKki
Dobrodošli v Piranu in v kavarni Galerija Tartini, kjer se boste zagotovo zadržali ob dobri kavici, ponudili pa Vam bomo tudi sveže domače sladice: tiramisu, sadno torto, lastne pripravljene sladolede...
Osebje kavarne Galerija Tartini iz Pirana


PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI "TRGOVČEV IZ PRAKSE" JE DOSLEJ OPRAVILO ŽE 9.2§p KANDIDATOV
Združenja trgovine št.
preizkusa strokovne usposobljenosti.
poročajo, da kar precej kandidatov
Informacije GZS - Združenja trgo\ trgovske stroke ni uspešno opravilo
V	skladu s 30. členom Zakona o trgovini (UL RS št. 18/93) se preizkusi strokovne usposobljenosti opravljajo na Gospodarski zbornici Slovenije - Združenju trgovine.
V	času od 26. oktobra '93 do 13. julija letos je preizkus strokovne usposobljenosti za trgovskega poslovodjo opravljal 6301 kandidat. Preizkus znanja je uspešno prestalo 4.308 kandidatov ali 68% vseh prijavljenih. Neuspešnih je bilo 1993 kandidatov ali 32%. Za naziv prodajalca v trgovski stroki se je potegovalo 2.979 kandidatov iz prakse. Uspešno je opravilo preizkus znanja 2.427 kandidatov ali 81%. Izpita ni opravilo 522 kandidatov ali 19%. Neuspešneži se bodo lahko ponvno pojavili pred strokovno komisijo od 11. septembra dalje.
MANJŠA IZGUBA V DELAMARISU
Prvo soglasje za program lastninjenja že na poti.
Delavski svet holdinga Delamaris in sindikat delavcev sta pred kratkim potrdila sanacijski program, ki gaje pripravilo novo vodstvo podjetja. Program temelji na ekonomiki poslovanja, racionalizaciji števila zaposlenih in prilagajanjem tržnim razmeram.
V skladu s sanacijskim programom so ukinili izvoz v skandinavske države, ki je prinašal izgubo, z akcijsko prodajo so se znebili velikih zalog ter na slovenskem trgu prodali milijon pločevink sardel v olju po proizvodni ceni. Dolgoročni cilji pa zadevajo predvsem rešitev težav v predelavi plave ribe.
Z obremenitvami v državi namreč ne morejo doseči svetovnih cen pločevink. "Slovenski trg je premajhen, da bi na njem lahko prodali celotno proizvodnjo. Poleg tega je precej upadla tudi prodaja pločevink na tem trgu zaradi
konkurence hrvaške ribje predelovalne industrije. Vendar so prepričani, da ima podjetje perskpektivo. Ob ustrezni državni podpori bi konzervna industrija lahko zaposlovala 180 ljudi in predelala 2.000 ton sardel. Družba Riba bi lahko letno nalovila 2.700 ton rib. Dovolj dela bosta po uspešni sanaciji imeli tudi družbi Delmar in Frigomar, je dejal Vojko Maver, direktor podjetja Delamaris.
Kljub temu da se v zadnjem času ukvarjajo predvsem s sanacijo, pa se počasi uresničuje tudi načrt lastninjenja. Prvo soglasje za program lastninjenja, ta predvideva notranji odkup po posameznih družbah holdinga, pričakujejo namreč že ta mesec.


STRUNJANCANI ZNAJO ORGANIZIRATI VESELICE
Tradicionalna štiridnevna šagra v Strunjanu (12.-15. avgust) je pritegnila precej obiskovalcev. To dokazuje, da ponekod na Primorskem še niso pozabili na domače prireditve, ki po svoji zanimivosti in izvirnosti odstopajo od moderno zrežiranih, na primer v turističnem Portorožu.
