AVTO ŠOLA ČADEJ Ul. Ivanke Uranjek 1 ■ (v bližini Tuša) I ' Tel.: 717-616 1 GSM: 041 627-162 DOBER RAZLOG NA POTI DO VOZNIŠKEGA IZPITA Savinjske ISSN 13 18 68 1 7 UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 703 165, 703 16 61 Letnik 6, št. 98, 16.2. 2000 Cena 1 SIT 9 '77131 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Gradič IGBAPBENO PODJETJE d.o.o.l Tel./fax: 063/719 221 STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOm STROŽAR S.P. KASA7.E 69/E, 3301 PETROVČE TEL./FAX: 063 707 402 GSM: 041 690 023 Kompletna sanacija streh vključno z tesarskimi deli. Strokovno pokrivanje vseh vrst strešnih kritin, nudimo vse kleparske dele. ALU-PVC okna in vrata zimski, vrtovi senčila k jučavničarstvo 3000 Celje Delavska 8 TE L EKON 063/42 55 80 OPTIKA Šempeter v S. d. 13a tel.: 063/701-547 Okulistični pregledi vida pod vodstvom SPECIALISTA OKULISTA Šempeter: četrtek 24. 2. 2000 Celje: četrtek 4. 3. 2000 NOVO NOVO NOVO KONTAKTNE LEČE NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČALI h a nt tt L.//. Celje,Ul. mesta Grewenbrolcha 9 tel.:063/415-06© OBIŠČITE NAS IN VIDELI BOSTE BOLJE - Montaža in centriranje gum - Servis male kmetijske mehanizacije j - Prodaja rezervnih delov Guma servis Stergar Andrej STERGAR s.p. Latkova vas 49 ,3312 PREBOLD Telefon/fax: |063 702 150 AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠLANDER CELJE POOBLAŠČENI PRODAJNO SERVISNI CENTER ŠKODA 063 471-705 POSEBNE UGODNOSTI PRI VOZILIH LETNIK 1999 FELICIA - NAGRADA ZA ZAUPANJE 100 - 150.000 SIT FELICIA PEARL - 216.945 SIT OCTAVIA GLX 1.9 TDI - POPUST 150.000 SIT UGODNI KREDITI - 50% TAKOJ, 50% KREDIT Z ODLOGOM PLAČILA 1-2 LETI -----^^ MONTAŽA KUHINJSKEGA IN OSTALEGA POHIŠTVA Narof 42 I4ll IZLAKE VIDRGAR IGOR s.p. Svetujemo pri opremi, izdelamo izris na domu. GSM: 041/ 698-348, TEL. 0601/ 74-036 POBEGLA NEVESTA Ike Graham je newyorški kolumnist, ki ga pesti prenekatcra težava rok za oddajo članka je čez eno uro, njegova bivša žena je njegova šefinja, pisanje pa mu nikakor ne gre in ne gre od rok. Ko se skrije v svoje najljubše pribežališče, da bi si malce pretegnil možgančke in dobil navdih, sliši zgodbo o mladenki na podeželju v Marylandu po imenu Maggie, ki je, kaže, zelo rada zaročena, poroke pa se boji kot hudič križa. Ker se mu zdi zadeva zanimiva, Ike o Maggie spesni članek, s katerim sproži plaz dogodkov, ki ga privedejo do Halea, njegovega rojstnega kraja. Maggie Carpenter tudi pesti ena težava - Ike Graham. Članek in njen avtor jo strašansko razjezita, zato načrtuje maščevanje. Ike zlagoma ugotovi, da se v Maggijinem svetu ne vrti vse okrog strahu pred resno zvezo in nazadnje mu v naročje pade celo najbolša zgodba njegovega življenja. POKAŽI MI LJUBEZEN Sodobna zgodba o hrepenenju, veselju in bolečini, ki jo prinaša ljubezen v naša življenja. Tragikomične dogodivščine najstnikov na njihovi jroti v odraslost. POKAŽI MI UUBEZEN je film o pogumu, ki ga moraš zbrati, če želiš biti drugačen. Elin in njene najstniške sovrstnice odraščajo v malem mestecu Amal, v katerem se kljub mobilnim telefonom in jumbo plakatom pravza prav nikoli nič ne dogaja, vse dokler Elin ne naredi nepričakovane poteze - znajde se na napačnem žu-ru - in njeno življenje se obrne v popolnoma drugo smer. Ujeta med dvema ljubeznima v malomeščanskem kraju Amal, poskuša Elin odkriti resnico o sebi, saj obremenjena s svojim okoljem še sama ni prepričana, kakšna so njena resnična čustva. SIBIRSKI BRIVEC Piše se leto 1905. Amerika. V razkošni vili ob oknu sedi skrivnostna ženska pokončne drže in piše pismo svojemu sinu, ki je pred kratkim postal kadet vojaške akademije. Njeno pisanje nas popelje v leto 1885, v povsem drug svet in nam razkrije usodo mladega dekleta z imenom Jane Callaghan, usodo moških, ki so zaznamovali njeno življenje in usodo dežele, ki jo je s svojimi skrivnostnimi prostranstvi za zmerom priklenila nase. Jane skrbno izbira besede, ki jih preliva na papir, saj bo skozi njih njen sin izvedel, kdo je njegov pravi oče, okusil bo neizmerno ljubezen in strast, ki sta botrovali njegovemu spočetju in spoznal bo, zakaj ta ljubezen ni mogla dočakati drugačnega konca. Očetova neuničljiva volja in materino neizmerno hrepenenje, ki ju je podedoval, mu bosta pomagala razumeti, da ta ljubezen, ki zdaj blodi po širnih ruskih stepah in neskončnih sibirskih gozdovih, še vedno veže in bo vezala njuna starša za vekomaj. Njemu pa bo dragocena popotnica za življenje. Skupaj z mladim kadetom An- dre-jem Tolstojem in njegovimi prijatelji stopimo na vlak, ki si utira pot skozi zasneženo deželo proti Moskvi. Razigrani fantje se strpajo v kupe k Jane, ki jih vse prevzame s svojo lepoto in očarljivostjo. Prihod nadrejenega jih vse, razen Andreja, kmalu spodi iz njenega kupeja. Andrej, se na prvi pogled do ušes zaljubi v Jane. Pomagala mu bo zbrati denar za dokončanje njegovega izuma, stroja, s katerim bi lahko hitro in z lahkoto izsekali prostrane sibirske gozdove. V zaljubleni nerodnosti se Andrej usede na njeno pahljačo in jo polomi. Vzame jo s seboj in obljubi, da jo bo popravil, ob tem pa pri Jane pozabi sliko sebe in matere, ki je igralka in na katero je zelo ponosen. V Moskvi se Jane in Andrej kmalu spet srečata, saj tudi Jane ni ravnodušna do njega in ji izgovor, da mu vrne sliko, pride kar prav, ko ga poišče na akademiji. Kmalu pa v njeno življenje vstopi general Radiov, ki ga očara njena lepota in se hoče z njo poročiti. Jane vanj ni zaljubljena, toda na zahtevo MacCra-ckena, s katerim je sklenila neke vrste "poslovni dogovor”, ga uspešno zapeljuje in vleče za nos. Z njegovo pomočjo namereva McCracken priti do velikega vojvode in denarja, ki mu je za dokončanje njegovega izuma nujno potreben. Medtem pa se njena ljubezen do mladega Andreja usodno poglablja. Andrej izzove na dvoboj kadeta zaradi žaljivke, ki jo ta izreče na račun njegove ljubljene; Andrej je ranjen in Jane ga obišče v vojaški bolnišnici ter ga ljubeče prepriča, da ne zapusti vojaškega stanu. Ko ozdravi, se Andrej napoti k njej na obisk, da ji končno izpove svojo neomajno ljubezen, na poti pa se mu pridruži general Radiov, ki je k Jane namenjen, da jo zasnubi. Andrej tega ne ve, in ko Radiov izrabi njegovo prisotnost in mu ukaže, naj prebere njegovo snubitev, se mladeniču podre svet. Pozabi na Radlo-vove besede na papirju in se prepusti izbruhu svojih, ki razkrijejo vso njegovo globoko ljubezen do Jane. Radiov osramočen kuje maščevanje in se Andreja takoj ne loti samo zato, ker kadeti pripravljajo operno uprizoritev Figarove svatve, v kateri Andrej poje kot Figam. Jane se zave, da te ljubezni ne sme zavreči, zato Andreja obišče na domu, kjer spozna tudi materino služabnico, ki Andreja že ves čas ljubi, vendar ji ta ljubezni ne vrača. Jane se hoče prepričati, če so Andrejeva čustva pristna. Ko ji la še enkrat zatrdi, da jo ljubi od trenutka, ko sta se spo- znala na vlaku, mu tudi Jane izpove ljubezen in razkrije temno skrivnost iz svoje mladosti, ki je usodno vplivala na njeno življenje. To noč preživita skupaj. Med operno uprizoritvijo poskuša Jane Radlova prepričati, naj mlademu kadetu odpusti. Med odmorom mu z lažjo zagotavlja, da ji "mladi in neizkušeni Tolstoj ne pomeni ničesar”. Pogovor slučajno sliši Andrej, ki pa seveda ne ve, s kakšnim namenom so bile izrečene. Iz globokega razočaranja in žalosti med predstavo skoči z odra in napade generala. Tokrat ne pomagajo niti Janina moledovanja. Tolstoja obsodijo in izženejo v Sibirijo. Jane se tnidi, da bi se pred odhodom sestala z njim, toda usoda ju kruto in za zmerom loči. Deset let pozneje Jane, zdaj McCra-ckenova žena, pripotuje z možem v Sibirijo, saj njegov izum, grozljiv stroj za sekanje dreves, končan. Najde Tolstojev dom, odkrije, da je poročen z nekdanjo služkinjo, in da je brivec po poklicu, z njim pa se ne sreča nikoli več. Njuna ljubezen bo za večno razpeta med dve srci, ki ju ločuje ocean in neskončni sibirski gozdovi. KULTURNE PRIREDITVE V FEBRUARJU 20. februar KONCERT ANSAMBLOV v šempetrski dvorani 21. februar ob 19.30 uri igra: NAMIŠLJENI BOLNIK v domu II. slovenskega tabora v Žalcu 24. februar CICIBANOV GLASBENI ABONMA v domu II. slovenskega tabora v Žalcu 25. - 26. februar REPUBLIŠKI SEMINAR ZA CITRE v Planinski koči na Homu 29. februar ODPRTJE GALERIJE SAVINJSKIH UMETNIKOV v Savi-novi hiši Vabimo vas na ogled prodajne razstave umetnice IRENE PEVNIK, ki se tokrat predstavlja z novo tehniko - čudovitim akvarelom na svili. Razstava je na ogled v Salonu pohištva Veleblagovnice Žana Žalec od 17. januarja do konca meseca februarja 2000. Popestrite si dan z ogledom razstave in dom s prečudovito umetnino tudi vi! CELJSKI.** KINEMATOGRAFI* KINOPREDSTAVE V CELJSKIH KINOMA-TOGRAFIH NEMIRNA SRCA, ljubezenska drama Režija: Sydncy Pcllack; Vloge: Harrison Ford, Kristin Scott Thomas, Charles S. Dutton (Na programu do 24.2.) ZAČETEK KONCA, akcijski triler Režija: Peter Hyams; Vloge: Arnold Schwarzenegger, Kevin Pollak, Robin Tunney (Na programu do 1.3.) POBEGLA NEVESTA, romantična komedija Režija:Gerry Marshal; VlogeJu-lia Roberts, Richard Gcre, Joan Cusack (Na programu od 17.2.) DEVICA ORLEANSKA, zgodovinska drama Režija: Luc Besson; Vloge: Milla Jovovich, John Malkovich, Faye Dunaway, Dustin Hofman (Na programu od 24.2.) NEPOPISAN LIST, mladinski film - Slovenija Režija: Jane Kovačič (Na programu od 24.2.) SIBIRSKI BRIVEC, romantična komična drama Režija: Nikita Mihalkov; Vloge: Juia Ormond, Oleg Menishikov, Richard Harris (Na programu 24. do 27.2.) LEPOTA PO AMERIŠKO, črna komedija Režija: Sam Mendes; Vloge: Kevin Spacey, Annette Bening, Thora Birch (predpremieri 3. in 4.3. ; redni program od 9.3.) FILMSKI PROGRAM KINA ŽALEC 18. - 20. 