Uto 1877.
97
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXIII. — Izdan in razposlan dne 17. julija 1877.
60.
Postava od 10. junija 1877,
o potrošnini od mesa zunaj takih krajev, pri katerih je izrečeno, da so za pobiranje
potrošnine zaprti.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem, da s poslednjim dnem decembra 1877 po vseh v državnem zboru zastopanih kraljevinah in deželah razen Dalmacije moč izgubé dozdanja določila o potrošnini od mesa zunaj mest, za pobiranje potrošnine zaprtih, in da naj od 1. januvarja 1878 počenši veljajo naslednja določila:
I. Osnovna določila.
1.	Pod davek spadajoča djanja.
§• i.
Potrošnini je podvrženo:
1.	Vsako klanje živali, imenovanih v priloženi tarifi, namreč:
a)	Brezuvetno takrat, kadar kaj zakolje mesar, vojenar (vodivee mesa), krčmar, gostilničar ali kdo tistih, kateri sirovo ali pripravljeno meso po obrtniško za vračilo oddajejo (prodajejo);
h)	uvetno tudi tedaj, kadar kdo drug kaj zakolje,
a)	ako se to zgodi na vkupni račun dveh ali več takšnih oseb, ali če (3) se meso zaklane živali ne pripravlja, temuč brž po zakolji (frišno) po vsem ali deloma prodâ (za vračilo oddâ).
2.	Podvrženo je potrošnini vsako jemanje mesa, če namreč meso od koga vzame kdo izmed imenovanih gori v odstavku 1 čr. a), kadar
a)	od mesa v teh deželah, za katere veljti pričujoča postava, še ni bilo plačati davka, ali kadar se
i)	meso prejme od takega davku podvrženega obrtnika ki mesni davek po pogoditvi opravlja, ali kadar jo
(Sloveuisoh.)
c) za meso davek sicer po tarifi že plačan bil, vendar po nižjem tarifnem postavku od tistega, kateri velja za kraj, kamor je meso namenjeno (§. 9, prvi in poslednji odstavek).
3.	Podvržena je potrošnini vsaka vračilna oddaja mesa, če
a)	v deželah, za katere veljâ pričujoča postava, od tistega mesa še ni bilo plačati davka, ali če se je
b)	prodajavec mesa glede potrošnine od mesa pogodil, pa mu pogoditev ne veljâ za tist kraj, kamor je meso oddal, ali če je
c)	od mesa sicer že plačan davek po tarifi, vendar po nižjem tarifnem postavku od tistega, kateri velja za kraj, kamor se je meso oddalo.
4.	Pri takih, ki posušeno, nasoljeno, ovoj eno meso, slanino (Špeh), konservno (hranjeno) meso, salame ali druge mesene klobase na drobno prodajejo pa ob enem imajo veliko prodajo takega blaga, uživajočo ugodnost §fa 6, podvržen je potroŠnini vsak prenos takega blaga v prodajavnico nadrobno, podvržena ji je dalje tudi vsaka poraba takega blaga za kupčijo na drobno ali tudi za proda-javčevo domačo potrebo.
2.	Katero meso je davku podvrženo.
§. 2.
Pod besedo meso razumevajo se v pričujoči postavi:
Zaklane živali, ki se imenujejo v priloženi tarifi, frišno meso, namreč vsi ljudem užitni deli teh živali, ki še nikakor niso pripravljeni, razen krvi in droba, po tem posušeno ali povojeno, nasoljeno, v razsol djano meso teh živali, zlasti tudi okajena slanina, po tem konservno meso, salame in druge mesene klobase.
it. Iziniki od davka.
§• 3.
Od klanja, o katerem se govori v §. 1, odstavku 1, da je davku podvrženo, izimlje se ter ni podvrženo davku:
1.	Klanje živine, po ukazu oblastva ali na podlogi postave v ta namen, da se živinska kuga ubrani in zatre.
2.	Klanje prašičev (svinj), kadar kdo drug, ki v §. 1, Številu 1, čr. a) ni imenovan, prašiča zakolje, tor samo sirovi Špeh vračilno oddh (proda).
3.	Klanje živali, kadar drugi v §. 1, številu 1, čr. a) ne imenovani ljudjé za kako vkupno gostovanje, n. pr. svatovščino katero žival zakoljejo.
4.	Klanje živali, imenovanih v postavkih 2 do vštevno 6 priložene tarife, kadar jih zakoljejo taki, ki ne sekajo mesa na drobno, niti drugega mesa na drobno ne prčdajejo, gledé zaklanih živali, ki jih celoma prodadö takö, da ne manjka nikacega davku podvrženega dela.
Ali za prodajanje in jemanje mesa, izvirajočega od takega klanja, katero je omenjeno v zgornjih odstavkih 1 in 4, veljajo vendar dotična določila pričujoče postave (§. 1, odstavek 2 in 3).
§• 4.
Od dolžnosti, plačevati davek, izrečeni v §. 1, odstavku 2 izimlje se jemanje mesa v naslednjih slučajih, namreč:
5.	Tako jemanje mesa, kadar kdo tistih, kateri, kakor n. pr. krčmarji in gostilničarji, meso ljudem kuhajo (pripravljeno meso dajo) a drugega mesa ne prodajejo, jemlje meso pri obrtniku zastran potrošnine od mesa pogojenem, ako dotična prodajavčeva pogoditev velja za tist kraj, v katerem se kuhano meso ljudém prodaje.
6.	Jemanje mesa. kadar kdo v §. 3 pod številom 4 omenjenih prodajavcev klavne drobnice za svojo domačo potrebo kaj mesa od koga vzame.
7.	Jemanje mesa, od katerega je davek že plačan v kakem za potrošninsko pobiro zaprtem kraji (mestu).
§• 5.
8.	Od dolžnosti, plačati davek od prodajanega mesa, izrečene v §. 1, številu 3, izimljejo se tisti slučaji, kjer hišni oče, gospodar i.t.d. mesa daje domačim ljudem, poslom i.t.d. v pristoječo jim hrano.
§•6.
Dalje se izimljejo od davka v §, 1, odstavkih 1, 2 in 3 izrečenega:
9.	Živinsko klanje in jemanje mesa, potem na debelo, to je v množinah od 25 kilogramov najmanj pri vsakem posameznem blagu storjena prodaja posušenega, nasoljenega, v razsol djanega mesa, Špeha, konservnega mesa, salam ali drugih mesenih klobas, kadar
a)	kaj takega stori, kdor samo na debelo prodaje ali poleg prodaje na debelo tudi na drobno prodaja okajeno, nasoljeno, v razsol djano meso, Špeh, konservno meso, salame ali druge mesene klobase, drugega mesa pa ne prodaje in če se takrat, — kadar je z malo kupčijo združena tudi prodaja takega blaga na debelo, — vrh tega
b)	množine imenovanega blaga, namenjene za malo kupčijo ali za prodajavčevo domačo potrebo, hranijo v posebnih prostorijah, ki so popolnoma odločene od zalog za veliko kupčijo namenjenih, in če je od njih plačan davek, predno se prodadö, oziroma, predno se prenesö v prodajavnico na drobno in predno se uporabijo za domačo potrebo (§. 1, štev. 4).
4. Osebe, ki so dolžne, davek plačati.
§•7.
Dolžnost, davek plačevati, imajo:
1.	V slučajih, o katerih se govori v §. 1 pod številom 1, tisti, ki žival zakoljejo.
2.	V slučajih, omenjenih v §. 1 pod številom 2, tisti, ki meso od koga vzamejo.
3.	V slučajih, omenjenih v §. 1 pod številom 3, prodajavci mesa.
4.	V slučajih omenjenih v §. 1 pod številom 4, tisti, kateri okajeno ali ovojeno, nasoljeno ali v razsol djano meso, Špeh, konservno meso, salame ali druge mesene klobase na drobno (na malo) prodajejo.
5. Predmet in izmera potrošnine od mesa.
§. 8.
Predmet in izmero davka kaže priložena tarifa, katera je z opomnjami, na njej stoječimi vred, celoten del pričujoče postave.
ti. Obseg davkovne dolžnosti.
§• 9.
