Listek. Škrlatast cvet. Po Vaclarn Kosmaku S. S. (Dalje.) Cerkovnik, videč gospo krasno oblečeno, se je majal in premikal, ne vedoč, na katero nogo bi se prestopil. • Prosim vas», ogovorila ga je gospa uljudno, «ali ima častiti gospod danaSnjo sveto mašo plačano?» «Nima.» Gospa položi srebrnik na mizo rekoč: »Prosim ga spoštljivo, da bi danes daroval sveto maSo za pokojnega Jožefa Kočarka in ženo Marijo.» «No, saj mu rečem», spravil je cerkovnik iz sebe nerodno iz samega presenečenja. Postal je Se-le pred kratkim cerkovnik, ni se 8e torej znal obnašati t različnih okoličinah svoje službe in pa — takšna gospa je bila v Markovcu nekaj tako redkega in nenavadnega, kakor zvezda repatica na nebu. Gospa je odsla in se vsedla zraven gospic. Klopi so se polagoma napolnile, otroci so se postarili spredaj, cerkovnik }e prižgal sveče, avonček pri zakristiji je zapel, orglje xabučale, in duhovnik je stnpil pred oltar. Bil je mlad, krepak mož. Bivši stari gospcd župnik je počival že kakih osem let pod velikim križem na pokopališčn. Za njim je priSel novi gospod in ž njim se je spremenilo mnogo. Uraviial si }e v cerkvi rse po svojem ukusu, da je onemu, ki {e videl pred dvajsetimi leti to cerkvico, bila sedaj res mnoga reč neznana, čudna. In tuja gospa se je ozirala nekako čudno po cerkvi in ljudeh. Ko |e zapel učitelj pesem: Pred Bogom pokleknimo, Porzdignimo src«, odprla je staro, umaaano knjigo in pela goreče in glasno z ljudstvom. — Gospiei sta molili iz malih knjižic z zlato obrezo. Bili sta rajsko lepi kakor angelja, jedna kostanjevih, druga zlatorumenih las. Molili sta, ne da bi oči nprli drugam ko na oltar. Po sveti maSi namignila je gospa gospicama in obdarovala beračice, ki so sedele pod korom, tako bogato, da so se skoraj prestraSile in jednoglasno, pozabivSi, da so t cerkvi, klicale: «Bog ram povrni stokrat. Bodemo 2e molile.» Vedla je gospici pred star leseni krii, kjer so Tse pokleknile. Imel je Se velike rudeče rane, le kolena so bila še bolj umazana. Sklenila je roke, poTzdignila modre oči k staremu križu in gledala z velikimi solzami na obraz Izveličarjev; iz prsij pa se ji je izvil vzdih, in ta vzdih se je tresel kakor struna, brnel in zvenel proti nebu pred vrata, kjer se podeljuje podpora vsakorSna in vsem. Mimo je šel duhovnik, mimo so Sle radovedne beračice, gledaje na njo, — a ona ni nič videla. Pred cerkvijo so se postavile ženske in klepetale: »Verujte mi», pravi sladkarica, <to ni nobena druga ko Katrica. Poglejte vendar ti sestrici!» «K|e bi se vzela!» se je branila Fedrovka, *iz take beračije — takšna gospa!» <Zgodile so se drugačne reči, zakaj bi se to ne?» Gospa je vstala in šla h grobu, v katerem je ležala Kočarka. Zenske so ostale kakor bi strela v nje ndarila in vile roke. «Vidite, vidite», vzradovala se je sladkarica, «da sem jo spoznala.* <Kdo bi si to mislil, iz takSne reve!» čndila se je stara Kolarka. «Kaj pa, ko bi jo pozdravile?» «Pustimo jo t miru», sTetuje stara *apanja. «Če bo hotela koga obiskati, saj bo naSla pot k njemu.» «Naposled bi si mislila, da je kaka grofica», pridejala je zavistno Fedrovka. «Pojdimo domov. Sicer pa ima tako ubogo revče, fie ji je Bog srečo dal, ostati ponižno in svoje dobrotnike obiskati. Ko bi je jaz ne bila iz usmiljenja vzela k Martinu za pestunjo, bila bi gladu umrla.