2. ŠESTI ČUT, psihološki triler 25. - 27. 2. ZBIRALCI KOSTI, triler 3.3. ZNAČAJ, drama 4. - 5. 3. VSE IN ŠE SVET, bondiada Tedenska obvestila spremljajte na njihovih oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije tudi na telefon 715-123, 717-717. — KNJIŽICA CELJE Kaj delaš? Gnijem. Včasih že skoraj z bolečino pogrešam tiste trenutke, ki mi jih je vzela moderna prezaposlenost. Trenutke, ko sem lahko brez obveznosti skočil v naslanjač in se pogreznjen med blazinami izgubil med svojimi literarnimi junaki. Ko se je moj trenutni jaz razpustil v medprostoru sedanjega in umišljenega in sem lahko s Cervantesom bil svoj boj z mlini na veter, ko sem se lahko skrival v zvoniku Svetega Pavla ali pa vojeval svoj Soft-war. Ogromno jih je - strani, ki so jih v knjigah obrnili moji prsti. Se posebej potem, ko sem po srednji šoli na ljubljanski slavistiki dobival po petindvajset naslovov literarnih del za pristop k izpitu. Tako so knjige postale del mojega življenja. Polne police jih imam. Starih, lepih, grdih, zanimivih in dolgočasnih. Takih, ki jih imam rad in takih, ki me utrujajo. A vedno jih preberem do konca. Sedaj bi si že upal trditi, da sem se razvil v kultiviranega bralca. Ta kultivirani bralec sicer s svojo navlako kdaj pa kdaj razjezi ženo, ki ne more in ne more razumeti, kako lahko človek v kabinetu dela ob anarhiji odprtih knjig na mizi, a vendar ostaja zadovoljen ob specifičnem vonju, ki zaveje, ko odpre staro knjigo. Ko sem prvič stal pred svojim razredom, mladenkami in mladeniči v prvem letniku in diktiral naslove za domače branje: Antigona, Don Kihot, Odiseja, Tartuffe ..., sem se vprašal, če bodo v resnici lahko dojeli vse dimenzije prebranih del. Sam jih, ko sem bil v njihovih letih - kljub izdatni in izjemni pomoči profesorice - nisem mogel. Naravnost obupoval sem ob Flaubertu, se dolgočasil ob Gogolju. Všeč? Všeč mi ni bilo nič. No, ja - mogoče kriminalke, pa erotične zgodbice, vohunski romani. Petnajst- šestnajstletnik pač. Sem bil zato slab? Neperspektiven? Zaskrbljujoč? Konec koncev se je moje življenje obrnilo v drugo smer. Sedaj radi ugotavljamo, da mladina premalo bere. Kaj premalo! Nič! In ko mi pridejo v razred z dolgimi obrazi in mi začnejo ob urah, ko se pogovarjamo o domačem branju, tarnati in stokati, da tistih borih petdeset strani Antigone niso razumeli ali sploh uspeli prebrati, me popade sveta jeza. Odgovor, ki ga sugerira vprašanje slogana minulega knjižnega sejma popravim v Gnijem, namesto Berem. Potem se discipliniram. S petnajst, šestnajst leti je pač težko razumeti spore med zasebnim in javnim, legalnim in legitimnim, prežvečiti postopke objektivnega realizma ... Minuli knjižni sejem je vsaj meni postavil marsikatero vprašanje. Slogan Kaj delaš? Berem, je namigoval, da si organizatorji obetajo dolgoročno revitalizacijo branja med mladimi. Da mladina premalo bere, če pa že bere, bere stvari, ki so zanič, je staro dejstvo. Drugo vprašanje, ki ga modrovalci o sodobni kulturi branja ponavadi pozabljamo, je, koliko so knjige, ki jih je do nedavnega predpisoval šolski sistem - in s tem zagotavljal le nekak minimum prebranega kvalitetnega čtiva - razumljive za mladega bralca. Prenova pouka slovenskega jezika in književnosti prinaša določene sprostitve in branje približuje potrebam in sposobnostim mladih bralcev. A kanon ostaja. In prav je tako. Literarne zgodovine ne moreš spoznati in tudi razumeti ne, če ti prsti obračajo samo strani pogrošnih romanov. Potreben je kompromis. Spoznanje, da je potrebno kdaj kako delo prebrati s strokovnim interesom, ne zgolj zaradi zgodbe, je nujno. Vsi imamo pravico, da nam knjige niso všeč. Razvijanje kulture branja je sila dolgotrajna reč. Pot se začne pri delih, ki v besedni umetnosti ne zasedajo najvišjih mest. In od tu se gradi naprej. Spoznanje je na dlani: Branje ni obveza. Branje je privilegij. Sedanji čas je ponudil mnoge druge oblike zapolnjevanja prostega časa. Branje, ki ga mladina večinoma opravi, je branje teksta na zaslonih računalnikov - na internetu in v klepetalnicah. Berejo elektronsko pošto in sporočila SMS na mobijih. Knjige žal niso v njihovem vidnem polju. Interneta se ne da ukiniti, mobijev pa ne prepovedati. Tudi neumno bi bilo početi kaj takega. Moderni in tradicionalni medij je pač nujno soočiti. Spoznati, da lahko bivata eden ob drugem. In da nič ne nadomesti zadovoljstva ob prebrani dobri knjigi. Mladino moramo razumeti in upoštevati. Spoštovati njihove želje in interese. Vse, kar lahko “knjižni razsvetljevalec’’ doseže, je, da mladi del časa, ki ga zabijejo pred računalniki ali na žurih, namenijo knjigi. Predvsem pa jih ne smemo obtoževati, če v branju knjig še ne najdejo toliko užitka, kot ga najdemo tisti, ki nam je dano uživati ob branju. Le tako, da bomo bralcu stopili naproti in razumeli njegove želje in potrebe, bomo lahko gotovili, da je velikokrat odgovor na vprašanje Kaj delaš? Berem. Knjižni sejmi so korak v to smer. Vid Burnik IZ VSEBINE: OBVEŠČAMO Kino predstave in novi filmi Stran 2 AKTUALNO Stran 4 Celjski sejem spet v cvetju Stran 5 Tradicionalni Jožefov sejem Stran 5 GOSPODARSTVO Za skupno sodelovanje obrtnikov Stran 6 UE Žalec: Plače manjše od republiškega povprečja Stran 7 NAŠI KRAJI Zaskrbljujoče eksplozije Stran 10 Nezadovoljni krajani in ribiči Stran 10 KULTURA A. Herman: "Izhodišča za delo iščem v naravi” Stran 12 - 13 Knjižne novosti Stran 13 GRADBENA PRILOGA Stran \ 15 - 19 SVETUJEMO Urejapje vrta: Pričnimo z načrtom Stran 20 SVET ŽIVALI Zeleni legvan Stran 22 RAZVEDRILO Osa pika v glasu Stran 24 Humor Stran 25 Nagradna križanka Stran 26 Dr. Debilko Stran 27 GLASBA Novi CD-ji iz Žane Stran 28 Državljan Dole Stran 29 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefax: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Aid Jurhar, Igor Vučina, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarka: Ines Kočar; stalni zunanji sodelavci:, Boris Gorupič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Griša Miheljak, Janja Košiča, Trigon, Vasja Volavšek, Mojca Tolič, Mojca Žagar. Po mnenju Urada Vlade RS za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! Slika na naslovnici: Moje sanje, lepo stanovanje. Droge Odvisnost je bolezen, ki nikoli ne mine V Muzeju novejše zgodovine v Celju so sredi januarja odprli razstavo z naslovom “Ne!” razstava o drogah, ki so jo pripravili v Koroškem pokrajinskem muzeju v Celju. V okviru spremljajočih prireditev so gostitelji pripravili tudi različna predavanja, pogovore in delavnice, ki so jih vodili priznani strokovnjaki, ki se na Celjskem ukvarjajo s področjem odvisnosti. Medtem ko so bile dopoldanske delavnice dobro obiskane, so predavatelji večernih prireditev v glavnem samevali. Ena redkih izjem je bilo predavanje Darje Boben Bardutzky, dr. med., specialistke psihiatrije, ki vodi oddelek za zdravljenje odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Razstavni prostor v muzeju je bil poln srednješolcev, ki so med pogovorom dokazali, da o odvisnostih sicer že veliko vedo, kljub temu pa so postavljali veliko zanimivih in tehtnih vprašanj. Darja Boben Bardutzky jim je predstavila predvsem vzroke in posledice odvisnosti od alkohola, saj je med tistimi, ki se zdravijo na oddelku za zdravljenje odvisnosti v Vojniku, še vedno največ alkoholikov, alkohol pa je droga, od katere je v Sloveniji še vedno odvisnih največ ljudi. “Zdravljenje ponavadi traja tri mesece, pogoj za to, da človeka sprejmemo na zdravljenje v bolnišnico, je popolna abstinenca in pa to, da je za zdravljenje odloči prostovoljno,” je povedala Darja Boben Bardutzky in dodala, da se odvisniki za zdravljenje najpogosteje odločijo takrat, ko se zaradi te bolezni v njihovem življenju pojavijo še druge težave (na delovnem mestu, v družini, kriminal...). Odkar so lani septembra v Vojniku odprli nov oddelek za zdravljenje odvisnosti, niso na zdravljenje sprejeli še nobenega narkomana, saj bi se morali le-ti, je povedala dr. Bobnova, prilagoditi režimu, ki velja za alkoholike ter sprejeti pogoje zdravljenja, ki jih ni sprejel še noben odvisnik od trdih drog. “V bolnišnici se ukvarjamo predvsem z Mladi so z zanimanjem prisluhnili predavateljici. zdravljenjem odvisnosti od dovoljenih drog, ob alkoholikih pa smo že zdravili kar nekaj “gamblerjev” oziroma odvisnikov od iger na srečo ter tistih, ki so postali odvisni od zdravil, pri čemer gre predvsem za pomirjevala,” je povedala dr. Bobnova in dodala, da se doslej znanim tudi pri nas vse bolj pridružujejo nove vrste odvisnosti, med katerimi so vse bolj razširjene tudi odvisnost od hrane, odnosov, nakupovanja in interneta. Kot je povedala predavateljica, je odvisnost bolezen, ki je ni mogoče popolnoma pozdraviti, saj lahko vselej pride do recidiva (ponovnega uživanja snovi, od katere je nekdo odvisen). “Manj