Na bivšem nogometnem igrišču tik ob magistralni cesti, so si obiskovalci lahko ogledali kar nekaj domačih družabnih iger in nastopov. Med najbolj zanimive vsekakor sodita oslovske dirke in nogometna tekma na oslih, oslovsko dirko, ki se je prvi dan veselice začela z debelo uro zamude, si je ogledalo okoli 400 veselih obiskovalcev. Proti cilju so "oddivjali" Kogoja, Glista, Marko, Marina in Olivija. Zmagal je Marko Srebrnič s svojim zvestim oslom Markm. Ob zvokih znanih ansamblov (Faraoni in Platana) so v času veselice organizirali tudi dirko v vrečah, vlečenje vrvi, moro cantado, pandolo in seveda tudi bogat srečelov.
Za gostinsko ponudbo so podkr-beli v devetih stojnicah, med katerimi je bila najbolje opremljena stojnica Hotela Salinera in Strunjana. Brez okusnih čevapčičev seveda ni šlo. Ob podpori KS Strunjan sta šagro, kot po domače pravijo veselici, organizirala Viljem Krt in Franco Giassi.
Najmlajši so se lahko zabavali na vrtiljaku, popeljali z mini vlakcem ali pa se sprehodili po oblazinjenem gradu. Za nekatere najmlajše, ki so priljubljene mirne živalice videli prvič, je bilo najlepše doživetje božanje in jahanje osličkov, mul in majhnega konjička ponija.
Foto: FK - Informa
W
danila, regali, presents
Obala 120, Lucija, 66320 Portorož- Portorose Tel.: 066/74- 535
Okrasni predmeti za darila
Od malega spominčka do dragocenega nakita
Novost:
Bižuterija iz korenine oljke, muranskega stekla, posebne porcelanske figure, namizni okvirji in svetilke Ljubitelji slikarstva lahko v naši galeriji najdete slikarska dela mednarodno priznanih umetnikov kot so Mersad Berber, Safet, Zec, Ivan Rabuzin in drugi. Posredujemo pri uokvirjanju umetniških slik, diplom ipd.
Velika izbira okvirjev.
Morda vam bo všeč kakšen majhen spominček, umetniška slika, dragoceni nakit?
Obiščite nas, radi vam bomo svetovali pri izbiri! Cene so ugodne.
Poletni urnik
8.30 -12.30 in 17.00 - 20.00
sobota: 8.30 -13.00	_-
Ll	F
t K/X
MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovlč
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
e ka
klasika v modi in sproščenost v oblačilih
TRGOVINA
Izola
Sonino nabrežje 14 tel.: 65 646
GOVORIQp O MORSKEM PSU NI§p PREPLAŠILE JURISTOV
SREČANJE S POZRESNEZEM
Morski psi sicer bolj poredko zaidejo v sevemojadranske vode, vendar je srečanje z njimi lahko zelo neprijetno.
Zadnja novica o tem, da se je po dolgem času v Tržaškem in Piranskem zalivu spet pojavil 3-metrski morski pes, ni odgnala kopalcev. Splošnega preplaha ni bilo. Previdnost pa vsekakor ni odveč. Požrešni roparji zgrabijo vse, kar vidijo pred seboj.
Morski psi plavajo ob obalah in se držijo površinskih voda. Nanje opozarjajo rdeče zastrave na plažah. Navadno ga zagledamo že od daleč, ker plava tesno pod gladino in mu štrli iz vode trikotasta hrbtna plavut. Morski pes sicer plava hitro in enakomerno, ko pa se požene za žrtvijo, močno pohiti in njegova hitrost ne zaostaja za hitrimi delfini. Po gibčnosti zaostaja za drugimi ribami, ker se ne more naglo obračati, toda kar zgubi na račun gibljivosti, nadomesti s hitrostjo in nenadnim napadom, odlično vidi in voha. Že na km daleč zavoha kri. Nekateri morski psi trdoglavo spremljajo ladje, kjer vedno odpadejo kakšni grižljaji. Pograbijo vse, kar jim pride pred gobec. V prebavilih morskih psov so že našli čudne reči; kos vreče, ladijsko strgalo, prednji del psa, del svinje itd.