> RazSle so se. Od materinega groba je šla nekdanja Kočarkova Katrica pred veliki križ, kjer je počival stari gospod župnik. «Otroci», reče gospodičnama, «tu pokleknimo in molimo! Ta, ki tu v gospodu spi, ta je ustanovitelj moje in vajine sreče.» Molila je tam dolgo. «A sedaj gremo v župniSče!* Gospod župnik je hodil po vrtu. Videč pa tujo gospo z gospicama prihajati k njemu, gre jim nasproti. Pokloni se spodobno: «S čim vam morem ustreči?» <Rada bi s častitim govorila nekoliko besedU «Tedaj pa prosim, blagovolite v sobo!» «Ako vam je ljubo, častiti gospod, ostanimo tukaj na vrtu! Nam meščankam ugaja sveži zrak.> «Če tako želite, pa ostanimo tukaj», pritrdil je duhovnik. »Pojdimo v utico!» Vsedli so se v hladni senci. «Ta utica je nova, kaj ne?» vpraSala je gospa. «Da. Ste-li, oprostite, tukaj znani?» »Seveda! V tej župniji sem se rodila. Pred dvajsetimi leti sedela sem ravno na tem-le mestu s preiSnjim častitim gospodom župnikom.» «Je-li mogoče?» čudil se je župnik. «Da, bila sem tukaj v Markovcu uboga sirota in ločila sem se od njega. Ako vam bo ljubo, povem vam svojo usodo v kratkem. Mogli bi jo morebiti porabiti kedaj za vzgled drugim in pa za to, da boste spoznali, zakaj hočem založiti tukaj dve ustanovni maši — imam namreč ta namen.» «Zelo rad bi vedel, gospa, in bom neizmerno hvaležen. Pa bi se ne hoteli poprej nekoliko okrep6ati?» «Ne, spoStljivo zahvaliujem! — Toda>, pogledala je na svoji hčerkici in dodala z nasmehom, «vi veste, kako ljudje iz mesta radi imajo mleko na deželi, in ti dve moji deklici tudi. Hočete-li nam ljubeznjivo s čim postreči, prosila bi malo mleka za njiju.» <Takoj!» se je uklonil gospod župnik in odhitel. Služabnica prinese zajutrek in gospod župnik pravi dalje, ko so se pokrepčale gospice: «Po dvajsetih letih se vračate in jaz vas sprejemam s tako skromnitni jedili.» »Ravnotako sem se iaz ločila — mleko s kruhom sem jedla naposled pri svoji botri ob slovesu. Ah, takrat sem bila uboga, verna dekla. Roditelji so mi rano umrli, in z menoj, ubogo siroto, so ravnali ljudje tukaj neusmiljeno. Odločila sem se, da pojdem v mesto iskat sreče. Poprosila sem Boga za blagoslov, ločila se od župnika in znancev ter Sla v Brno. Službo sem hitro našla. Gospod župnik me je priporočil v samostanu in tamkaj so poskrbeli za-me. Bila sem v prvi službi, v drugi, v tretji, — pa nikjer mi ni ugajalo. Hudo se mi ni godilo, ali to me je bolelo, da se nikjer niso brigali za nabožnost, da mi niso privoščili toliko časa, da bi šla v cerkev, razun v nedeljo popoldan. Rekli so: ,Sedaj idi na sprehod!' Jaz sem mesto na sprehod hodila vedno k večernicam prosit Boga, nai bi mi dal dovolj moči in najli boljSo službo. Zmirai mi \e bilo na misli, kar mi je rekel pri odhodu gospod župnik: Ne zapuščaj Boga; ljudij pa, ki njega ne marajo, se ogibaj! — Končno se mi je posrečilo dobiti službo pri bogatem ključavničarju. To so bili poSteni ljudje. Gospa sama me je pošiljala v cerkev, v petek nismo kuhali mesa, pred jedjo in po jedi smo molili, kratko: tam mi je ugajalo. (Konec prihodnjič)