možnosti, da pride do recidiva, je za ljudi, ki se po končanem bolniš ničnem zdravljenju vključijo v klube anonimnih ali zdravljenih alkoholikov ter v podobne prostovoljne organizacije, ki nekdanjim zasvojenim pomagajo pri vzdrževanju abstinence in drugačnem, bolj zdravem načinu življenja,” je med izredno zanimivim pogovorom povedala Darja Boben Bardutzky. Ob nevarnostih in razlogih, ki pripeljejo do odvisnosti od alkohola, so mlade zanimala predvsem vprašanja, povezana z nedovoljenimi drogami. Najbolj jih je zanimala marihuana, ki sicer velja za mehko drogo, jo je pa v Sloveniji še vedno prepovedano posedovati ali preprodajati. Mladostniki so predavanje lepo sprejeli, postavljena vprašanja pa dajejo vedeti, da je odvisnost tema, ki jih zelo zanima, in da ostaja še vedno veliko odprtih vprašanj, na katera želijo (in imajo pravico) dobiti strokovno utemeljene odgovore. V teh dneh bodo gostitelji razstave v muzeju pripraviti novinarsko konferenco, med katero bodo predstavili odziv na razstavo, k sodelovanju pa bodo povabili tudi strokovnjake, ki so predavali ali vodili različne delavnice na temo odvisnosti v času, ko je bila razstava na ogled v celjskem muzeju. Nina Maruška Sedlar V Celju 27. EP v karateju Karate zveza Slovenije je v Celju od petka H-do nedelje 13. februarja organizirala sedemindvajseto po vrsti evropsko prvenstvo v karateju za kadete in mladince. Pod pokroviteljstvom mestne občine Celje se je prvenstva udeležilo več sto tekmovalcev iz skoraj štiridesetih evropskih držav. Mladi karateisti so se pomerili v borbah in kutah tako v moški kot tudi v ženski konkurenci. O odmevih in rezultatih z evropskega prvenstva vas bomo podrobneje seznanili v naslednji številki. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 E-mail: wgi.vinko@siol.net IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: gradbena dela obrtna dela inštalacijska dela - nizke gradnje - adaptacije - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE TRGOVINA S KURILNIM OLJEM n VTzses LIBOJE UGODNE CENE UGODNE CENE (Prevoz je vračunan v ceno-] XMožen nakup na čeke Tel.: 063/707-420, 710-0710, fax: 708-230 12. JOŽEFOV SEJEM V PETROVČAH CELJSKI SEJEM SPET V CVETJU Uspešna^ Kmetijska zadruga Petrovče skupaj s Kmetijsko svetovalno sluiho Žalec letos že dvanajstič organizira “Jožefov kmetijski sejem". Letošnja prireditev bo na nedeljo, zato pričakujejo, da bo tudi obisk rekorden, čeprav ne bo mimohoda, kot je bilo v navadi, saj le-ta zahteva veliko priprav, nimajo pa primerne lokacije. Sejem se bo začel kot ponavadi s sveto mašo v petrovški baziliki. Posebej skrbno so pripravili program prireditev. Začetek sejmov v Petrovčah je bil nadvse skromen, danes ga pa štejejo med največje podeželske sejem. Začeli so s prodajo in licitacijo rabljene kmetijske mehanizacije. Takrat so izbrali ponesrečen dan, in sicer god Sv. Štefana, ki je sredi zime. Ko so ugotovili, da ta ni primeren, so staknili glave in se odločili za Jožefovo. Kmetje, zlasti godovnjaki Jožice in Jožefi, Pepce in Pepiji ta dan ne delajo. K sodelovanju so povabili še aktive kmečkih žena, vinogradnike, sala-marje in podobno. Z leti so privabili še druge in začeli s prikazi drugih starih kmečkih opravil in običajev. Vsako leto pripravi Kmetijska svetovalna služba posebno temo. Letos so se odločili za pridelovanje zelenjave in priprave zelenjavnih jedi skupaj z vrtnarsko razstavo. K sodelovanju pa so letos še povabili posebej podeželska turistična društva in turistične kmetije. Pravzaprav pa naj bi letos bila zastopana širša celjska regija, čeprav smo že lansko leto tu lahko srečali vinogradnike, sadjarje, trsničarje ter proizvajalce sadnih cepljenk iz širše regije. Pravzaprav pa gre na sejmu tudi za druženje kmetovalcev od vsepovsod, ki s pridom izmenjujejo izkušnje pri kmetovanju. K sodelovanju pa vabijo tudi obrtnike, posebej tiste, ki izdelujejo kmetijska orodja in priprave za kmetovalce in vrtičkarje. Zal posamezne obrti odmirajo, “Jožefovo” pa je po starih šegah tudi praznik rokodelcev, zato bilo bi dobro, da se na sejem odzove še Obrtna zbornica. V drugem oziroma osrednjem delu, okrog poldneva, bodo podelili priznanja za najboljše kmečke salame, najboljši kmečki kruh in najboljši domači kis, ki zadnje čase dobiva tudi sloves kot domače alternativno zdravilo. Ko se bo dan prevesil v svojo drugo polovico, bodo kmečki godci izvedli prikaz starih običajev. Kako bo to izgledalo, nam niso hoteli zaupati. Za nas in obiskovalce naj bi to bilo prijetno presenečenje. Kljub temu, da bo naslednji dan že delovni dan, se bo rajanje zavleklo pozno v noč, saj se po dolgi zimi vsem prileže prijeten skok v pomlad. /. Jurhar Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE TRADICIONALNI 12. JOŽEFOV SEJEM v nedeljo, 19. marca v PETROVČAH V Celju se bo v dneh od 24. do 27. februarja spet odvijal specializiran sejem za vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinarstvo Flora 2000. Sejem tudi letos pripravlja mešano podjetje Cespo d.o.o., Celjski sejem d.d. in Obrtna zbornica Slovenije. Letošnji sejem se ho pod pokroviteljstvom Vrtnarstva Celje prvič predstavil v novi sejemski dvorani L. Na sejmu se bo na skupni površini 7500 m2 predstavilo 198 razstavljalcev iz 12 držav. Direktni razstavljala prihajajo iz Avstrije, Italije, Madžarske, Indije in Slovenije, zastopana pa so tudi podjetja iz Hrvaške, Nemčije, Švice, Šrilanke Norveške, Nizozemske, ZDA. Sejem je namenjem tako cvetličarjem, poklicnim vrtnarjem, načrtovalcem vrtov in krajin kot tudi ljubiteljem cvetja, vrtičkarjem, nedeljskim vrtnarjem. Na sejmu bodo predstavljene cvetličarske in vrtnarske potrebščine; okrasne rastline, semena, sadike, material za sadno drevje, vrtna zemlja, naprave in sredstva za sajenje, vzgojo in nego rastlin, lonci, korita, okrasno posodje in drug aranžerski material, vrtno orodje in vrtna tehnika, rastlinjaki, zimski vrtovi, vrtno pohištvo in svetila, fontane, cementni izdelki, bazenska tehnika ... Sejem bo odprl minister za malo gospodarstvo in turizem, g. Janko Razgoršek. Posebej zanimiv bo obsejemski program, ki se ho pričel že v četrtek in se bo odvijal vse do nedelje, 27. 2. Organizatorji so tudi letos pripravili poseben demonstracijski prostor v I. nadstropju dvorane L, kjer se bodo vse dni sejma odvijale demonstracije v živo ter večina predavanj za obiskovalce sejma. Že na dan otvoritve bodo obiskovalci sejma lahko spremljali IZDELAVO ŠOPKOV v živo, popoldan pa bo posvečen načrtovanju sadnega vrta. V petek in soboto se obeta veliko zanimivega. Predstavili se bodo bodoči vrtnarji in cvetličarji, njihove izdelke pa bo ocenilo občinstvo in najboljšim bodo v soboto podelili priznanja. Petek je posebej namenjen mladim, predstavljen bo vidik izobraževanja in zaposlovanja v Sloveniji na področju vrtnarstva in cvetličarstva. Kot novost pripravki sekcija cvetličarjev in vrtnarjev OZS v soboto izbor cvetličarke in cvetličarja Flore 2000. Se pred izborom pa se bodo obiskovalcem predstavili prvouvrščeni zadnjega državnega prvenstva v floristiki. V nedeljo pa se bodo pri izdelavi šopkov predstavili finalisti državnega prvenstva v floristiki. Pri obiskovalcih sejma bodo zagotovo vzbudili zanimanje številni nasveti, predavanju in predstavitve s področja presajanja in sajenja rastlin, oblikovanja strešnih vrtov, prihranka energije v rastlinjakih, predstavljene pa bodo tudi nove tehnike zasaditve. S Mednarodni specializirani sejem FLORA V? sejem vrtnarstva, cvetličarstva in krajinarstva Celje, 24.- 27. februar 2000 % - 196 razstavljalcev iz 14 držav - preko 25.000 obiskovalcev - nova dvorana L najvišjega sejemskega standarda - prizorišče FLORE 2000 AKTUALEN PROGRAM PRIREDITEV: izdelava cvetličnih aranžmajev, izdelava cvetličnih dekoracij bodočih cvetličarjev in vrtnaijev, predstavitev finalistov državnega prvenstva v floristiki IZBOR CVETLIČARKE IN CVETLIČARJA FLORE 2000 PRAKTIČNI NASVETI, STROKOVNA POSVETOVANJA; Presajanje in sajenje rastlin, Ureditev svetličnih balkonov in oken, Cvetlične gredice in urejanje grobov, Načrtovanje sadnega vrta, Strešni vrtovi Cespo d.o.o., Celje Generalni pokrovitelj sejma: VRTNARSTVO CBL3B Delovanje Zbornice zasebnega gospodarstva v Žalcu Zavzemanje za skupno sodelovanje obrtnikov v novih občinah Zbornica zasebnega gospodarstva v Žalcu svojo dejavnost opravlja že precej dolgo, njen namen pa je predvsem v združevanju interesov obrtnikov. Ti lahko s pomočjo zbornice pridobijo različne ugodnosti, katere bi sicer težje, saj jim ta z različnimi informacijami in programi na različnih področjih lahko v mnogih primerih pomaga k pospešitvi razvoja njihove dejavnosti. V preteklem letu je bila Zbornica dejavna na številnih področjih, poleg tega pa se je srečevala z mnogimi novimi vprašanji. Ena od novonastalih situacij, ki je posegla v zgradbo mnogih institucij, med njimi tudi gospodarskih, je situacija, s katero smo se na območju Savinjske doline srečali z ustanovitvijo novih občin, ki so nastale iz prejšnje obsežnejše 1 žalske občine. Zbornica je pri tem zavzela stališče, da bi bilo potrebno še naprej ohraniti sodelovanje med novimi občinami oziroma predstavniki malega gospodarstva, zato je poskušala vzpostaviti uradne in delovne odnose z njimi, saj bi s tem bilo zagotovljeno