NE SMEJO POČIVATI
Morski psi in skati se razlikujejo od rib kostnic (sodijo med hrus-tančnice) po tem, da imajo notranje ogrodje iz hrustanca in ne iz kosti. Večina kostnic ima ribji mehur. Morski psi in skati pa ga nimajo, a so kljub temu dobri in htri plavalci in dosežejo izredno visoko hitrost. Ker nimajo ribjega mehuija, morajo morski psi, ki živijo v vrhnjih plasteh, neprenehoma plavati. Nikoli ne smejo počivati, sicer bi potonili. Njihovi pokončni repi in vodoravne prsne plavuti jim omogočajo, da se obdržijo na željen! višini brez večjega napora.
VELIKO DRUŽIN
V	svetovnih morjih plava okoli 250 vrst morskih psov, ki poleg skatov, morskih podgan in brezčeljustnic sodijo v razred hrustančnic, ki jih je skupaj okoil 600 vrst. Znane družine morskih psov so: morski tigri, morski volki, morski psi, kladvenice, morski psi orjaki, morske mačke in družina tmežev.
Morski psi prebivajo v morjih vseh podnebnih pasov. Lovijo živ plen, med njimi so veliki in požrešni plenilci, ki ogrožajo tudi človeka. Mnoge vrste morskih psov so živorodne. Po oploditvi se razvije v materinem telesu od 30 do 50 mladičev in ko jih skoti, so tako sposobni zasamostojno življenje. Lovijo in hranijo se sami, vendar se še nekaj časa držijo matere, ki je do njih zelo nežna. Pobijanje morskih psov s puško ni najbolj uspešno. Najuspešnejši je lov na trnek, priklenjen na verigo, za vabo pa je dobra riba, kos slanine ali celo snop prediva, saj požrešnež popade vse. Ujet na trnek se začne divje premetavati in sukati okoli svoje osi, da bi se osvobodil.
MORSKI TIGRI - Sinji morski psi
Največji in najbolj požrešni so morski tigri. Veliki, nevarni in spretni roparji naseljujejo topla morja. Njihovi žagasto napiljeni zobje so razporejeni v gobcu v več vrstah. Zelo poznan morski tiger je sinji morski pes (Prionarce glauca), ki zraste v dolžino 3 do 4 m. Plavajo ob obalah in se držijo površinskih voda. Sinji morski pes živi tudi v Mediteranu in Jadranu. Okoli 3 metre dolgega so opazili celo v Piranskem zalivu. MORSKI PSI - ljudožeri
Med morskimi psi ljudožeri (Isuridae) omenjajo vrsto - pes ljudozer (Charcharodon carcharias), ki zraste 12 m in tehta do 3 tone. Seveda so taki velikani redki. Za človeka pa so nevarni mnogo manjši psi, ki merijo 3 od 4 m. Plavajo na odprtem morju, vendar pogosto zahajajo k obalam. V gobcu imajo ostro napiljene triko taste zobe. Omenjeni vrsti teh nevarnih morskih psov ljudožerov pripisujejo tudi žrtve na Jadranu. Prav tako znani ljudožeri, ki se pojavljajo tudi v Sredozemskem morju so morski volkovi. V jezeru Nicaragua v Srednji Ameriki živi celo sladkovodni ljudožer.
MORSKI ORJAKI
V	globinah severnih morij ivijo morski psi, ki po velikosti presegajo vse druge vrste. To so psi orjaki, ki dosežejo dolžino 14 m in tehtajo kar 8 tisoč kilogramov. Ponavadi plavajo v jatah. Že pogled nanje vzbuja grozo.