Davek je odmerjati po tarifnem razredu tistega kraja, v katerem se opravi davku podvrženo delo, torej pri klanji po tarifnem razredu tistega kraja, v katerem se kaj zakolje, prijemanji mesa po tarifnem razredu tistega kraja, kjer človek, ki meso od koga jemlje, svoj obrt z mesom ima, in pri prodajanji mesa po tarifnem razredu tistega kraja, v katerem se meso ljudem razdaje, in to:
1.	Po Številu živali :
a)	\ tistih slučajih, v katerih je klanje davku podvrženo, razen slučaja, povedanega v tem istem paragrafu pod številom 2, lit. a), dalje
b)	v tistih slučajih, v katerih je davku podvrženo jemanje ali pa prodajanje mesa, ako se proda, oziroma od koga vzame cela zaklana žival tako, da se od nje ni odločil noben davku podvržen del, ali pa samo glava in noge.
2.	Po teži, namreč:
a)	v slučaji, ki ga v misel jemlje §. 1, pod Številom 1, lit. b) ß). če se zakolje kaka žival tarifnega postavka 1 in je samo neki del zaklane živali namenjen za prodaj, po teži tega dela, ako je podvržen davku ;
b)	v slučajih, o katerih govori §. 1 pod številom 4, po teži mesa, katero se prenese v malo prodajavnico, oziroma uporabi za kupčijo na malo ali za domačo potrebo ;
c)	v slučajih, ki se ne omenjajo ni pod številom 1, ni pod številom 2 lit. a) in b), po teži mesa, katero se prodâ ali od koga vzame.
Ali v slučajih davku podvrženega jemanja in prodajanja mesa, o katerih se govori v §. 1, pod Številom 2, lit. c in pod številom 3 lit c), plačati je samo toliko, za kolikor je po tarifnem razredu, veljajočem za kraj, kjer se je meso vzelo, oziroma komu oddalo, pristojbina večja od one, ki je [>o nižjem tarifnem razredu že opravljena.
§. 10.
Da je davek od mesa po tarifi že opravljen, to se pri jemanji in prodajanji mesa more izkazati samo z boletami o plačanem davku, na katerih stoji zapisano ime in stanovališčc plačnikovo.
Ukazoma se določi oblika (forma), po kateri naj bolete o plačanem davku izdajd lastni postavljenci erarja ali pooblaščeni organi zakupnikov (štantnikov, arendatorjev) ali pogoditvenih družeb (§. 17).
7.	Kaj pomeni beseda kraj pri davku od mešal
§• H-
Pod besedo kraj razumeva se gledč na davek od mesa dotično občinsko ozemlje ali zemljišče.
Grajščine, od občine odločene, štejejo se k občinskemu ozemlju tistega kraja, s katerim skup veljajo za eno katastralno občino.
S. Razsojanje o dolžnosti, davek plačati, in o izmeri tega davka.
§. 12.
Ni o vprašanji, je li davek od mesa plačati ali ne, ni o izmeri tega davka ne more biti pravde pred navadnimi sodišči.
9.	Potirjevanjc na dolg ostalih davkov.
§. 13.
Ne poplačani dolgovi iz potrošnine od mesa gredoče po tarifi, ali iz pogo-ditve o davku od mesa, in pa zamudne obresti na dolg ostalih odplačil (rat) pogojene poprečnine naj se pofirjavajo tako, kakor je pisano za potirjevanje na dolg ostalih cesarskih davkov.
Ako.ta, ki je davek od mesa v zakup (štant, arendo) vzel (§. 19), s kakim odplačilom zakupščine (Štantnine) deloma ali celoma na dolg ostane, pristoji finančni upravi pravica, neplačano zagrniti si brez vsega drugega iz zakupne kavcije, ob enem pa postaviti sekvestra, kateri bode dalje skrbel za pobiro davka, ter na nevarnost in ob trosku mudnega zakupnika predmet zakupa vnovič na dražbo dati ali pa, ko bi po mnenji finančne uprave dražba ne imela primnega uspeha, skleniti solidarne pogoditve s strankami davek plačujočimi ali zadavko-vanje po tarifi na svojo roko zvrsiti.
V vseh teh slučajih ima zamudni zakupnik dolžnost povrniti državnemu erarju, kar je le-ta v primeri k njegovi zakupsčini manj prejel, ter ne more zahtevati, da bi za to kaj več dohodka dobil.
Z ozirom na oškodbo iz zakupne kavcije ima finančna uprava pravico, brez vsake sodne intervencije seči po gotovini kavcije v meri povračilne vsote, katero je računarstvo najslo, a državne obligacije ali druge vrednostne papirje, ki bi bili v kavcijo dani, dati na borsi po zapriseženih sensalih prodati, ter vzeti si skupilo po meri povračila, kakor ga je računarstvo izračunilo
Prezgodnja razveza zakupne pogodbe ne dotika se pravic, ki jih imajo stranke potrosnino dolžne iz kake pogoditve pravnoveljavno sklenjene z zakupnikom, pod pridržkom določila v §. 19 o potrošnini naprej plačani.
10.	Zastarevanje pristojbin iz davka od mesa, kakor je po tarifi, in iz pogoditev o tem
davku.
§• 14.
Pristojbine iz tarifnega davka od mesa in iz pogoditev o tem davku niso podvržene zastarenju.
II.	Odgovornost ali zavezanost za izpolnjevanje propisov.
§. 15.
Ako državna blagajnica kaj izgubi od zastalih tarifnih vsot, ki ji gredo iz pogoditve, ali pa od zakupščin za davek od mesa, bodi v glavnih bodi v pritičnih tirjatvah, za to, ker se veljavni propisi niso izpolnili, dolžan je krivec dober biti za to izgubo.
12.	Pripomaganje pri uradovanji kontrolnih organov gledé davka od mesa.
§. 16.
Vsako občinsko županstvo ima dolžnost, organom, katerih reč je paziti na izpolnjevanje določil o davku od mesa, pri njih uradnih delih brez odloga pripo-magovati, ako Iga zaprosijo. V to odposlani ud občinskega županstva je dolžan, neprenehoma biti pri omenjenih uradnih djanjih, ako bi kaka spotika bila, popis
učina in najdenja, zapisnike o zasliševanji in vse k preiskavi spadajoče pomočke in listine z drugimi vred podpisati, pristavivši kako opomnjo, ako bi imel katero, in sploh vso zakonito pripomoč podeliti.
II- Kolikero je zagotavljanje (pobiranje) davka od mesa.
1.	Načelo.
§• 17.
Za državno blagajnieo se zagotovlja davek od mesa:
1.	S pogoditvijo, to je s prostovoljnim dogovorom, kateri se sklene z vsemi temu davku podvrženimi obrtniki enega kraja ali več pod en okraj spadajočih krajev, ali pa s pretežno večino teh obrtnikov, kar se tiče števila glav in velikosti obrta, ali
2.	po zakupu (Štantu, arendi), ali
3.	po jemanji tarifnega davka na račun državnega erarja, to je s tem, da lastni postavljenci finančne uprave davek od posameznih davku podvrženih djanj pobirajo.
Za Tržaško obmestje, spadajoče pod določila pričujoče postave sme finančna uprava davek od mesa zagotoviti tudi takö, kakor je do zdaj bilo.
2.	Pogoditev.
§. 18.
Ako se glede oprave dolžnega davka napravi pogoditev s finančno upravo, mora se pogojena poprečnina (pavšal) v enakih mesečnih odplačilih (ratah), ki dotekajo vselej poslednji dan meseca, ali, ako bi ta dan bil nedelja ali drug praznik, prvi delovnik za njim, opraviti v kašo za prejem določeno,ki potrjuje prejem.
Za na dolg ostale vsote doteklih odplačil naj se pobirajo zamudne obresti po šest od sto.
V zavarovanje državne blagajnice sme se zahtevati v kavcijo toliko, kolikor znese pogojena poprečnina za en do treh mesecev.
Pogoditvena poprečnina veljâ za vsa potroŠnini od mesa podvržena djanja (§. 1), kar se jih stori v okraji, za katerega veljâ pogoditev, in v tisti dobi, za katero je sklenjena.
Ali zaloga mesa, kar gaje ob izteku pogodit,vene dobe pri obrtnikih davek od mesa plačujočih, podvržena je davku po §. 27.
Ako okraj (§. 17), za katerega je finančna uprava sklenila pogoditev s podjetniki davek dolžnimi (pogoditveno družbo), obsega po več krajev (§. 11), prepušča se tem podjetnikom, ob enem s prispevkom, ki ga mora posamezni podjetnik opravljati v pogojeno poprečnino, določiti tudi, za kateri kraj ali za katere kraje bodo po prispevku njegova davku podvržena djanja oproščena od davka po tarifi.