nadal- jne delovanje Sklada za razvoj obrti in podjetništva in GIZ - podjetniškega centra. Vendar pri tem niso prišli do zastavljenega uspeha, kajti nekatere občine so izkazale interes za ohranitvijo skupnih oblik sodelovanja na področju gospodarstva, medtem ko pa se nekatere druge nove občine za skupne programe manj zanimajo. Še vedno bodo tako sodelovale občine Žalec, Tabor in Vransko, občini Braslovče in Polzela še nista sprejeli povsem oblikovanih stališč do tega vprašanja, predstavniki občine Prebold pa so zavrnli sodelovanje. Sicer je gospodarsko stanje v tej občini najslabše v primerjavi z ostalimi, ki so na novo nastale, saj je stopnja brezposelnosti največja, plače pa najnižje. Mnenje predstavnikov te občine je, da imajo precejšne kapacitete v raznih objektih in zemljiščih, med drugim za parkirišča za avtoprevoznike, poleg tega pa nameravajo dati poudarek na razvoju turizma. Ker je njihovo mnenje drugačno od ostalih občin, so se vključili v Regionalno razvojno agencijo Celje. Občine Žalec, Vransko in Tabor so tudi v celoti pristopile k programu GIZ podjetniškega centra, medtem ko občini Braslovče in Polzela še nista dali svojega mnenja. Pri tem gre za izgradnjo lokalne razvojne koalicije, ki bi z enotnim nastopom lahko pridobila sredstva izven tega območja, pri sami državi in tudi evropski skupnosti-Vrednost programov, ki se bodo oziroma bi se lahko izvajali preko podjetniškega centra, je približno 20 milijard tolarjev. Zbornica ima sedaj 1255 članov, med njimi je 1136 članov, ki opravljajo obrtne dejavnosti, 119 pa je prostovoljnih članov. V primerjavi s prejšnjim letom se je število gospodarskih subjektov zmanjšalo za 0,81 %, povečalo pa se je število zaposlenih za 13%, in sicer iz 1552 v letu 1998 na 1760 v letu 1999, ti podatki s nanašajo le na zaposlene pri samostojnih podjetnikih. Sicer pa ima zbornica več stalnih nalog, s katerimi pomaga urejati različne primere, s katerimi se srečujejo člani. Izvedli so program izobraževanja, lansko leto predvsem seminarje s področja DDV, katerih se je udeležilo skoraj 1000 članov. Pri financiranju in izobraževanju delavcev sodelujejo s Skladom za izobraževanje delavcev. Lani je bilo v te programe vklučenih 1500 delavcev in 340 članov. V letošnjem letu jih prav tako čaka več nalog, med njimi pa je najpomembnejša v sodelovanju z občinami zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj malega gospodarstva v Savinjski dolini. S tem pa bi tudi odpravili eno največjih, mogoče celo največjo oviro k razvoju malega gospodarstva na področju Savinjske doline. Boris Gompič MALI OGLAS Podam gozdarske verige za vleko hlodov in drsnike. Informacije na telefon: 041 821 187 DELNIČARSTVO, BORZNIŠTVO... V PRIČAKOVANJU DOBRIH NOVIC V zadnjem obdobju opazujemo stalno zniževanje indeksov na Ljubljanski borzi. Vsak dan smo priča počasnemu drsenju navzdol in vse večjemu pesimizmu. Tudi indeksu SBI, s katerim merimo gibanje najboljših delnic pri nas, ni prizaneseno. Tuji investitorji se umikajo iz naših precej reguliranih trgov, kar se predvsem odraža pri prodajah delnic našega farmacevtskega giganta LEK-a. To pa potem povzroči plaz prodaj tudi pri ostalih delnicah. Ko pa enkrat začnejo padati te delnice, ki jih imajo v svojih portfeljih tudi PID-i, pa je jasno, da ni prizanešeno tudi indeksu PUC, s katerim merimo gibanje teh delnic. Seveda pa to ni edini razlog za padanje delnic PID-ov. Največ seveda pripomore vedno znova v negotovost zavito dodatno premoženje za polnjenje privatizacijske vrzeli. V nadaljevanju bom navedla nekaj izjav nekaterih borznih posrednikov, ki so bili objavljeni v časopisu Finance št. 17 z dne 9.2.2000, katere berejo predvsem kupci in potencialni kupci pidovskih delnic. Vprašanje, ki jim je bilo zastavljeno: KDAJ PRIČAKUJETE, DA SE BODO TEČAJI PIDOVSKIH DELNIC OKREPILI? 1.odgovor: “Če bo SRD-ova (Slovenska razvojna družba) licitacija premoženja 17. ali 18. februarja, se bo to zgodilo 17. februarja, pred licitacijo. Ko bo premoženje znano, bo okrepitev pidovskih delnic odvisna tudi od kakovosti premoženja”. 2. odgovor: “Premoženje, ki ga bodo namenili pidom, je že znano, zato je krepitev tečajev odvisna predvsem od splošnih razmer na trgu. Premoženja, ki so ga dali, ni zelo veliko. Tečaji se bodo okrepili, ko se bodo pidi, ki so na pol polni, zapolnili in bodo več vredni. Prazni pidi so bili glede na premoženje, ki so ga dali, precenjeni. Najprej so bodo okrepili pidi, ki so na pol polni, saj se bodo prej napolnili. Z naslednjimi dražbami pa bodo prišli na vrsto tudi prazni. Krepitev tečajev lahko pričakujemo nekako do poletja.” 3. odgovor: “Pidovski tečaji se bodo zvišali, ko se bo povečalo povpraševanje po delnicah, in ko jim bodo pristojni izročili premoženje, ki ga že tako dolgo obljubljajo. Mislim, da bi se to lahko zgodilo v drugi polovici leta. Obljubili so, da bodo premoženje dali do poletja, vsekakor pa se bodo tečaji potem povišali. 4. odgovor: “Glede na izjavo Eda Pirkmajerja (državni sekretar za privatizacijo), da bo država do poletja izročila del premoženja, ki bi ga bila morala že zdavnaj, se rok za pidovske delnice še podaljšuje. To pomeni, da v kratkem času na borzi ni mogoče pričakovati nič dramatičnega ne s pidovskimi delnicami kot tudi ne s preostalimi. Trgovanje z vsemi delnicami na borzi je skoraj pred klinično smrtjo. Mirovanje za vlagatelje pomeni dobro novico, ker bodo tako še kar nekaj časa po ugodnih tečajih lahko kupovali pide. Za tiste, ki pa so bili že od začetka delničarji pidov, ki so vanje vložili certifikat, pa je to slaba novica”. 5. odgovor: “Krepitev pidovskih tečajev je odvisna od razdelitve premoženja. Okrepili se bodo z dražbo in optimističen sem, da bo to še pred poletjem. S krajšanjem časa se tudi verjetnost donosa povečuje”. Iz teh odgovorov ste verjetno razbrali, da se je okrog pidovskih delnic šele pravzaprav začelo dogajanje in da se, sploh če je mogoče, splača se počakati s prodajo. Žalec, dne 10.2.2000 Marija Rančigaj Poročilo Upravne enote Žalec za preteklo leto Plače manjše od republiškega povprečja, brezposelnost še vedno precejšna V prvi polovici februarja so predstavniki Upravne enote Žalec na novinarski konferenci predstavili svoje delo v preteklem letu in pri tem seznanili javnost predvsem z različnimi statističnimi podatki, ki so jih zbrali in dajejo informativni vpogled v razmere na različnih področjih. Pred tem pa so dali na voljo še dodatne druge podatke, ki so prav tako zanimivi za spoznavanje razmer v našem prostoru. Najprej kratka omemba osnovnih podatkov o območju Upravne enote Žalec, ki pokriva poleg žalske občine tudi vse ostale, ki so prej bile njen sestavni del in KS Vinska gora. Skupno število naselij v UE je 105, med njimi je eno mesto, 73 je kmečkih naselij, mešanih pa je 31. Skupno število prebivalcev je 40.181, od tega jih je dobra polovica v žalski občini. V UE je 34.918 ha površine, od tega je 15.918 ha kmetijskih površin, 17.078 ha pa gozdnih površin. Med zanimivejšimi podatki, ki jih zbira UE, in ki se zadevajo kar največjega števila prebivalcev, so podatki o gospodarstvu. Ti niso ravno najboljši in opozarjajo, da bo na tem področju potrebno še mnogo narediti za vzpodbudo gospodarskega razvoja in zmanjšanje števila nezaposlenih, saj je to osnovni pogoj za razvoj celotnega prostora v širšem pomenu. Podatki, ki so znani, se nanašajo predvsem na obdobje prve polovice preteklega leta, in sicer po posameznih mesecih od januarja do julija. Vsebujejo statistične podatke za celoten slovenski prostor, za Savinjsko regijo, ki zajema občine Celje, Laško, Šentjur, Šmarje, Slovenske Konjice in Žalec in za omenjeno UE Žalec. V letu 1999 so na UE Žalec izvršili 376 začasnih prepovedi vožnje, 103 voznikom je vozniško dovoljenje prenehalo veljati, odvzeli pa so tudi 745 registrskih tablic. Sicer so na voljo tudi posamezni podatki od leta 1990, med katerimi velja omeniti nekatere. Na primer leta 1990 je bilo na UE Žalec registriranih 9998 zaposlenih, leta 1998 pa 6621, ob tem se je povečalo število brezposelnih in sicer s 751 leta 1990 na 2500 leta 1998. Te nevzpodbudne podatke nekoliko ublaži število zasebnikov in pri njih zaposlenih delavcev. V omenjenih letih je namreč število zasebnikov naraslo od 782 na 1451, ki so zaposlovali leta 1990 758 delavcev, leta 1998 pa 1650. Če se povrnemo na lansko leto, je bilo julija v Sloveniji 881.325 aktivnih prebivalcev, torej takih, ki so sposobni za opravljanje raznih delovnih nalog. Od tega števila jih je bilo zaposlenih 763.203, brez zaposlitve pa je bilo v tem času 118.122 oseb, tako da je hila stopnja brezposelnosti julija v Sloveniji J3,4 %. Moški so zavzemali 12,1 % delež, ženske pa 14,9 %. Na področju UE Žalec je bilo junija lansko leto stopnja brezposelnosti 12,5 % in se je v Posameznih mesecih nekoliko spreminjala. In če še ostanemo pri podatkih za junij, je nilo stanje po posameznih občinah v tem času sledeče: Braslovče 215 (stopnja 10,6), Polzela 238 (10,5), Prebold 232 (11,7), Načelnik UE Žalec, Marjan Žohar Žalec 1.273 (13,9), Vransko 137 (13,9), Tabor 67 (11,6). Če je stopnja brezposelnosti sicer ugodnejša kot v slovenskem povprečju, so podatki o plačah zaposlenih v UE Žalec nekoliko slabši od celotnega slovenskega povprečja. In