SVETOVANJE IN POSREDOVANJE
Seča 194 a - Lucija 66320 Portorož Tel.: 066/70-623, 70-624 M.tel.:0609 / 631438 Fax.: 066/71-295 Prodajate ali kupujete vozilo? Prihranite si čas! Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od prepisa do prenosa lastništva vozila._
»
N O M A«
GOSTINSKO- TURISTIČNO PODJETJE D.O.O. PORTOROŽ Ukmarjeva 18, 66320 Portorož TEL./Fax: 066/ 70-916
# Reklamiranje na svetlobnem displavu # posredovanje pri prodaji razen nepremičnin
Gnoma Portorož
Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre In zamejstva
primorski uMp
Ustanovi teli In Izdaj ateli	|	I
Tržno komuniciranje In Informiranje
Portorož, Llmlnjanska 91. Tel.& Fax.: 066/70-185
Opr.prlgl.št. 40-4/93 Rep. uprava za Javne prihodke Izpostava Piran / Franc Krajnc s.p.
ŽR št.: 51400-620-63-05-1202111-6502/85 SB Koper. PE Piran V.D.Gl. In odg. urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva: Llmlnjanska 91, Lucija. 66320 Portorož. Tel./Fax.: 066 70 185
Časopisni svet: dr. LiviJ Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano Luša, Janez De Reggi, Nino Spinelli
Elektronska obdelava In prelom: Graffit Line Izola d.o.o. / Tisk: Tiskarna VEK Koper
List Izhaja mesečno, cena za Izvod 70 Sit.
Po mnenju Urada vlade za Informiranje št. 4/3-12-889/93-23/288 je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tar. št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
VISOKI GOSTJE IZ REPUBLIKE SLOVAŠKE V PIRANU IN PORTOROŽU
18. julija je piransko občino obiskal MICHAL KOVAČ, predsednik Republike Slovaške s soprogo. Gospoda Kovača je v občinski palači sprejel župan Franko Fičur. Ob tej priložnosti sta izmenjala tudi nekaj informacij o delovanju lokalne samouprave. Predsednik Michal Kovač se je vpisal v občinsko Zlato knjigo. Skupaj s soprogo in sprmljevalci si je nato ogledal znamenitosti Pirana.
Mesec dni kasneje, 17. avgusta pa se je na delovnem obisku v portoroških Termah mudila delegacija Ministrstva za zdravstvo Republike Slovaške in Republike Slovenije. Vodja slovaške delegacije je bil dr. Lubomir Javorški), minister za zdravstvo, na čelu slovenske delegacije pa je bil dr. Božidar Voljč, minister za zdravstvo. Po razgovoru z vodstvom Hotelov Palače so si ogledali Terme.
Hoteli Palače:
SPRAVA NA OBZORJU ?
Alt je nedavni obisk namestnika družbenega pravobranilca Slovenije iz Kopra v Hotelih Palače prispeval k pomiritvi razgretih strasti?
V sredo, 30. avgusta, so se na pobudo Cirila Koprivca, namestnika družbenega pravobranilca Slovenije, spravili za okroglo mizo nekateri prizadeti iz Hotelov Palače, ki so si v zadnjem času "skuhali” kar lepo aferco. Zavrteli so kolo nekoliko nazaj in v konstruktivnem razgovoru na dostojni ravni iskali možnosti za mimo rešitev spora. Očitno, da so vsi akterji spoznali, da jim skrhani in nekoliko čudni medsebojni odnosi, kot ocenjuje pravobrnilec, ne morejo biti v ponos in vodilo k napredku in razvoju tega osrednjega gostinsko-turističnega podjetja v Portorožu, od katerega bi človek pričakoval najboljše. Vse se je začelo, ko sta se sprla in prenehala z medsebojnim kmuniciran-jem, predsednik najvišjega organa v podjetju -skupščine Franc Godnjavec in generalni direktor Hotelov Palače Danilo Daneu.