1'alje pristoji pogoditveni družbi, v pogoditveni dobi in v pogoditvenem okoliši prevzeti pobiranje davka od mesa s pravicami zakupnika (§. 19), kolikor ne ide za davkovni obrt samih družbenikov, za katere je po vzajemnem dogovoru pogoditev narejena.
Ako bi pogoditvena družba kavcije v postavljenem roku ne vpoložila ali z enim mesečnim odplačilom pogojene poprečnine na dolg ostala, ali pogodbe v katerem si bodi členu na tanko ne izpolnila, ali pogodbo prelomila, pristojé finančni upravi iste pravice do odškodbe iz kavcije, kakor g-lede zakupne kavcije (§. 13).
3.	Pobiranje davka v zakup (štant) dano.
§• 19.
Po zakupu (§. 17, štev. 2) dobi zakupnik (štantnik) pravico, po zakupnem okoliši tarifni davek od mesa pobirati, dalje ima oblast, za čas zakupa sklepati pogoditve s podjetniki po zakupnem okoliši, kateri so dolžni davek od mesa plačevati. Ako pa pogojeni podjetniki zakupniku za davek od mesa kaj naprej plačajo, ima to ob iztoku zakupnega časa in pa v tistih slučajih, v katerih bi zakupna pogodba ugasnila še pred iztekom redne zakupne dobe, moč samo v toliko, kolikor plačilo naprej opravljeno ne presega mesečnine.
Zakupniki in njegovi pooblastila imajoči postavljenci stopajo plačevavcu davka nasproti v tiste pravice in dolžnosti, kakoršne imajo po pričujoči postavi finančna uprava, oziroma finančni organi.
Izimajo se samo te-le pravice, namreč :
Prevzemanje in potrjevanje naznanila, da je kdo mesarski obrt (§. 20) nastopil ali na drugega predjal, skrajševanje napovednega (roka §§. 28 in 37), razsojevanje vprašanja, če so uveti (pogoji) klanja davku podvrženega brez napovedi (§§. 32 in 38) izpolnjeni bili, odpuščanje razvidnosti števila živine (§. 34), dovoljevanje pravice do povračila davka (§. 35), razsoja o odrečenem povračilu davka (§. 36), preiskovanje in sodba o vsakovrstnih prestopkih določil, kise tičejo davka od mesa.
Tudi je finančni upravi pridržana razsodba o utečajih (rekursih) in pritožbah zoper propisom nasprotno postopanje zakupnika ali njegovih postavljencev zastran pobire davka.
Za ta slučaj, ko bi zakupnik zakupa ne nastopil ali pogojene zakupne kavcije ne dal, aii ko bi odrekel podpis zakupne pogodbe, ali ko bi zakupne pogodbe v katerem si bodi členu na tanko ne izpolnil ali bi jo kako prelomil, in za slučaj, ko bi prišlo na dan, da zakupniku postaven ali pogodben zadržek brani zakup prevzeti, pristojé finančni upravi gledé na zakupno kavcijo pravice v §. 13 te postave omenjene.
Zakupna pogodba tanje določuje pravno razmerje med finančno upravo in zakupnikom.
III.	Občna določila gledé prigleda ali kontrole.
I.	Naznanilo o nastopil ali prelogu mesarskega obrta.
§• 20.
Kdor hoče obrt, tičoč se mesa (§. 1, število 1, lit. a), nastopiti ali s kraja v kraj preložiti, dolžan je to poprej naznaniti ravnajočemu finančnemu oblastvu
1.	stopinje, v področji katerega bode stal obrt.
Dohodarstveno oblastvo dâ obrtniku potrdilo o podanem naznanilu, in to posebej za vsako naznanjenje stajaliŠča obrta.
Pri mesarskih obrtih, kar jih je že ta čas, ko se začne pričujoče postave moč, bodo dalje veljali dohodarstveni dopustni listi, izproseni po tadanji naredbi.
2.	Obrti mesarski podvrženi doliodarstvenemu nadzoru. Pravice priglednih organov.
§• 21.
■ Vsak mesni (meso zadevajoči) obrt stoji pod dohodarstvenim nadzorom.
Organom, čujočim nad izpolnjevanjem določil o davku od mesa (§. 17, število 3, §§. 18 in 19) pristoji po le-tem pravica,' hoditi v obrtovalnice takih podjetnikov (§. 23) po dnevi in kadar je napovedano ponočno davku ali vsaj prigledu podvrženo delo, tudi po noči in ondukaj ostajati, kolikor jim je za svoje uradovanje treba.
Ista pravica pristoji tem organom tudi zunaj omenjenih slučajev vselej takrat, kadar s kakim privzetim udom občinskega županstva pridejo.
Podjetnik mesnega obrta ali ko bi njega doma ne bilo, namestnik njegov ima dolžnost, osebno ali po svojih služabnih ljudeh pri uradnih djanjih teh organov pomagati, kolikor je potreba, ako se takö zahteva, dopuščati, da se, kolikor je vôz, in kar k temu ide, zastonj porabijo, ter dajati vsako pojasnilo 'in izkazilo, ki je potrebno v namen prigleda ali kontrole za davek od mesa.
Ako bi pri takšnem uradnem djanji, ki je dopuščeno brez privzetega tula občinskega županstva, nastopila potreba, privzeti si ga, tedaj je podjetništvo dolžno, v to brez odloga povabiti občinsko županstvo, ako mu prigledni organ takö reče.
§• 22.
Organi, čujoči nad izpolnjevanjem določil, danih o davku od mesa, imajo tudi pravico, stopiti v javne klavnice po dnevi, in če se ondi po noči kolje, tudi po noči ter ondi ostati zarad svojih uradnih del.
Dalje je pravica njihova, pregledovati klavnične zapisnike in zapise ter iz njih zarad pobire davka kaj prepisati si ali zahtevati, da se jim prepiše.
3.	Kaj pomeni beseda: obrtovalnica pri davku od mešal
§. 23.
K obrtovalniei ali obrtovališču podjetnika mesnega obrta (§. 21) Štejejo se:
1.	Prodajalnica, to jo vsi tisti prostori skup, v katerih podjetnik meso prodaje ;
2.	prostori, v katerih živino kolje ali pobija;
3.	prostori od prodajavnice (člen 1) ne čez dva kilometra oddaljeni, v katerih
a)	hrani zalogo mesa, ali kamor
b)	spravlja živo živino tarifnih postavkov 1 do (j;
4.	prostori, ki so v neposrednji zvezi s katerim pod 1, 2 in 3 omenjenih prostorov.
IV.	Kako davku podvrženi obrtniki davek od klanja in od jemanja mesa po tarifi opravljajo.
1.' Naznanilo obrtovališra, poslovnega voditelja in tega, kdor hode dajal kaka
pojasnila, ko bi podjetnika doma ne bilo.
§. 24.
Vsak podjetnik mesnega obrta, podvrženega potrošnini z ozirom na klanje živali ali na jemanje mesa. ima dolžnost, za takšen obrt, zastran katerega on iz sklenjene pogoditve prehaja v plačevanje davka po tarifi, zadnji čas š ti maj st dni pred tem prebodom, in če bi imel preiti 1. dne januvarja 1878, zadnji čas do 16. decembra 1877, a za nov obrt, o katerem ni sklenjena nikaka pogoditev za plačevanje davka, zadnji čas š ti maj st dni pred začetkom ob rto vanja (davku podvrženih djanj) finančnemu organu, določenemu za nadzor, pismeno ali ustno naznaniti :
1.	Kraj in popisne številke tistih poslopij, v katerih se obrtovališče, oziroma dotični prostori (§. i'3) nahajajo, kakor tudi te prostore same, dalje
2.	osebo, katero obrt vodi ali ravnd, in osebo, katera naj bode finančnemu to podjetje nadzirajočemu organu potrebna pojasnila takrat dajala, ko bi podjetnika ne bilo domd.
2.	Napovedna in pregledna pola.
§. 25.
Potrdilo o podanem naznanilu (§.24) daje se podjetnikom z napovedno in pregledno polo (napovednico in preglednico) nalaš v to tiskano, katere namen jo, da se bode na-njo zapisavalo najdenje ob vsakem pregledovanji, ter koliko je živine in zaloge mesd, od katere je davek opravljen.