sicer je povprečna bruto plača julija v Sloveniji znašala 170.961,00 SIT, povprečna bruto plača za delovno uro pa je bila 975,00 SIT. Na območju UE Žalec pa je v tem obdobju povprečna bruto plača znašala 137.711,00 ŠIT (neto 89,495,00 SIT). Medtem, ko je povprečna bruto plača na uro znašala 790,00 SIT (513,00). Po občinah pa je bila povprečna mesečna bruto plača na uro sledeča: Tabor z najvišjo 899,00, potem sledijo Žalec 846,00, Braslovče 811,00, Vransko 792,00, Polzela 713,00, Prebold 615,00. Zanimivi so tudi podatki o naravnih in selitvenih gibanjih, ki pa so na voljo za leto 1998. V preteklih letih je prebivalstvo Slovenije naraščalo, sicer počasi, situacija v najnovejšem času pa je takšna, da je rast ustavljena, v obdobju preteklih pet let pa se je prebivalstvo Slovenije celo zmanjšalo. Povprečna letna stopnja rasti prebivalstva je bila v obdobju 1961-1971 8,2, v obdobju 1971-1981 9,1, v obdobju 1981-1991 pa se je zmanjšalo na 3,8. V obdobju 1991-1995 je bil zabeleležen padec -0,2. Kot najpomembnejša vzroka za pomanjkanje stopnje rasti prebivalstva sta omenjena vedno šibkejši naravni in selitveni prirast. Sicer je bilo ob izteku leta 1998 v Sloveniji 1.978.334 prebivalcev. Številčno je prebivalstvo nazadovalo v vseh starostnih skupinah od 0 do 45 let, starejše prebivalstvo pa je številčno naraščalo. Povprečna starost prebivalcev je več kot 38 let, ženske (40), pa so bile ob izteku leta 1998 starejše od moških (36,6). Povečala se je starost mladoporočencev, leta 1977 je bila povprečna starost žensk 24,2 let, moških 27,5 let, leta 1998 pa je bila povprečna starost pri ženskah 27,8 let, pri moških pa 30,9 let. Sicer je v primerjavi z evropskimi državami migracija pri nas zelo majhna. Leta 1998 se je v Slovenijo preselilo 4.603 prebivalcev, od tega je bilo 20 % državljanov Republike Slovenije. Večina prebivalcev v Slovenijo še vedno prihaja iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, v primerjavi z letom prej pa je bilo število priseljenih manjše za 42 %. V selitvah med različnimi državami je bilo na področje prejšnje žalske občine v letu 1998 priseljenih 55 oseb, med njimi 49 tujcev oziroma 25 moških in 35 žensk. Iz občine pa se je odselilo 110 prebivalcev, med katerimi sta bila 102 tujca, od teh 85 moških in 25 žensk. Boris Gorupič RAZMIŠLJANJE O SREČI Kaj pravzaprav je sreča? Sreča je, če se nam nepričakovano zgodi kaj lepega, kar nas razveseli. Ali pa je to le naključje, morda celo usoda? Sreča je, če na lotu zadenemo sedmico ali pa smo izžrebani na nagradnem tekmovanju. Ko ravno za eno točko še ujamemo lepo oceno, smo pač imeli srečo. Za nekatere je sreča štiriperesna deteljica ali pa podkev. Nihče pa ne razmišlja na malo drugačen način. Zame je sreča, ker imam družino, prijatelje in ker živim v dobrem okolju. Sreča je, ker imam streho nad glavo, hrano, ker lahko hodim v šolo in se izobražujem. Imam celo to srečo, da sem zdrava in v bližini ne divja vojna. Nekateri so za to prikrajšani in so srečni že, le pade dež in ves pridelek ne bo šel v nič ali pa ker bodo prespali na toplem in suhem mestu. Za srečo včasih ni potrebno veliko denarja. Dovolj je že, da se nasmehnete in svojo srečo delite z drugimi, ker sreča nič ne velja, če jo uživate sami. Nekateri ljudje včasih od sreče pričakujejo več ali pa se preveč zanašajo na njo. Če ne dobijo službe, mislijo, da pač niso imeli sreče. Ali pa se jezijo zaradi prometne nesreče. Imeli so srečo, da so ostali živi, vse ostalo je le kup pločevine. Mislim, da bi lahko vsi ljudje na svetu bili srečni, če bi se samo malo potrudili. Navsezadnje - za dežjem vedno posije sonce. Jasmina Mešič PRVI ZMENKI NAŠIH PREDNIKOV Mamica in ati Mamo in očeta sem vprašala, kako je bilo na njunem prvem zmenku. Tega se še oba dobro spominjata, zato sta odgovarjala sku-paj. Mama: Povabila sva še mojo prijateljico in I njenega fanta. To je bil dvojni zmenek. Za-| me je bilo nepozabno, ker sem ravno tega dne imela rojstni dan. Oba: Najprej sploh nismo vedeli, kam naj gremo. Potem smo se odločili in odšli nekaj prigriznit v restavracijo. Oče: Tam sem ji potem podaril prelep obesek in ji voščil ob rojstnem dnevu. Oba: Zatem smo odšli v kavarno, kjer se je zbirala mladina. Tam so vrteli glasbo, ki je bila takrat zelo popularna. Malo smo se pogovarjali, malo plesali, ko pa je bilo že pozno, smo se odpravili domov. Skratka, bilo je čudovito. Alma ČATIČ Naše učiteljice V mladih letih sem obiskovala folklorno skupino in tako se je začelo. Jaz sem plesala in on je skrbel za osvetlitev. Ko sem hotela, da me opazi, sem ga spodbila. Ime mu je bilo Jože. Moji starši so bili zelo strogi, zato sem vedno, ko sem odšla ven, staršem rekla, da grem sošolki pomagat pri domači nalogi. Seveda sem lagala. Namesto k sošolki sem odšla pred blok, kjer je stanoval moj tedanji fant. Ne spominjam se, kam sva odšla, a vem, da sem bila takrat v tretjem letniku gimnazije, torej sem bila stara 17 let in Jože prav tako. Imela sem se fajn in nikoli ne bom pozabila svojega prvega zmenka. (ga. Olga Hočevar, pom. ravnateljica) OSVAJANJE Ej, fant, ti si kul, jaz zatreskana sem vate ful. Ko v šoli pomežikneš mi, srce ponori. Povabiš me v kino ti, da oko se zasolzi. A zasolzilo se je od sreče, od žalosti ne trepeče. Zdaj skupaj sva, nikoli ne bova se razšla. Tjaša POSEDEL SPOMINI NA PRVO LJUBEZEN Samo tebe sem ljubila, samo tebe sem poznala, svojo ljubezen le tebi sem dala. Lepo je ljubiti, lepo je srečen biti, a težko je na prvo ljubezen pozabiti. __________________Mateja OCVIRK Servis male kmetijske mehanizacije in rezervni deli 0' ? Delavnica: Kovinarska 8,3000 Celje (pri tovarni EMO) Tel. & Fax: 063 / 415 - 415 Popravilo motokultivatorjev MUTA z vsemi priključki. Rotacijske kosilnice ALKO, CASTEL GARDEN in ostali tipi. Motorne žage ALPINA, D0LMAR, STIHL, HUSOVARNA, McCULOCH. Motorne ročne in nahrbtne kose: ALPINA, D0LMAR in ostali tipi, Visokotlačni čistilci LAV0R WASH. Vedno na zalogi motorji: ACME, L0MBARDINI in R0TAX. Popravilo visokotlačnih čistilcev LAVOR WASH Delo opravljamo tudi na terenu. Vaše delovne stroje prevzamemo na vašem domu, popravimo in dostavimo nazaj. AKCIJA: Verige za motorne žage! Del. čas: Pon. - Pet. 8h - 16h, sobote 8h - 12h ZIDARSTVO IN FASADERSTVO MARCIUŠ VALENTIN KOSOVELOVA 23, 3000 CEIJE TEL.: 063 491 03 60 GSM: 041 622 046 NEPOZABLJENA LJUBEZEN Naključje je hotelu, da sva se srečala s pogledi. Le ti in jaz. Vem, vem, da to je tvoj obraz. Spomin mladostnih dni še danes v srcu mi živi. Ta tvoj obraz težko je pozabiti, v svet brez njega ne morem se vrniti. A ti me nisi prepoznal, za tujko si me imel, predolgo si me iskal, za drugo si se vnel. Moje srce hrepenelo je po tebi, ko ti si taval v zmedi. Le tvoj nasmeh sem si želela, preveč rada sem te imela. Žalost, jok, bolečina, za vse to je ona kriva. V najino življenje se je naselila, in mene stran spodila. In zdaj po dolgih letih iščeš me, a slep si, slep zelo. Za tujko me imaš. Kako, da mojega obraza več ne poznaš? Metka DOBRAVC EU^O •:wwweurocom.si S liti p ly loglCdl Prodajalna Levec Prodajalna Abak Celje 3301 Petrovče, Levec 56 Savinova 7 - Rimljanka >063/452-012, 063/451-960 >.s#063/490-14-00 >maloprodaja@eurocom.si delovniki: 8h - 16h sobote: 9*1 -12* ^bak@eurocom.si delovniki: 10h- 17h sobote: 9h - 12h Miške od 590 Joystick-i od 1.790 CD-ROM-i od 4 990 Paket 10. računalniških iger od 1.990 osnovne plošče, grafične kartice, črnila HP in Epson ter še mnogo več. J Računalnik ABAK C433 • 32MB RAM • disk Fjuitsu 6.4GB •8MB VGA in 16-bit SB • CD-ROM 52x hitrost • interni modem 56K • miš, tipkovnica... 116.650 Monitor BELINEA15“ 10 2010 32.970 Volan FORMULA T2 s pedali 14.540 C0-RV/ Acer 4 4, 32 inl. +software 52.370 C«ne s«»SIT z 19% 00V i« teljajo za got. plačila. Bodatni popusti za tolarje. Možnost plačila do 12 obrokov. I Veljavnost ponudbe do 29.2.2000 oz. do razprodaje zalog m (NE)POPOLNI VERNIK Skoz vrat;« cerkve gre v skupini, tj:« do kropilnika v vdolbini. Pokriža se * vodo pobožen, ves tih, zamaknjen in otožen. Ko pa je verstvo vse sedeče, prihuljeno nazaj se zvleče. Na pragu vrat koleno pognc; pogled sc križanega /.ogne in ko klobuk mu plešo skrye ob ujem so verniki še trije. Očesa se jim zasvetlijo, ko družno cesto premostijo. V gostilni jih te miza čaka. Oštirka vrče jim nataka. 1. očmi ji boke ohjeiouje; si s pivom grehe i/plakuje in kakor, da bi dat v pušico, p«isti oštirki desetico. Potem s pajdaši v cerkev sleče in ves pobožen - Amen - reče, ko blagoslov čez hram zaplava. Konča se maša z - B«*g«i hvala! - Oddahe si - Hvala Bogu! -potem pa z ženo gre domu. Tomaž Mahkovic UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC SO /a /Juo/i VPISUJE V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE Splošno izobraževanje - USPOSABLJANJA ^ za trgovinskega poslovodjo, za gostinskega poslovodjo, za delovodjo v elektroenergetiki, ^ za gradbenega delovodjo (izpiti so na Gospodarski zbornici Slovenije) Srednješolsko izobraževanje ^STROJNIŠTVO STROJNI TEHNIK str ELEKTRIKAR «(r ELEKTROTEHNIK EKONOMSKO-KOMERICALNI TEHNIK TRGOVEC Visokošolski programi FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ program Organizacija in management (1. in 3. Letnik) VISOKA UPRAVNA ŠOLA program JAVNA UPRAVA (1. Letnik) ROK PRIJAVE: do 8. marca na obrazcu 1,71/1, ki ga dobite brezplačno na naši univerzi. Vpis v skladu z razpisom MŠŠ. Informacije: TAJNIŠTVO / REFERENT vsak delavnik med 8. in 19. uro osebno ali po telefonu: 703-1667 ali 703-1661! Začetek letnega semestra je 1. 