Kot je znano, je Franc Godnjavec po večkratnih poizkusih, da bi prišlo do dialoga, sklical tiskovno konferenco v Kopru (17. avgusta) in obelodanil dozdevne nepravilnosti v tem podjetju, za katere
BERNARDIN:
Kmalu otvoritev prvega hotelskega kongresnega centra
V Hotelih Bernardin zaključujejo pomemben del investicije v nove konferenčne zmogljivosti. Kot so napovedali, naj bi že konec tega meseca v GH Emona svečano odprli večnamenske dvorane z najsodobnejšo avdio in video opremo za simultano prevajanje in s tem popestrili ponudbo na področju kongresnega turizma.
naj bi bil glavni krivec Danilo Daneu. Tiskovno sporočilo seje nanašalo na dozdevni nelegitimni mandat generalnega direktoija, zahtevo o razpustitvi upravnega odbora, odvzemanju pristojnosti skupščini podjetja, katere predsednik je, oceni poslovanja, sumljivih managerskih zavarovanjih, izigranosti delavcev, strahu pred "diktatorskim" obnašanjem direktoija in podobno. Prišlo je celo tako daleč, da je skupščina celo dvakrat odločila o razpustitvi upravnega odbora.
Hude obtožbe, zlasti tudi na področju kadrovanja vodilnih.
O vseh zadevah sta bila seznanjena družbeni pravobrnilec, ki sedaj čaka na rezultate in sklepe Skupščine in UO, ki naj bi se sestala te dni (zlasti gre za vprašanje imenovanja direktoija) in koprska Uprava za notranje zadeve, ki je predsedniku skupščine Francu Godnjavcu "omogočila" pogovor. Razmere naj bi končno spravil v red novi lastnik ,ki pa ga zaradi počasnoti v procesu lastninjenja še dolgo ne bo. Dovolj časa torej za ozdravitev nevarnega virusa v podjetju, nezdravnih medsebojnih odnosov ter za iskanje rešitev "pravi ljudje na pravo mesto".
Franc Krajnc
Občina Piran Župan
OBVESTILO
Občina Piran obvešča vse kmetijske proizvajalce na območju občine Piran, ki so utrpeli škodo zaradi toče na kmetijskih pridelkih, da lahko škodo prijavijo v občini Piran - v Krajevni skupnosti Sečovlje in Lucija ( v KS Lucija v sredo med 15.00 in 17.00 uro in v petek med 8.00 in 9.00 uro).
Prijave posredujte najkasneje do 15. 9. 1995.
splošna banka koper
Splošna banka Koper je s 1. septembrom 1995 razširila svojo ponudbo posojil z naslednjimi novostmi:
*	daljša odplačilna doba pri gotovinskih posojilih.
Posojilojemalec lahko sedaj dolgoročno gotovinsko posojilo vrne v 3 letih (prej v 2 letih).
*	posojila tudi za nakup starih avtomobilov od fizičnih oseb. Do
sedaj je banka dajala posojila za nakup avtomobila od pooblaščenih prodajalcev. Glede na veliko povpraševanje tudi po posojilih za nakup avtomobila od druge fizične osebe, se je Splošna banka Koper odločila pod enakimi pogoji odobravati tudi taka posojila.
*	posojila tudi za nakup zemljišča od fizičnih oseb. Do sedaj je Splošna banka Koper odobravala posojila le za nakup zemljišča od Sklada stavbnih zemljišč oziroma od občine, vendar je bilo veliko tudi zanimanje za posojila za nakup zemljišča od fizične osebe. Tako je banka uvedla tudi to obliko posojila, pod enakimi pogoji.
Da se Splošna banka Koper prilagaja novim razmeram in bančnemu tržišču, priča tudi podatek, da je za vse vrste posojil znižala obrestno mero; v poprečju za 2 odstotni točki.
Še ena sprememba, ki se jo splača prebrati, da ne boste ostali pred zaprtimi vrati:
Od 25. septembra 1995 dalje bosta agenciji v Portorožu in Bernardinu ponovno poslovali po "zimskem" urniku, in sicer: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.00 in od 15.00 do 17.00 v soboto: od 8.30 do 12.00 ure.