Ta pola se izdajo v dveh cnakoglasnih primerkih ali cksemplarjih.
En primerek se obeleži, da je prvi, ter ostane v rokah finančnega ta obrt nadzirajočega organa. Drugi primerek se izroči podjetniku, ki je dolžan davek od mesa plačevati, ter bodi skrbno hranjen.
Na prvem primerku napovednice in preglednice naj podjetnik ali njegov pooblaščenec, — za katerega se v oziru na to dolžnost vzema poslovodnik, če ni povedana druga oseba, — pravičnost vsakokratnega zapisanega najdenja potrtii s tem, da svoj podpis ali — ko di pisati ne znal, — svoje ročno znamenje pristavi.
Ako bi pri kakem pregledovanji prvi primerek ne bil pri roki, naj se naredi zapisnik (protokol), ki ga podpise podjetnik, oziroma pooblaščenec njegov, in na podlogi tega zapisnika naj se najdenje pozneje v prvi primerek vpiše.
8 prvega primerka napovedne in pregledne pole jcmljö se izkazi o številu živine in o zalogi mesa, za katero je davek že plačan, ako bi podjetnik prejeti primerek izgubil, ali bi so primerilo, da se kakč bitno pokvari ali da ga ni mogoče brati (čitati).
(Slmainh.)
28
3.	Popis in oznameiulo prostorij.
§. 26.
Vslecl podanega naznanila (§. 24) preiščejo se prostori v njem omenjeni in podjetnik jih mora o svojem trosku opraviti z znamenji in številkami, kakor mu reče finančni organ.
Tiste zveze prostorov obrtovaliŠča, katere so po izreki dohodarstvenega razsodila omogočile prikrato davka od mesa, dolžan je podjetnik po zaukazilu finančnega oblastva o svojem trošku zapreti ali narediti, da niso več porabne. Podjetnik, in ako ne vodi on sam obrta, tudi obrta voditelj, odgovoren je ta čas, dokler se davek po tarifi opravlja, za to, da se oznamenilo obrtovnih prostorov ohrani nepokvarjeno, ter ima ob enem dolžnost, ako bi se to oznamenilo po naključbi ali po komer si bodi poškodovalo, ali popolnoma vničilo, finančnemu podjetje nadzirajočemu organu v 48 urah po tem, ko sam zve, naznaniti to, da se oznamenilo obnovi.
Vrh tega je podjetnikova dolžnost, vsako predrugačbo v povedanih obrtovnih prostorih in vsako meno v osebi obrtovnega voditelja omenjenemu finančnemu organu najpozneje 48 ur po nastopu te predrugačbe ali mene naznaniti.
Da seje to naznanilo res podalo, potrjuje se v napovedni in pregledni poli.
4.	Napoved ali zglasitev živine, kolikor je obrtnik ima, in pa mesa, kar ga je v zalogi.
Plačevanje davka od te zaloge.
§. 27.
Ako gre za podjetje podvrženo davku od mesa, katero prehaja iz pogoditve v plačavanje davka po tarifi (§. 24), mora podjetnik poslednji dan, do katerega veljâ pogoditev, finančnemu to podjetje nadzirajočemu organu, predloživši napovedno in pregledno polo, zglasiti, koliko ima živine spadajoče pod tarifne postavke 1 do 6 in zalogo davku podvrženega mesa, kar ga bode konec pogo-ditvene dobe v naznanjenem obrtovališči (§. 23), ter od omenjene zaloge davku podvrženega mesa opraviti davek pri uradu ali organu, kateri je v to postavljen.
5.	Dolžnost napovedi in plačila potrošnine.
§. 28.
Podjetnik ima dolžnost:
1.	Kolikorkrat ga je misel, v tarifi imenovano živino klati (pobijati) ali spraviti iz prostorov, kjer sc hrani, le-to — držeč so prepisanega roka— po tem
2.	kolikorkrat hoče od koga drugega kaj davku podvrženega mesti ali pa žive živine, ki je imenovana v tarifi, vzeti, pridobiti si, ali tako meso ali živino, bodi si tudi last koga drugega, v svojo obrtovalnico spraviti, ta svoj namen, — predno meso ali živina v njegovo obrtovališče pride, — finančnemu podjetje nadzirajočemu organu pismeno ali ustno napovedati in ob enem napovedno in pregledno polo predložiti.
Napoved djanj, omenjenih pod številom 1, mora se praviloma storiti dvanajst ur, predno se djanja ta zvršijo. Ako bi pa tudi pri krajšem roku pravočasni prigled zagotovljen bil, sme ravnajoče finančno oblastvo prve stopinje zgornjo dobo primerno okrajšati.
Kadar se hoče kako davku podvrženo klanje živine ali jemanje mesd zvršiti, mora se precej pri uradu ali organu v to določenem plačati samo davek, kolikor ga pristoji po tarifi, in o tem se podjetniku davek dolžnemu poleg potrdila na napovedni in pregledni poli izdâ še tudi plačilna boleta.
Ako pa kdo napové, da hoče žival tarifnega postavka 1 zaklati s pridržkom povračila potrošnine, in če ta pridržek govori samo za neki del zaklane živali (§. 35), mora se poleg davka, dolžnega po Številu glav, ki ga je precej pri napovedi ali zglasitvi opraviti, zadnji čas v 24 urah po zakolji doplačati še toliko, za kolikor bi davek, kar ga po tarifi pride po teži mesa pobite živali, bil večji od že opravljenega davka. V slučajih takega pridržka delovitega povračila potrošnine bodo se na zahtev davek dolžnega obrtnika izdajale tudi bolete o delnem plačilu, to da k večjemu po tri in nobena ne za manjo vsoto od tiste, ki pride po tarifi za 25 kilogramov mesa.
ti. Pogoji, pod katerimi se smejo napovedana djanja začeti.
§. 29.
Nobeno v §. 28 pod 1 in 2 omenjenih djanj ne sme se začeti, predno je
a)	potrdilo o storjeni napovedi ali zglasitvi, — in kjer gre za klanje živali ali za jemanje mesa. podvrženo davku, — boleta opravljena s potrdbo plačanega davka v obrtovališČi pri tistem, kateri daje pojasnila finančnim podjetje nadzirajočim organom (§. 24), in predno je
b)	prišel čas, ki je bil naznanjen za napovedano djanje.
7. Na pašo gonjena in delavna živina.
§. 30.
V §. 28 ustanovljena dolžnost napovedovanja prignane ali odgnane živine ne velja ne za živino, ki se goni na pašo, ne za delavno živino, ki jo lastnik za kako kmetijsko delo na svoji kmetiji ali za kak drug opravek pošlje kam drugam, ako ta živina ne ostane čez šest dni zunaj prostorov podvrženih prigledu.
Ta dolžnost, tudi no sega na tisto živino, katero kdo drug v kaki krčmi, podvrženi prigledu gledč davka od mesa, kam za tri dni najdalje spravi, vendar akö, da je odločena od krčmarjeve.
8.	Odpis zarad prostosti od davka.
§. 31.
Ako kaka v napovedno in pregledno polo vpisana žival tarifnih postavkov 1 do fi, od katere še ni plačaj» davek, vsled bolezni ali drugega naključja pogine, ;ili če uide iz prostorov, kjer so hrani, ali če jo kdo vzame iz teh prostorov takö, da davek plačujoči podjetnik ali obrta voditelj ni kriv, mora fini, oziroma ta precej, brž kakor za prigodek zvč, naznaniti ga županu, ter naznanjeni prigodek ° dotičncm poizvedovanji, kolikor se dâ, izkazati.
28*
Živinče, zastran katerega so fi pogoji izpolnjeni, odpiše (izbrise) se v napovedni in pregledni poli,
Ako bi se pa meso takih živinčet, ki so po naključbi poginila, za obrt porabilo, treba je začasno podati napoved in davek po tarifi opraviti.
9.	Izinino dopuščanje, zaklati žival brez poprejšnje napovedi.
§. 32.