2. 2000. Zaskrbljujoče eksplozije GORSKI NESREČI IN PONAREJEN DENAR Že januarja se je pripetila huda gorska nesreča v Logarski dolini, ko je Marko Č. plezal po ledeni sveči pred goro Sušnico. Ko je priplezal 20 metrov visoko, se mu je sveča zlomila, zato je z njo padel v globino. Nanj pa so se še vsuli drobci ledene sveče. Pri padcu je dobil tako hude poškodbe, da je kljub zdravstveni negi v Kliničnem centru v Ljubljani preminil. Na kulturni praznik pa je na gori Kamnik pri sestopu s skale spodrsnilo 43-letnemu Matjažu L. iz Žalca, da je izgubil ravnotežje in padel 3 metre globoko. Pri tem je dobil težje poškodbe. V sredo, 9. februarja, pa sta v trafiki na Krekovem trgu v Celju dva občana hotela vnovčiti dva ponaredka. Trafikanta je ponaredka zadržala ter poklicala policijo. Storilca sta jo popihala. Kmalu zatem pa so mozirski policisti dobili obvestilo, da sta dva neznanca hotela na bencinski črpalki vnovčiti ponaredke po 5.000,00 SIT. Kmalu zatem so ju izsledili. Gre za brata, 21-letnega Ismeta in 18-letnega Edisa M. iz Trbovelj. Povedala sta, da sta denar dobila od 21-letnega Bernarda P. iz Mozirja, in sicer 20 bankovcev po 10.000 in 7.000 po 5.000 SIT. Vse ponaredke so zasegli, zoper storilce pa napisali kazensko ovadbo. Janko Ob praznovanju novega leta in nekaj dni prej tudi božiča lahko rečemo, da ni bilo presenetljivih poškodb, kar je brez dvoma pravočasno opozorilo, ki so ga policisti in vse strukture pred temi prazniki posredovale državljanom. Zato tudi letos nismo beležili tozadevnih večjih poškodb. Pojavilo pa se je novo zlo, ki pa je v zadnjih časih povzročilo kar nekaj nezaželjenih posledic. Gre za izdelavo eksplozivov iz peroksidov, ki pa so zadnje čase povzročile kar veliko nesreč. Ministrstvo za notranje zadeve nam je posredovalo informacijo, ki je zelo zanimiva. Prva nesreča iz tega naslova se je zgodila že leta 1998 v Mariboru, ko je občan izdelal eksploziv iz peroksida in ga nato metal v kamin. Občan se je hudo telesno po kodo-val. Lansko pomlad pa je nekdo v Spodnji Spuhlji pri Ptuju izdeloval eksploziv kar na svojem podstrešju. Strelivo iz peroksida je v stiku v ognjem eksplodiralo, občan pa je bil poškodovan. Veliko huje pa je bilo v pripravah na novoletno in božično slavje. Žačelo se je že novembra v Slovenskih Konjicah. Izdelano eksplozivno telo je dal v steklenico in ga prižgal, rezultat pa je bil trije hudo poškodovani prsti. V Kanalu ob Soči sta dva mladoletnika izdelovala eksploziv na recept iz peroksida. Hotela sta izdelati mega petarde, rezultat pa je, da sta še vedno na zdravljenju v bolnici! Za novo leto pa sta bili kar dve večji nesreči. V Idriji je za posledicami eksplozije izgubil vse prste leve roke mladoletnik, druga dva pa sta bila hudo poškodovana. Še po novem letu ni bilo miru. V drugi polovici januarja so kar štiri osebe izdelale eksploziv. Zaprle so ga v kozarce za vlaganje. Zaradi trenja so bile huje poškodovane vse štiri osebe. Ker je zaradi takega ravnanja bilo v Sloveniji poškodovanih kar 13 oseb, velja opozorilo, da se s tako proizvodnjo ni prav pečati, saj so posledice dokaj hude. Janko Nezadovoljni krajani in ribiči Krajani Ložnice, Podvina, Žalca so se v mesecu januarju pritožili ribiški družini Šempeter, zaradi odlova rib v jezeru pri Zelenem gaju v kraju Podvin.Opravljali so ga z agregatom, pri katerem pa so imeli preveliko napetost in so pomorili veliko število majnših rib in uničili ribji zarod. Jezero ni v pristojnosti ribiške družine in rib niso vlagali ribiči ribiške družine, pač pa svobodni ribiči in krajani Podvina, Ložnice ter Žalca. Zahtevamo, da ribiška družina Šempeter vrne vse ribe, ki so jih odlovih v jezeru Zeleni gaj ter pusti jezero v prvotnem stanju, saj se tam zadržujejo tudi raznorazne ptice, ki so pri nas v Sloveniji zaščitene. S tem odlovom niso uničili samo rib, temveč so s tem dejanjem ohromili tudi naravno verigo preživetja zaščitenih rib in ptic. Ribiška družina se o tem dejanju ni posvetovala s tremi lastniki jezera ter jih s tem dejanjem oškodovala in jim odtujila ribe ter uničila zarod. Razočarani krajani, lastniki jezera in svobodni ribiči. največji EROTIC SHOP V CELJU KJE? Gubčeva 6 (nasproti veleblagovnice T) tel.: 483-588 Zabavni artikli: sveče, mila, obeski za ključe, dude, predpasniki, priznanja ... Tedenske novosti - erotične video kasete že od 1.990.-Največja izbira masažnih olj, krem, tablet za potenco ... Nove kreme, lubrikanti, kondomi ... Knjižna uspešnica; PROSTITUCIJA NA SLOVENSKEM - Jurij Popov (Sence rdečih luči) Erotični CD - DVD - več kot 100 naslovov! odprto: 10. -18., sobota: 9. -12. UŽIVAJTE Z NAMI KARNEVAL NA VRANSKEM pustni torek ob 16. uri Vabimo vse Savin jčane, da se udeleži jo pustnega karnevala ki bo v torek ob 16. uri Posebe j vabimo vse pustne šeme, posameznike in skupine, da sodelu je jo na našem karnevalu. Karnevalski odbor REZULTATI 2. IN 3. KROGA KONČNICE SKL POLZELA (30.01.2000): skupina O (5.-8. mesto): G. GRAD : NS VELENJE 20 : 0 b.b LAŠKO : NAZARJE 61 : 52 skupina A (1.-4. mesto): MOZIRJE : POLZELA 72 : 60 KK VELENJE : PREBOLD 50 : 56 skupina B (5.-8. mesto): LAŠKO : GORNJI GRAD 63 : 58 Prosti: Nazarje skupina A (1.4. mesto): KK VELENJE : MOZIRJE 80 : 75 PREBOLD : POLZELA 53 : 60 Končni lestvici končnice: SKUPINA A (1.-4. mesto); L PREBOLD 2. KK VELENJE 3. ŠD MOZIRJE 4. GARANT POLZELA skupina B (5.-8. mesto): L VETERANI LAŠKO 2. TRIS VRBOVEC NAZARJE 3. PIZZERIA 902 GORNJI GRAD NS VELENJE IZKLJUČITEV Končna lestvica SKL Polzela 1999: L PREBOLD 11 2. KK VELENJE 9 3. ŠD MOZIRJE 8 4. GARANT POLZELA 8 5. VETERANI LAŠKO 11 6. TRIS VRBOVEC 10 7. PIZZERIA GORNJI GRAD 6 NS VELENJE GRIŽE Najboljši strelci lige: L Pungratnik B. 217 točk 2. Blagotinšek T. 160 točk 3. Cencelj J. 112 točk Najboljši strelci trojk: L Pungratnik B. 15 trojk 2. Cencelj J. 14 trojk 2. Mijatovič V. 14 trojk 2. Repinc G. 14 trojk Najboljši izvajalci prostih metov: L Pungratnik B. 84,5% 2. Govc S. 83,9% 3. Blagotinšek T. 76,1% AMD ŠLANDER Seznam rabljenih vozil: FORD ESCORT 1.6i OHIA, 1.93, siv, 830.000 SIT RENAULT CLIO 1,2 RN, 1.98, srebrn, 1.000.000 SIT SKODA FAVORIT 135 L, 1.91, krem, 210.000 SIT SKODA FORM AN 135 LX, 1.93/94, rdeča, 400.000 SIT SKODA FORMAN 135 LX, 1.93, 330.000 SIT SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD ALBIN HERMAN i.p. Soseska 12, 3312 Prebold tel./ fax: 063 724 039 GSM: 041 626 116 MOB.: 0609 626 116 OPRAVLJAMO VSA NOTRANJA IN ZUNANJA SLIKOPLESKARSKA DELA TER POLAGANJE ZAKLJUČNIH PODOV. trgovina IRA Hmeljarska 15, Prebold, tel/fax: 724 554 POLEG DOMAČIH PROIZVAJALCEV BARV IN LAKOV VAM NUDIMO IZDELKE PROIZVAJALCA KRAUTOL Dan podjetja v Borovu Podjetje Borovo je letos že osmič pripravilo slovesnost s katero obeležujejo ustanovitev podjetja v Sloveniji. Prireditev je potekala v Celjskem domu, kjer so tudi podelili priznanja vzorni prodajalni. Kristalno golobico in zahvalo upokojenkam. Prav tako so nagradili zmagovalce natečajev za aforizem in karikaturo. B.G. OŠ PETROVČE - PROJEKT: “ČLOVEK ZA TRETJE TISOČLETJE” Za ta projekt smo izvedeli že novembra, toda takrat sem mislila, da ta projekt ne bo kaj tako velikega. V začetku je vse tako preprosto, a čez nekaj časa smo začeti čisto pravo delo. Vadili smo peli, igrali igrice, zaplesali ob ritmu inštrumentov, brali lepe želje in dobra dela, pri tem pa smo neznansko uživali. Prišel je dan in ura, ki sta bila odločilna. To je bil nastop pred starši. Veseli smo bili staršev, sladic, najbolj pa daril, ki nam jih prinesel dedek Mraz. Staršem smo tudi mi podarili darila. Bila so skromna, a podarjena iz srca. Bili smo srečni, kajti tega dne smo se neznansko veselili. Katja Slamnik, 4.a OŠ Petrovče VELIKA RAZSTAVA CITROEN XSARA NAJPREJ JE BIL NAVDIH! AVTOHIŠA KOS, Ločica pri Polzeli Telefon: 7000 470, 702 230 Vabimo vas na testne vožnje od 17. 2. do 26. 2. 