Ako se mora živinče brez odloga ker je nevarnost, da pogine, — zaklati o takem času, v katerem je uradovalnica finančnega, take napovedi sprejemajočega organa zaprta, ali če je treba žival zarad te nevarnosti zaklati, sicer ne takrat, ko je uradovalnica ta zaprta, pa so okolnosti take in tako silne, da bi ne bilo moči brez nevarnosti, kakor je propisano, poprej napovedi podati in davka plačati, sme se živinče zaklati proti temu, da se popred ali vsaj ob enem ta reč županstvu naznani, ali mora se najpozneje v 12 urah po zakolji, ali ko bi omenjena uradovalnica tist čas ne bila odprta, napoved donesti, davek plačati, in na zahtev finančnega organa verovno dokazati, da je res bila silna potreba, živinče zaklati.
Predno se dobi potrjilo o plačanem davku, ne sme se od zaklane živali prav nič iz klavnice odnesti.
Ako se v katerem tistih slučajev, ki jih ta paragraf v misel jemlje, dana določila popolnoma ne izpolnijo, naj se opravljeno klanje kaznjuje kot nenapovedano davku podvrženo djanje.
10.	Pokazovauje napovednih in preglednih pol, in pa holet o plačanem davku.
Izkazovanje živine, koliko je kdo ima. in mesa v zalogi.
§. 33.
Podjetnik mesnega obrta, oziroma njegov namestnik (§. 24) je dolžan, brez odloga organom za izpolnjevanje določil o davku od mesa skrbečim, če zahtevajo, pokazati napovedne in pregledno pole, ki jih ima v rokah, in pa bolete o plačanem davku, ter, ko bi se zahtevalo, za prejemno potrdilo tudi izročiti.
Dolžnost podjetnikova (namestnikova) je tudif skupno množino davku podvrženega mesa, kar ga finančni organi najdejo v prostorih po §. 24 naznanjanih, z napovednimi in preglednimi polami, in kjer gre za meso, od katerega je bil on dolžan davek plačati, opravljeno plačilo z boletami o plačanem davku izkazati. Podjetnik (namestnik), ki mu se število živine tudi z napovednimi in preglednimi polami prigleduje, ima dalje dolžnost, z napovednimi in preglednimi polami izkazati skupno množino živine v tarifnih postavkih 1 do 6 imenovane, kar je finančni organi najdejo v prostorih po §. 24 naznanjanih, in tako tudi odhod take živine, ki je v teh prostorih ni, pa bi imela ondi biti.
II.	Dcloviti izimek od zgornjih določil glede prigleda ali kontrole.
§. 34.
Ako podjetnik, ki ima davek od mesàplačevati, ne kolje sam živali v tarifnih postavkih 1 do fi imenovanih, teinuč davku podvržono meso za svoj obrt samo
in edino od drugih jemlje, ni podvržen ne določilom o naznanilu in oznamenilu prostorov, kamor svojo živino spravlja, ne zaukazom o naznanilu števila živali, kar jih ima, in o napovedovanji kake premembe, ki bi se primerila v tem številu.
Ravnajoča finančna oblastva I. stopinje imajo pravico, za take kraje, kjer ni postavljen noben finančni organ, da bi sprejemal napovedi ali naznanila, odvezati tudi take podjetnike, ki živino koljejo, v ozira vrednih slučajih gori omenjenih določil in zaukazll.
12.	Povračevanje davka.
§• 35.
Vsakemu podjetniku spadajočemu pod določila §§fov 24 do 34, ki meso prodaje v kraj, gledč pobiranja potrošnine zaprt, dajö finačna oblastva L stopinje — na zaprošnjo — za eno leto dovoljenje, zastran te prodaje zahtevati povračilo plačane potrošnine od mesa.
To dovoljenje dobivajo, — če zanj prosijo, — tudi drugi, ki nimajo obrta z mesom, če se dohodarstvenemu nadzoru po meri §§fov 21, 22 in 23 pričujoče postave podvržejo.
Ali povračilo davka je zvezano z naslednjimi uveti ali pogoji :
1.	Davek, za povračilo katerega se prosi, moral se je opraviti od klanja, in sicer s pridržkom povračila in z naznambo tistega kraja, za katerega je namenjena zaklana žival, oziroma nje meso:
2.	Pri živalih imenovanih v tarifnih postavkih 2 do 6 morala se je vsa davku podvržena zaklana žival (k večjemu alco je brez glave in nog), a pri živalih imenovanih v tarifnem postavku 1 moralo se je najmanj 35 kilogramov mesa prinesti v napovedani kraj.
3.	Zaklana žival, oziroma meso moralo se je zadnji čas tretjega dne po tistem dnevi, ko je bila žival zaklana, odnesti iz podjetnikovega obrtovališča in iz kraja, v katerem je bila zaklana.
4.	Finančna uprava, oziroma zakupnik ali pogoditveno društvo za klavni kraj ima pravico, klane živali, oziroma tiste kose mesa, za katere veljâ pridržek potrošninskega povračila, oznameniti, vendar tako, da zarad tega meso ne postane neužitno in da torej ne bode v škodo prodaji, ter zahtevati, da se zaklane živali v času, za prevožnjo dovoljnem, dostavijo k človeku, ki stanuje v kraji, kamor meso ide, in kateri je na davkovni boleti imenovan.
5.	Za povračilo davka treba se jo potegniti v 14 dneh po izdatbe bolete o plačanem davku od klanja pri tistem uradu ali organu, kateri jo to boleto izdal.
Pri tem je izkazati, da se je od mesa ali zaklane živali v kraji, kamor jo bila namenjena, vdrugič davek po tarifi opravil, in daje bilo eno ali drugo v slučaji pod 4 omenjenem tudi o pravem času dostavljene bodi z oznamenilom, če je katero imelo, bodi brez oznamenila, če ga ni imelo.
To so more izkazati samö s potrdilom na boleto o klavnem davku pristavljenim organa pobirajočega davek od mesa v tistem kraji, kamor je meso namenjeno) oziroma tistega človeka, h kateremu je bilo dostaviti zaklano žival ali meso.
§• 36-
Kadar so postavljeni uveti (pogoji) izpolnjeni, povrne se davek — na podlogi dotičnega zahteva — pri tistem uradu ali organu, kateri je bil davek od tistega klanja prejel.
Ako bi se komu povračilo odreklo, naj zadnji čas v 14 dneh po izteku roka v §. 35 pod številom 5 povedanega vpoloži utečaj (rekurs) pri ravnajočem finančnem oblastvu I. stopinje, sicer se Šteje, da je pravica do povračila ugasnila.
V.	Kako se po tarifi opravlja davek od male prodaje Špeha, nasoljenega, okajenega in v razsol djanega mesa, konservnega mesa, salam in drugih mesenih klobas, združene s prodajo
na debelo.
§• 37.
Določila §§f<"' 24 do vŠtevno 27 brez tistih, ki se tičejo množtva živine in pa prostorov za njo namenjenih, veljajo tudi za obrt ljudi, prodajočih na debelo in na drobno Špeh, nasoljeno, okajeno in v razsol djano meso, konservno meso, salame in druge mesene klobase, kateri po §. 6 smejo davek od mesa pri mali prodaji ali kupčiji opravljati ter so za to prosti davka od klanja živine in od jemanja mesa.
Dalje so ti prodajavci dolžni, vselej, kaderkoli jih je misel, Špeh, okajeno ali v razsol djano meso v tarifi imenovanih živali, konservno meso, salame in druge mesene klobase
a)	za prodajo na drobno ali za domačo potrebo porabiti, ali v prodajavnico, kjer se tako blago na drobno prodaje, prenesti, ali
b)	v včliko prodajavnico prinesti, ali
c)	na debelo (v veliko), to je v množinah po 25 kilogramov pri vsakem takem blagu najmanj prodati ali pa odpraviti iz prostorov, kjer se pod prigledom hrani ijo,
namerjeno djanje napovedati finančnemu organu, nadzirajočemu tisto podjetje.
V slučajih omenjenih pod a) naj prodajavci tudi precej plačajo davek uradu ali organu za prejemanje davka določenemu za množine takega blaga namenjeno v malo kupčijo ali domačo porabo ali za prenos v malo prodajavnico, in o tem sc jim poleg potrdila, ki sc zapiše v napovedno in pregledno polo, izroči še tudi plačilna boleta.
Namenjeno djanje je praviloma treba najpozneje 6 ur poprej napovedati, nego se zvrši. Vendar velja tudi zastran tega napovednega roka določilo v §. 28 stoječe o okrajŠe vanji dobe.
Na omenjeni obrt, kolikor gre za okajeno, nasoljeno ali v razsol djano meso, Špeh, konservno meso, salame ali druge mesene klobase, uporabljajo se zmisloma določila §f‘ 33, in gledč djanj pod aj, b) in c) določila §f*‘ 29.
A gledč zaklane živine in frišnega mesa, kar ga ima v zalogi prodajavčova obrtovalnica, dolžnost je tega prodajavca izkazati, da mu meso izvira od klanja davku ne podvrženega ali od jemanja davku no podvrženega (§. B, lit. a), ali da je davek od njega že plačan.
VI.	Kako se opravlja davek od prodaje mesa in od klanja živine zunaj slučajev obrta, podvrženega davku od mesa.
1. Napovedovanje in plačevanje davka.
§. 38.
Kolikorkrat kdo tistih, ki nimajo davku podvrženega obrta, hoče opraviti:
1.	davku podvrženo klanje živali ali
2.	davku podvrženo prodajo mesa, naj to poprej v to določenemu finančnemu organu pismeno ali ustno zglasi (napové) in precej opravi davek po tarifi, za kar se mu izroči davkovna boleta s potrdilom plačila.
Ista dolžnost zadene tudi vsakega podjetnika davku podvrženega mesnega obrta, kolikorkrat namerjava storiti davku podvrženo prodajo mesd.
Finančni organi naj se ogibljejo vsakega odloga takö pri sprejemanji, kakor pri odpravljanji napovedi.
Holder ta, ki je dolžan kaj napovedati, nima v roki davkovne bolete s potrdilom opravljenega plačila, ne sme se napovedano davkovno djanje zvršiti, a zlasti ne sme se v prodajo namenjeno meso nikomur izročiti.
Davkovno klanje brez napovedi pa smejo tudi taki, ki nimajo davku podvrženega mesnega obrta, opraviti v izimnih slučajih, povedanih v §. 32, in pod uveti (pogoji) ondukaj postavljenimi.
2. Prigledovanje.
§. 39.
Organom nad izpolnjevanjem določil o davku od mesa čujočim pristoji pravica, tist dan, katerega se ima napovedano davkovno djanje (§. 38) zgoditi, tudi v prostore, kjer se ima zgoditi, ako bi ne bili že takö po §§. 21, 22 in 23 pod uradnim nadzorom, stopiti in ondukaj poizvedeti, kar se jim zdi potrebno.
VII.	Kazenska določila.
I. Veljavnost kazenske postave o dohodarstvenih prestopkih.
§. 40.
Za prestope tega, kar ukazuje pričujoča postava, vel jd, kjer se v njej sami ne določuje drugače, kazenska postava o dohodarstvenih prestopkih.
§. 41.
Ako kdo v slučajih, ko od koga meso vzame ali pa meso prodâ, izkazujoč že opravljeno plačilo davka po tarifi (§. 10) — z namenom prikrate vsega dolžnega davka ali nekega dela — uporabi krive (lažne), popačene ali pa take Dolete o plačanem davku, ki so bile izdane za kako drugo meso (drug živalski kos) in ne za tisto, katero je on od koga vzel ali drugim prodal, ali v katerih silaka bitna neresnica (nepravšnost) potrjuje, tedaj ga je kaznovati po §. 273, steblu 4 kazenske postave o dohodarstvenih prestopkih.
2.	Kazen za opustitev zapovedane napovedi djanj davku ne podvrženih.
§• 42.
Kadar boli kdo — ne izpoluivši propisanih uvetov (pogojev) — stori kako djanje, katero sicer ni davku podvrženo, pa se mora vendar po §. 28 ali 87 napovedati, bodi za rad reda kaznovan z globo od 5 do 100 gl.
3.	Kaznovanje prestopkov glede povračila pristojbine od mesa (§. 35).
§. 43.
V tistih slučajih, v katerih davku podvržen podjetnik ima pravico do povračila davka plačanega pri klanji za tako meso, ki se iz kraja, kjer je bila žival zaklana, prenese v kraj za pristojbino zaprt (§. 35), kazni naj se za težek doho-darstveni prestopek, kadar se potrdilo, da je meso (kos živali) v kraji namembe bilo res dostavljeno ali da je za-nj bil davek vnovič plačan, na boleti o plačanem davku od klanja izprosi ali izprositi skuša, da si ni bilo v resnici tisto meso (kos živali), za katero velja pravica do povračila zglašena že pri plačilu davka od klanja, v kraji namembe dostavljeno, oziroma vnovič zadavkano.
Odmerjanju kazni naj se v podlogo jemlje tist znesek davka, kolikor ga po tarifi klavnega kraja omenjenega v boleti o plačanem davku od klanja pride za meso (kos živali), za katero je kdo dotično potrdilo zoper propis zadobil ali zado-biti skušal.
Poleg te kazni na imenji sme se izreči, da je davku podvrženi podjetnik prejeto dobroto pravice do povračila izgubil, in da te dobrote za nek, določen čas več ne bode dobil.
4.	Posebna kazenska določila za podjetnike v §. 3, številu 4 in v §. 0 omenjene, ako
svoj davka prosti obrt prekoračijo.
§. 44.
V naslednjih slučajih, namreč:
1.	Ako se v obrtovališči trgovca z drobnico, kateri po §. 3, številu 4 živali tarifnih postavkov 2 do Ö davka prost kolje, najde to vrste zaklana žival v kosih, ali najde le neki del, pa sg ne izkaže, da je davek od klanja opravljen, ali da je trgovec to razsekano žival, oziroma davku podvrženi nje del od koga drugega vzel in za to davek opravil, ali pa da je bil v tem pristojbine prost, ali če se
2.	v obrtu takega trgovca z drobnico poleg trgovine s celo zaklano živaljo meso še drugače prodaje, ali če se
3.	v veliki prodajavnici ali v zedinjeni veliki in mali prodajavnici okajenega, nasoljenega ali v razsol djanega mesa, Špeha, konservnega mesa, salam ali drugih mesenih klobas (§. 1, odstavek 4) tudi frišno meso prodaje;
naj se poleg uporabe drugih kazenskih določil trgovec z drobnico, oziroma prodajavec ta obsodi v globo od 25 do 100 goldinarjev.
Tudi se sme najmanj za leto dni ali brez pristavljene dobe izreči, da on ne bodi več prost davka od klanja drobnice in od jemanja mesa (§. 3, število 4 in §. 4, število G, oziroma §. 6).
Teki
VIII.	Določilo o zvršitvi.
§. 34.
Zvršitev pričujoče postave naročena je finančnemu ministru. V Laksenburgu, dne 16. junija 1877.
Franc Jožef s. r.
Auersperg- s. r.
l*retis s. r.
Tarifa.
I.		II.		III.	
		raz	e d		
znesek pristojbine v avstrijski veljavi					
gl.	kr.	gi.	kr.	gl.	kr.
5	4	3	78	2	52
	84		63		42
	32	.	25		17
	21	•	17		11
	9		7		4
	63		42		32
1	26	'	95		63
1	87	1	50		94
Ime davkovnik reci
Davkovno
merilo
Živina xa poboj in /.akolj, namreč:
Voli, biki, krave teleta čez eno leto.............
Teleta do enega leta.........................
Ovce, ovni, koze, kozli, skopci ali kaštruni .... Janjci do 24 kilogramov, kozlički, prašički odojki .
Za kozličke na Tirolskem, Predarelskem, Krakovskem, v Galiciji in Bukovini................
Prašički od K do 19* 1 2 3 4/» kilogramov.........
Prašiči (svinje) čez 19*/2 kilogramov brez razločka
Krišno meso, to je zunaj krvi in droba vsi se ne pripravljeni, za človeka užitni deli pobito ali zaklane živali tarifnih postavkov 1 do 6, po tem okajeno, nasoljeno ali v razsol (solomurjo) djano meso lakil živali, zlasti tudi slanina ali okajeni speli, po ten konservno meso, salame in druge mesene klobase
od glave
kilogramov
109
O p o m n j a.
1.	Za živali, od katerih so odvzeti samo posamezni deli (glava, noge), opravlja se davek po številu živali.
2.	Za teleta, ki še niso prestopila enega leta, štejejo se tista, ki imajo še vse mlečnike (prve zobe).
3.	V tarifnih postavkih 4, 5 in 6 stoječa določila leže veljajo za tisti stan, v kakoršnem so bile živali takrat, ko *e je davek opravil.
4.	Pri določanji teže mesa ne odbijajo se tisti za človeku neužitni deli, ki so v zvezi z mesom, kakor n' pr. kosti.
Določila o tarifnih razredih.
oj V I. tarifni razred gredo vsi kraji, ki štejejo čez 20.000 duš ;
v II. tarifni razred vsi kraji, imajoči ljudstva od 10.000 do 20.000 duš; oj v lil. tarifni razred vsi drugi kraji.
Na to stran se šteje tisto ljudstvo, ki seje pri poslednjem popisu našlo, daje pričujoče (domači in tujci).
P Občine po kmetih ali na deželi, sestavljene iz več posameznih krajev, od katerih nima oboden do 10.000 duš J"d8tva, spadajo v III. tarifni razred, ako bi ljudstvo vseh skup tudi 10.000 duš doseglo ali preseglo.
(AI.fni.ob,)	op
01.
Razpis fiuančnega ministerstva od 26. junija 1877,
o zvršitvi postave za potrošnino od mesa zunaj takih krajev, pri katerih je izrečeno, da so gledé
pobiranja potrošnine zaprti.
V zvršitev postave od 16. junija 1877 o potroŠnini od mesa zunaj takih krajev, ki so gledé pobiranja potrošnine zaprti (Drž. zak. 1872 št. 60), ukazuje se na podlogi §f* 45 te postave :
§• I-
K §. 4, št. 7 postave.
Ako obrtnik, ki plaéuje davek od mesa po tarifi, na podlogi §f* 4, št. 7 postave doseči želi, da bi smel brez davka jemati meso iz mesta za pobiro potrošnine zaprtega, naj ob napovedi takega jemanja mesa izkaže, da se je meso iz zaprtega mesta izvozilo, ko ni bilo odvezano ondukaj veljajočega erarskega davka.
Potrošninski uradi zaprtega mesta bodo‘v ta konec o mesu, ki se neodvezano erarskega v zaprtem mestu potirjanega davka čez potrošninsko linijo izvaža obrtnikom odprte dežele podvrženim davku od mesa, tedaj dajali potrdbo izvoza, ako se ime podjetnikovo, komur je meso namenjeno, kraj, kjer ima svoj obrt, množina in vrsta mesa pismeno napovedö, in če se uradno pregledana poslatev mesa z napovedjo vjemlje.
§• 2.
K §. 10 postave.
Gledé oblike (forme) in izdajanja bolet o plačanem davku od mesa do ločuje se:
1.	V vsakem kraji odprte dežele, v katerem je postavljen organ za pobiranje davka od mesa, plačevanega po tarifi, naj se piše vpisnik ali register o plačevanji
A. davka od mesa po priloženem obrazci A.
Erarska uprava rabi vpisnike črno tiskane, a zakupniki davka in pogoditvene družbe rabijo vpisnike rdeče tiskane.
2.	Bolete o plačanem davku in jukste morajo biti po polnem izpolnjene zastran vseh podatkov, ki jih priloženi vpisnik namiguje.
Vplačani znesek pristojbine mora se v boleti tudi s pismeni (črkami) izraziti.
3.	Ako kdo napové klanje s pridržkom povračila davka (§. 35 postave), naj se na boleti in juksti pristavi: „Z uvetno (pogojno) pravico do povračila pristojbine v slučaji vvožnje v X. ..., pod plačilom davka po tarifi“.
Ko bi ta pravica bila zavisna od tega, da se meso (kos živali) v zaprtem mestu dostavi k določenemu organu, pristavi se na boleti in juksti še to: „M o ra se dostaviti v . . . mesntem delu . . . ulicah . . . hišni številki . • •

k . . .“ Ako vrh tega meso (živali kos) dobi oznainenilo, ki mora pri tej dostavi biti nepokaženo, pristavi se še tudi: Z oznamenilom, obstoječim v . .
Kadar je o napovedi klanja, storjeni s pridržkom povračila potrošnine treba izdati bolete o delovitih odplačilih davka, naj se v teh boletah in dotičnih jukstah izrečno omeni, da se tičejo delovitih odplačil.
4.	O davku od mesa, ki se opravlja o priliki, ko se meso čez colno linijo vvaža, izdajö se plačilna potrdila po priloženem obrazci B.	B.
§• 3.
K §. 20 postave.
Naznanilo, da kdo misli nastopiti mesni obrt ali da namerjava mesni obrt preložiti iz kraja v kraj, mora obsegati :
1.	Tanje oznamenilo (označbo) mesnega obrta in podjetnikovo ime.
2.	Kraj obrtovanja in popisno številko obrtovalnice.
Dohodarstvena potrdba o podanem naznanilu izdaje se po priloženem obrazcu C.	C.
Ce tudi dohodarstveni dovolilni listi, izprošeni po dozdanjib zaukazih, za mesne obrte dalje veljajo, naj se vendar v takih slučajih, v katerih se na podlogi takšnega dovolilnega lista mesni obrt vrši v dveh ali več krajih, ta list utesni na en sam kraj obrtovanja ter naj se za drugi in vsak nadaljšnji kraj takega obrto-vanja izda posebno dohodarstveno potrdilo.
§• 4.
K §. 24 postave.
Kadar se obrtovalnica, obrtni voditelj in človek, ki bo potrebna pojasnila dajal finančnim organom, ustno naznanijo, mora finančni organ naznanjene podatke zapisati in pismo stranki podpisati dati.
§• 5.
K §. 26 postave.
Pri popisovanji prostorij pretehtavajo se naznambe podjetnikove, stoječe v naznanilu, ter se po najdenji ugotovijo in dopolnijo.
Po finančnem organu in podjetniku obrta podpisano najdenje, v potrdbo katerega naj se privzema po en ud občinskega županstva, piše se praviloma nepo-srednje na podjetnikovo naznanilo, in samo tedaj, kadar bi posebne okolnosti tako nanašale, narediti je poseben zapisnik najdenja.
§. 6.
K §. 28 postave.
V §. 28 propisane napovedi ali zglasitve morajo imeti naslednje podatke:
1. ime napovedujočega podjetnika,
2.	namerjano, davku od mesa ali samo dotičnemu prigledu podvrženo djanje, n. pr. klanje, jemanje mesa, prigon živine i.t.d.,
3.	potarifno oznamenilo predmeta, na katerega se nanaša djanje,
4- kraj in prostor, kakor tudi
5.	dan in uro, kjer in kadar se djanje zgodi ; dalje
6.	če gre za klanje s pridržkom povračila potrosnine (§. 35 postave), ta pridržek, in če kdo pri tem želi bolete o delovitili odplačilih, tudi množine mesa, na katere naj te bolete slovejo.
Finančni organ, pri komer se kaj po propisu napové, vpiše to napoved v oba primerka napovedne in pregledne pole, pristavi dan in uro, kdaj je bila podana, ter — če je napovedano djanje davku podvrženo — ali sam dolžno pristojbino potirja, vsled česar izroči plačilno boleto in zapiše prejemno potrdilo v napovedno in pregledno polo, ali pa stranko plačati dolžno napoti na organ (urad), kateri je postavljen za pobiro davka od mesa.
Kadar ima napovedano vzetje mesa (zaklane živine) od koga biti davka popolnem prosto ali pa samo po razločku postavkov dveh tarifnih razredov zadavkano za to, kar seje od mesa (zaklane živinej, kije predmet napovedanega jemanja, že plačal davek po višjem ali po enakem tarifnem razredu, pod katerem stoji kraj obrte napovedujočega podjetnika, oziroma po nižjem tarifnem razredu, dolžnost je z ozirom na §. 10 postave napovedujočemu podjetniku, izkazati s plačilnimi boletami (potrdili), da je davek že opravljen. Ali v ta namen predložena boleta o plačanem davku od mesa mora biti po propisu (§. 2) izdana, ter tako po vrsti ali plemenu mesa (zaklane živine) z napovedanim jemanjem mesa vjemati se, kakor tudi gledé množine mesa dovoljna biti.
Kadar so ti uveti (pogoji), in če se tudi ne pokaže nikaka spotika, o kateri bi po §. 41 postave bilo kazenski postopek s popisom učina začeti, tedaj vpiše finančni napoved jemanja mesa sprejemajoči organ bistvene podatke iz pokazane bolete o plačanem davku v oba primerka napovedne in pregledne pole, pristavi na zadnjo stran bolete z razločnim pisanjem, kdo in za katero vrsto in množino mesa (zaklane živine) je to boleto v dokaz plačanega davka uporabil, ter dela, ko bi bilo še kaj davka od mesa doplačati, gledé njegove potirjatve takö, kakor je gori rečeno.
§• 7.
K §. 35 postave.
Kdor za meso (zaklano živino), ki se iz klavnega kraja prinese v mesto za pobiranje potrošnine zaprto, hoče na podlogi §r* 35 postave doseči pravico do povračila davka od klanja, naj dovolitev te pravice pri ravnajočem finančnem oblastvu I. stopinje (finančnem okrajnem ravnateljstvu, finančnem nadzorniku ali inšpektorji, finančnem ravnateljst-s u) z neštempljano vlogo zahteva ter v njej pové zaprto mesto, kamor hoče meso oddati.
To oblastvo, če ne brani dohodarstveno kazensko razsodilo (§. 43 postave), ki bi prositelju to pravico jemalo, podeli mu dovoljenje, in dâ to na znanje organom, ki na klavnem kraji prigled in pobiro davka od mesé opravljajo, in pa tudi potrošninskim uradom zaprtega mesta.
Ti uradi naj za meso (zaklano živino), ki se, — dokler dovoljenje veljâ, — v zaprto mesto prinese in ondukaj po tarifi zadavka, — ako se po vrsti in množini vjemlje z boleto o davku od klanja, na katero se pravica do povračila potrošnine opira, — na zadnji strani te bolete potrdijo, da je bil davek vnovič plačan ter pristavijo dotično številko plačilnega vpisnika ali registra.
Kadar je po glasu zaukaza na boleto o davku od klanja zapisanega (§. 2, št. 3) treba meso (zaklano živino) bodi z oznamenilom, bodi brez oznamenila dostaviti k določenemu človeku v zaprtem mestu, naj ta človek na zadnjo stran bolete o davku od klanja pristavi, kaj in kakö je našel zastran dostavljenega mesa (zaklane živine).
§• 8.
K §. 37 postave.
Določila v §§. 4 in 5 pričujočega propisa dana o zvrŠitvi k §. 24, oziroma §. 26 postave, veljajo tudi za davek po tarifi opravljan od male z veliko prodajo združene prodaje Špeha, nasoljenega, okajenega in v razsol djanega mesa, kon-servnega mesa, salam ali drugih klobas (drugega mesenega blaga).
Pri zapisovanji najdenja o prostorih tej prodaji namenjenih mora se pa tudi sosebno ustanoviti, če je res izpolnjen v §. 6, štev. 9 postave, postavljeni uvet (pogoj) popolne ločitve založišč prodaji na debelo ali v veliko namenjenih od tistih prostorov, kjer se hranijo množine za malo kupčijo ali za domačo proda-javčevo potrebo namenjene.
Napovedi djanj, kar se jih primeri pri ljudeh meseno blago — pod davkom po tarifi — na drobno (na malo) prodajdčih, in ki so podvržena davku od mesa ali pa samo prigledu zastran tega davka, morajo v sebi imeti:
1.	Ime napovedujočega obrtnika in kraj, kjer ta obrt ima;
2.	namerjano djanje, n. pr. prenos v malo prodajalnico, donos v veliko pro-dajalnico, odnos iz nje v veliko i.t.d. ;
3.	množino in vrsto predmeta temu djanju.
Finančni organ, pri katerem se napoved po propisu vpoloži, dela z njo, kakor je v 2. odstavku §f‘ 6 pričujočega propisa zaukazano.
§• 9.
K. §. 38 postave.
Davku podvrženo vračilno oddajo meso zunaj slučajev, v katerih gre za obrtnika plačujočega davek od mesa, treba je napoveduvati pri tistem finančnem organu (uradu), kateri davek od mesa pobira ondi, kjer se ima prodano meso izročiti.
Napoved mora obsegati ime in stanovališče prodajavčevo in pa vrsto in množino mesa (zaklane živine).
Kadar ima napovedana vračilna oddaja mesapodpadati samo davku po razliki ^Veh tarifnih razredov za to, ker je od njega bil že plačan davek po nižjem ^rifnem razredu, nego veljd zatist kraj, kjer se meso izroči, tedaj mora prodavec ^esa izkazati, da je davek po tem nižjem tarifnem razredu res že plačan. Gledč tega izkaza veljajo dotična določila dana v §. 6 pričujočega propisa.
Prodavec mesa mora, kadar organi davek od mesa prigledujoči takö zahtevajo, že opravljeno plačilo davka takisto izka?ati tudi v tistih slučajih, v katerih se prodaja mesa zato za davek ne napovč, ker je od dotičnega prodanega mesa (od zaklane živine) bil že davek opravljen po istem tarifnem razredu, pod katerega spada kraj, kjer se ima meso izročiti, ali po še višjem tarifnem razredu.
Napoved davku podvrženega klanja živine zunaj slučajev, kjer gre za obrtnika plačujočega davek od mesa, podaje se pri tistem finančnem organu, ki je postavljen za pobiro davka od mesa v tistem kraji, kjer se kolje, ter mora obsegati ime in stanovališče tistega, ki živino kolje, in pa vrsto in množino živine za zakolj namenjene.
Pretiš s. r.
Obrazec A.
kronovina :	Davkovoi okraj :
Finančni okraj :
Vpisnik o plačevanji davka od mesa.
St.
18. .
za mesec
Štev. dne
plača po napovedi za
Pristojbina
gl. |kr.
Ob
činski Skup priklad
gl. |kr.
gl- |kr,
Štev.
dne
plača po napovedi za
Pristojbina
Davek gl. j kr.
Ob-
činski
priklad
gl. |kr.
Skup gl. “kr.
Štev. dne
plača po napovedi na
Pristojbina
Davek gl- |kr.
Ob- činski priklad	Skup
gl. 1 kr.	gl. kr.
Sg
t»
ir
>
S3
n
-ir
sS
a-
e
a
e
OS
Krono vina: Finančni okraj :

'N
, g kr \ Davkovni okraj :
* orel
;
Boleta o plačanem davku od mesa štev.
popis. št.
plača za davku podvrženo djanje
napovedano na
18	— poludne o
:= > > s -2. bo
-t»
Vrste živine, vrste mesa
Teža
meter, cent. kil°gr.
Pristojbina
Občinski Davek priklad *>kuPaJ
gl. kr.
18
I. I.
Kronovina : Finančni okraj :
f c .	\ Davkovni okraj:
1 orel ;
V. J
Boleta o plačanem davku od mesa štev.
popis. št.
plača za davku podvrženo djanje
napovedano na
18	— poludne o
>£ *	Vrste živine, vrste mesa	Teža mesa	Pristojbina					
			. Davek		Občinski priklad		Skupaj	
		meter.l cent. 1 kilogr.	gl-	kr.	gl-	kr.	gl-	kr.
								
18
1. I.

/ C. kr. orel j
Davkovni okraj :
Kronovina:
Finančni okraj :
V_____
Boleta o plačanem davku od mesa štav.
V
popis št.	plača za davku podvrženo djanje
napovedano na
poludne o
S ■?.
VrNte živine, vrste mesa
Teža mesa
meter. I
cent. kllogr.
Pristojbina
Davek	Občinski priklad		Skupaj	
gl. kr.	gl-	kr.	gi.	kr
18
I. I.
Obrazec B.
Kronovina:
€. kr.	colnija
/ C. kr. i orel j
v
■'--
Plačilno potrdilo
.............................................plačal......pod tukajšnjega
vpisnik a čolnih prejemkov A........Številko........dne..................
za iz....................vvažano.........................................
netto
netto
netto
dne
Čolni (potroŠninski) priklad . .
PotroŠnina
Skupaj .
g1-
kr.
Vsota
Reci..............goldinarjev.
. krajcarjev.
V izkaz, kjer bi ga bilo treba, da so se potrošninske pristojbine opravile ob vvožnji prek čolne linije.
(Slurrniach.)
30
	Obrazec C.
Kronovina : Finančni okraj: Davkovni okraj :	
Dohodarstveno potrdilo.
Podpisano finančno oblastvo potrjuje, da je..................
.............naznanil, da hoëe prigledu zastran
davka od mesa podvrženo podjetje..................................
v kraji iz kraja preložiti.	začeti
/	Uradni	; \	štempelj j \	Od c. kr	 pod poslovnim številom