2000! Akademski kipar Anton Herman: svoja dela iščem v naravi Izhodišča za Ob kulturnem prazniku so tudi v Žalcu podelili priznanja posameznim avtorjem, ki so s svojim delom dali pomemben prispevek k razvoju kulture v tem prostoru. Med nagrajenci je bil tudi akademski kipar Anton Herman iz Galicije, v intervjuju pa je povedal nekaj več o svojem dolgoletnem delovanju na likovnem področju. Pred kratkim ste dobili plaketo in denarno nagrado za svoje likovno delovanje. Lahko poveste, v kakšnem kontekstu je bilo podeljeno to priznanje? Predlog je podalo Kulturno društvo Galicija, in sicer zaradi številnih razstav, ki sem jih priredil v obdobju preteklih dveh let. Najbolj obsežna med vse mi razstavami je bila junija v Celju v Galeriji sodobne umetnosti, o kateri se je precej pisalo in na splošno je bila dobro sprejeta. Poleg te so bile še druge razstave in mislim, da so bili argumenti dovolj močni, da sem dobil nagrado za razstavno dejavnost. Kako bi postavili svoje likovne delovanje v prostoru sodobne slovenske umetnosti? S svojo skulpturo se vključujem v slovenske modernistične tokove, istočasno v evropsko miselnost, ki jo je prinesel modernizem ob izteku šestdesetih let. Temeljno izhodišče moje skulpture in mojega razmišljanja v tej zvezi je bilo stopalo ali preprosto čevljarsko kopito, ki je poenostavljena oblika stopala. To obliko sem prenesel v skulpturo, potem tudi v relief in v grafiko. Kakšno je sicer vaše mnenje o sodobni slovenski umetnosti? Ko sem bil študent, so mi mnogi avtorji bili zelo blizu. Pri tem gre tako za domače avtorje kot tudi mnoge iz tujine. Vendar je pri tem prišlo do neke težave, kajti mlad človek lahko preveč povzema iz del takšnih osebnosti in ne najde svojega lastnega izraza. Zato sem se sam odločil, da bom vztrajal na raziskovanju stopala oziroma vseh oblik, ki iz njega izhajajo. In to predvsem zato, da bi bil originalen. Pomembno se mi je namreč zdelo, da najdem nekaj, s čemer se nihče drug ne ukvarja, vsaj v takšni meri ne in to mi je tudi uspelo. Kritiki so bili vedno naklonjeni mojemu delu, širša javnost pa manj, prisotna je bila precejšna skepsa in neodobravanje. Mene so poznali tudi kot dobrega portretista in so mi večkrat očitali, zakaj ne delam portretov in zakaj ne gojim klasične skulpture. Vendar jaz sem delal v svoji smeri, in sicer zato, da bi bil v slovenskem prostoru prepoznaven. Znano je, da slovenska umetnost ni dovolj prepoznavna v tujini, kakšno je vaše mnenje o tem? Tu bi predvsem morale več narediti posamezne institucije pri nas, ki bi morale bolj poudarjati izmenjave razstav. Namreč v tujih zbirkah, na primer italijanskih, francoskih, nisem zasledil del kakšnega našega avtorja, razen Zorana Mušiča, ki je navzoč v Nagrajeni akademski kipar, Anton Herman. številnih tujih galerijah, vendar pa on tudi prebiva v tujini. Namreč za tuje galeriste je zehlo pomembno, če prebivaš v njihovem prostoru, saj tako lahko stalno spremljajo tvoje delo in ga promovirajo. Pri nas pa je situacija takšna, da občasno pride do organiziranja razstav v tujini, vendar pa je to premalo, saj ni prave kontinuitete. Lahko omenite kakšno svojo najbolj celovito predstavitev vaših del v galeriji v novejšem času? Najbolj celovita predstavitev je bila moja razstava lani junija v Celju. To je bila celostna predstavitev moje modernistične dejavnosti. Razstavljene so bile vse podrobne študije stopala v raznih oblikah, tu so bile razne pletene skulpture, ki so narejene v kontekstu instalacij. Razstava je bila dobro sprejeta, spremljal jo je lep katalog, naslov razstave pa je bil Hermanov vrtiček. Pri pri-ravi razstave se je zelo potrudila Nevenka ivavec, ki je vstopila v moj likovni prostor in besedilo v katalogu napisala kot prijetni bralni esej in ne kot izrazito strokovno besedilo. Ideje za pletene skulpture sem našel v podeželskem, ruralnem okolju, v katerem tudi sicer bivam. Lahko omenite kakšnega avtorja, ki je najbolj izrazito pustil sledi v vaših delih? Med vsemi, ki me zanimajo, bi predvsem poudaril Brancusija, ki je poudarjal poenostavljene stilizirane oblike v svoji interpretaciji. Kajti takšen način razmišljanja mi je najbolj blizu v odnosu do stopala, s katerim se ukvarjam. Dodal bi še Arpa, Calde-rja, Fontano in Vasarelya. Kiparstvo ste študirali na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ste se potem še dodatno izobraževali? Da, dobil sem mednarodno štipendijo Prešernovega sklada, s katero sem študiral šest mesecev v Rimu. Potem pa sem s pomočjo mojega sorodstva v Italiji še dodatno študiral v milanski Breri. In tam sem dobil tudi največ vzpodbud in informacij. V tistem prostoru sem zelo veliko obiskoval razstave, srečeval sem se z študenti iz raznih dežel. In v tistem obdobju sem največ delal, bilo je zelo razgibano in takrat, to je bilo v letih 1978 in 1979, sem dobil največ vzpodbud za svoje delo. Lahko rečem, da še sedaj črpam ideje iz tega študijskega obdobja. Tam sem namreč spoznal, kaj je abstraktna umetnost, kaj je futurizem, kaj je akcijsko slikarstvo, tam je bilo pravzaprav vse. Se poleg kiparstva ukvarjate še s kakšnimi drugimi likovnimi panogami? Na začetku sem se veliko ukvarjal z grafiko v okviru mojega preučevanja stopala. Ampak grafike nisem razvijal naprej, saj me ni toliko zanimala. Kajti, če se hočeš ukvarjati z grafiko, moraš preprosto pozabiti ostalo, saj gre za zelo zahtevno zvrst in se moraš ukvarjati le s tem. Sicer pa so moja dela narejena predvsem v raznih ciklih. Več let sem študiral stopalo, potem sem nekaj let služboval, naredil sem serijo portretov naših znanih športnikov, gre za štirinajst portretov in celopo-stavno figuro Brigite Bukovec. Omenjena serija športnikov je izven mojega raziskovalnega dela. V devetdesetih letih pa nastopi novo obdobje, ko sem namreč zapustil urbano okolje in sem se preselil na podeželje. Takrat sem začel iskati izhodišča za svoja dela neposredno v tem prostoru. Pričel sem uporabljati naravne materiale, dele rastlin, les, gozdne strukture in ideje sem pravzaprav dobil v sami bližini mojega bivalnega prostora. Ko sem prebival v Ljubljani, sem hodil vsak dan mimo Moderne galerije in spremljal vse razstave, vendar lahko rečem, da nisem dobil kakšne originalne ideje, nekaj, kjer bi se lahko napajal. V celoti vzeto sem kot likovni avtor napredoval, vendar neke prave vzpodbude nisem našel. To pomeni, da sem rabil nekaj drugega, iskanje sebe, svojega otroštva. Namreč likovno oblikovanje je tudi spomin na otroške sanje, zato sem pričel iskati vzgibe za svoje delo v otroštvu in podeželju, kje sem takrat bival. Sicer pa se precej ukvarjam tudi s slikarstvom, ki me je že vseskozi zanimalo. Prej je bila predvsem skulptura v prvem planu, poleg tega sem imel še druge obveznosti in takrat sem se s slikarstvom manj ukvarjal, sedaj pa imam več časa tudi za slikanje. Pripravljate v kratkem kakšne nove predstavitve vaših del? V Polhovem Gradcu pripravljam večjo razstavo, in sicer v starejšem dvorcu iz 17. stoletja, katerega so prenovili in kjer so zelo lepi prostori za razstave. V teh razstavnih prostorih bodo moja dela z različnih po- dročij, moderne skulpture, klasične skulpture, grafike in slike. Naslov razstave bo Pomlad 2000, otvoritev pa bo na prvi pomladanski dan 23. marca. Na otvoritvi bo sodeloval tudi Lado Jakša s svojo improvizirano glasbo, in bo poskušal sinhronizirati svoje zvoke z zvoki, ki prihajajo iz narave. Ker bodo razstavljene tudi skulpture športnikov, bom ob tej priložnosti naredil tudi manifes-tativni tek iz Ljubljane do Polhovega Gradca. Boris Gorupič KNJIŽNE NOVOSTI 13. zvezek Enciklopedije Slovenije Enciklopedija Slovenije izhaja pri založbi Mladinska knjiga, vsako leto pa izide en njen zvezek. Vsebuje najbolj celovito in natančno pričevanje o slovenskem narodu, ozemlju, državi, pomembnejših dogodkih in posameznikih, ki so se uveljavili na različnih področjih. Je tudi najbolj zahteven raziskovalni, kulturni in založniški program, pri katerem z besedili, ilustracijami ali uredniško sodeluje več kot 1500 znanstvenih, kulturnih in likovnih avtorjev in ustanov. 13. zvezek Enciklopedije Slovenije zajema vsa gesla črke Š in T. Posamezna gesla obsežno ponazarjajo dokumentarna slikovna gradiva. Za omenjeni zvezek je besedila prispevalo 521 avtorjev, slikovno in ponazarjalno gradivo pa 179 posameznikov in 152 ustanov. Poleg drugih sta med posamezniki obravnavana Primož Trubar, začetnik slovstva v slovenskem knjižnem jeziku in pisatelj in politik Ivan Tavčar. Zajeta so številna geografska gesla, med katerimi je najobsežnejše v tem zvezku Trst, ki vsebuje večstoletni gospodarski, zgodovinski, kulturni in umetnostni pomen Trosta za Slovence. Za naš prostor je pomembno geslo Štajerska in sicer prvo od enako naslovljenih gesel obravnava zgodovinsko deželo Štajersko, ki je delovala do leta 1918, drugo pa razvoj Slovenske Štajerske po letu 1918. Med gospodarskimi dejavnostmi je poleg trgovine v ospredju tekstilna industrija, tu statudi gesli Tehnika in Tehnologija, zajeto pa je tudi geslo z naslovom Šport. Velika slovenska kuharica Pri Cankarjevi založbi je pred kratkim izšel posodobljen kuharski priročnik Felicite Kalinšek z naslovom Velika slovenska kuharica. Pravzaprav gre že za 24. izdajo knjige, ki je prvič izšla leta 1869, napisala pa jo je Magdalena Pleiweis, pozneje pa jo je Felicita Kalinšek večkrat predelala in dopolnjevala. Najnovejša izdaja, ki je izšla, ima v primerjavi s prejšnjimi povečan obseg in obliko. Nekateri deli knjige so posodobljeni, prav tako so vsebovani dodatki, ki knjigo prilagajajo sodobni kuhinji. Gre tudi za novosti s področja vegetarijanskega prehranjevanja in uporabe polnovrednih živil. Sicer pa knjiga ohranja opis načina priprave hrane pri katerem izhaja iz izkušenj preteklih generacij. V živalskem vrtu Knjiga je prav tako izšla pri Cankarjevi založbi in sicer v sodelovanju z munchensko založbo Heyne Verlag, živali pa so predstavljene nekoliko drugače. In sicer v njihovem naravnem prostoru, ki pa postaja vse manjši in v živalskih vrtovih, kjer se strokovnjaki trudijo, da bi živali imele kar najbolj ugodne pogoje za bivanje. Zgodbe o živalih so zapisane v takšni obliki, da so zanimive tako za mlajše, kot tudi starejše, ki obiskujejo živalske vrtove in tam spoznavajo različne živali. Avtor besedila knjige V živalskem vrtu je Henning Wiesner, ki je tudi direktor mu-nchenskega živalskega vrta, grafike v knjigi pa je naredil Gunther Mattel Boris Gorupič Z. odlično zvočno in toplotno izolacijo ter lepoto oken in vrat bo vaša hiša veliko več vredna za vas in vaše goste. AJM profdi iz umetne snovi so stabilni in odporni zoper udarce, ne prevajajo elektrike, so negorljivi, imajo obstojno barvo in so odporni zoper (industrijsko) onesnaževanje zraka. Skoraj brezmejna trajnost, odlična zvočna in toplotna izolacija. Na barvanje okna lahko pozabite. ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MM MONTAŽA KOŠIR KOŠIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče Tel./Fax: (063) 472-596 GSM: 041 666-468 OKNA VRATA SENČILA m t • trgovina komercialne in organizacijske storitve • izvajanje clektroinstalacijskih šibkotočnih napeljav • izvajanje toplovodne opreme Ljubljanska 26, 3230 Šentjur pri Celju Tel./Fax: 063/ 741 151, Tel.: 063/ 743 151 E-mail: elba@siol.net - Montaža centralnih kurjav; oljne in plinske - Servis gorilcev in meritve - Elektroinstalacije - Trgovina vse za: - ogrevanje - vodovod - elektroinstalacije m -"j rn?-.. » j- „ Najem plinskih cistern že za 1190.- SIT Akcija oljne peči FER 23 že za 65.780.- SIT Pohištvo, ki ga Že dolgo zaman iščete ... Maros Pohištvo Maros d.o.o. Šmartinska 152, 1000 Lj. TPC Celje (nasproti sejma) Opekarniška 2, 3000 Celje Tel.: 386 63/415 051 Fax: 386 63/415 052 OBLAZINJENO POHIŠTVO Naiu/zi PREKO 150 MODELOV VEČ KOT 500 VZORCEV USNJA IN TKANIN Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold tel./faks: 063 705 30 12 : 041 678 775, faks: 063 705 30 13 POGONSKE TRAKTORSKE GUME: 11,2 X 28 750 x 20 Tigar . ... 13-483,00 SIT 12,4 X 28 8.3 x 20 .... .. 13.263.00 SIT 13,6 X 28 300/70 R 20 . .. 14,9 X 28 I 9 S .. 47.581,00 SIT 16,9 x 28 380/70 R 28 . . . .. 46.403,00 SIT 18,4 x 30 420/70 R 28 . . . .. 61.128,00 SIT 750 X 20 480/70 R 28 . . . .. 76.738,00 SIT 12,4 x 24 ... • 480170 R 30 • • 77.502,00 SIT 11,2 X 24 480/70 R 34 • •. . . 88.692,00 SIT 9,5X24 10,5 X 20 Continental VODILNE TRAKTORSKE GUME: 600 x 16................ 6.526,00 SIT 750 x 16................10.123,00 SIT VSE CENE VKLJUČUJEJO DDV IN VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG! _________SE PRIPOROČAMO_________y snowwoiid factory store®” Factory store Celje Factory store Žalec Ljubljanska 7 Šlandrov trg 7 tel.: ++386 63 481 705 (nasproti avtobusne postaje) ++386 63 718 669 tel.: ++386 63 717 235 fax.:++386 63 715 669 , I e-mail: factorystore@siol.net NOVO! | NUVU. | AKCIJA ZA KOLESA MODEL 99 GARY FISCHER - PIRANHA 57.900 - 49.220.- SCOOT - ROCKVVOOD 66.250 - 56.300.- I GT - TIMBERLINE 86.750,- 73.740.- GIANT - COLDROCK 114.000 - 96.900.- GIANT - BOULDER DUO SHOCK 113.000.- 96.050.- (polnovzmeteno) Kompletna dodatna oprema in rezervni deli! Kolesarska konfekcija CASTELU pomlad poletje 2000 že na zalogi! Prodaja na čeke! Gotovinski popust! Kredit do 2 leti! NA ZALOGI KOLESA MODEL 2000! CMD^O&OCSO wishtetz __ SCHVVINN NOVO FACTORV ŠTORE TUDI V ŽALCU! ^OVO NAJBOLJŠI ZA LES SLOVENIJALES SLOVENIJALES MEDLOG 18, CEUE tel.:(063) 451-515 lax:(063) 471-320 Vse za gradnjo, adaptacijo ter opremo hiše na enem mestu! - Salonit ploščice 5,5 val sive, brez azbesta (Češka), 10 let garancije 1.297.- SIT/ kos - tegola Iko original kanadska, 20 let garancije 1295.- SIT/ nV - strešniki Bramac 1.590.- SIT/ m' - strešna opeka Bobrovec Tonach 61,20.-SIT/ kos - folija Tyvek 273.- SIT/ nV - rezan les / ostrešja po naročilu Ugodni plačilni pogoji in ugodnosti za imetnike modre kartice. Obiščite nas v prodajalni SLOVENIJALESA v Medlogu pri Celju ali pa nas pokličite na tel.: 063/451-515. Naši strokovnjaki Vam bodo z veseljem svetovali. Odprto vsak dan od 7-19 ure, sobota od 7-13 ure. Gradbena priloga: Zadnje čase se veliko govori o kulturi bivanja, o okusu in iznajdljivosti Slovencev pri opremljanju stanovanj ... Kakor koli Že temu rečete, vsak, ki se kdaj odloči, da si bo polepšal ali preuredil bivalni prostor, se kdaj sreča s težavami in dilemami, ki terjajo tehten premislek. Ni pomembno, če urejujemo pravo pravcato vilo, lahko je samo vikend ali pa stanovanje. Ideja urejanja stanovanja je zelo privlačna, saj si vsak želi živeti v prijetnem in lepem okolju. Ko pa se zadeve dejansko lotimo, nas preseneti kup težav in neprijetnosti. Žal je v življenju vse tako, da so želje in ideje eno, realne danosti pa nam predstavljajo težave. Zato preurejanje bivalnega prostora nikakor ni mačji kašelj. Napake, ki jih storimo, nam lahko pokvarijo užitek po končanem delu. Vsekakor je posvet s strokovnjakom najboljša rešitev, saj se le tako lahko izognemo marsikateri nevšečnosti, ki bi se morda nepredvideno pokazala, ko smo sredi dela. Da bi se tem težavam lahko izognili, vam pripravljamo krajšo gradbeno/arhitekturno prilogo. V njej vas bomo opozarjali na najpomembnejše stvari pri urejanju bivališč, ponudili vam bomo kakšno idejo in rešitev. Mogoče bomo katerega celo spodbudili, da se odloči malce preurediti stanovanje in si s tem polepšati bivanje. Nekateri morda šele začenjate graditi in na kakšne stvari niti pomislili niste. Upamo, da se boste z našo pomočjo izognili kakšni nepotrebni težavi ali pa morda uporabili kakšno od idej ravno v vašem stanovanju. Za tiste, ki se boste temeljitejšega urejanja lotili sami, smo pripravili nekakšno mini svetovanje. To pomeni, da lahko pošljete skico prostora (seveda s čim natančnejšimi izmerami), opišete svoje želje, mi pa bomo skušali poiskati najboljšo rešitev. Za začetek se bomo sprehodili skozi kopalnico, v naslednjih številkah pa po stopnicah na mansardo. Za konec nas čaka pravcati desert: ureditev kuhinje. ^7 O Kopalnica ni namenjena samo higieni. Biti mora pomirjajoč in udoben prostor, ki nam poleg čistoče daje tudi zdravje, sprostitev in intimnost. Ni pomembno, kako velik prostor imamo na razpolago, pomembnejše je, da se držimo nekaterih pomembnih pravil pri opremljanju kopalnice, nato pa damo domišljiji prosto pot in iz še tako majhnega prostora lahko nastane prijetna in udob-1 na kopalnica. Če gradimo na novo, je dobro, predvsem pa ekonomično, da je kopalnica čim bliže kuhinji in utilitiju. V tem primeru lahko imamo vse vodne instalacije na enem mestu. Če pa se odločimo (in si to lahko tudi privoščimo), da bomo imeli v stanovanju več j mest vodnih instalacij, potem je vsekakor udobneje imeti kopalnico z oknom obrnjenim na sončno stran hiše (močno sonce uničuje bakterije). Tudi če temu ni tako in je vaša kopalnica na severni strani hiše, je skoraj nujno imeti v tem prostoru okno. Z zračenjem se lahko izognemo pretirani vlagi, nastajanju plesni in razmnoževanju bakterij. Če je le možno, potem v kopalnici nikakor nimamo pralnega ali sušilnega stroja. Kadar nam prostor dopušča, naredimo tudi poseben prostor za stranišče. Lahko pa samo delno pregradimo kopalnico in tako dobimo dva ločena prostora. Enega za stranišče, drugega za umivanje. Kadar želimo imeti takšno kopalnico, ki nam ne bo nudila samo prostora za higieno, ampak tudi sprostitev, potrebujemo prho in kad. Vendar se ponavadi odločimo samo za eno od njiju. Pri namakanju v kadi je prvi korak temeljito čiščenje telesa. To pa moramo nujno opraviti ločeno od namakanja -torej pod prho. Kad je lahko običajna (tam od 70x170 centimetrov naprej), lahko pa je »S večja in globlja, z vgrajenim sedežem. Ta je za namakanje tudi primernejša, saj se voda v njej počasneje ohlaja. Prhe porabijo manj vode in energije kot kad, temperaturo vode pa lahko uravnavamo s termostatom. Če je pritisk vode dober, in če lahko glavo prhe naravnamo na različne curke, je lahko prhanje prav tako poživljajoče kot kopel. Prhe s pospeševalnimi črpalkami so dražje od na- SEZAMI Y,p. Slance 20, 3221 Teharje tel: 063 490 36 20, fax: 063 490 36 21 internet: www.sezamy-sp.si E-mail: sezamy@siol.net • garažna vrata • dvoriščna vrata • ograje • avtomatika za vsa vrata • zapornice vadnih, medtem ko tiste, pri katerih se izmenjujejo močni curki vroče in hladne vode, porabijo okrog 50% več vode. Če se odločite, da boste kar v kopalnici postavili svoj mali jacuzzi, je dobro vedeti, da porabijo te kadi več vode kot običajne, pa tudi veliko več energije. Posebno pomembno je, da takšno masažno kad pravilno vgradite in tudi pravilno zvočno izolirate. Motorček, ki je vgrajen v takšne masažne kadi, oddaja tudi rahel zvok, ki se ob nepravilni izolaciji lahko prenaša po stenah stanovanja- Pri materialih, ki jih uporabimo v kopalnici, imamo skorajda povsem proste roke. Po tleh lahko uporabimo nedrseče ploščice (v tem primeru svetujem talno ogrevanje), pa tudi pluto ali les. Enako velja tudi za stene. Te lahko “po klasičnem” obložimo s ploščicami, lahko pa uporabimo mikroporo-zno barvo na vodni osnovi, ki stenam dopušča dihanje. Ali pa jih obložite z neobdelano pluto in lesom; ta začne zaradi vročine in vlage čudovito dišati (japonska cipresa in cedra). Tudi pri umivalniku ni nujno, da se držimo povsem klasičnih načel. Namesto keramičnega lahko uporabimo po meri narejenega iz kerrocka (umeten kamen, ki ima izvrstne lastnosti in je zelo primeren za uporabo prav v kopalnicah, kuhinjah ...) in lesa. Nepogrešljiv del v kopalnicah, če imate manjše otroke še toliko bolj, je bide. Ta naj stoji čim bliže straniščni školjki. Za lažje in smiselnejše polaganje odtočnih cevi naj bodo odtoki kadi, straniščnih školjk in prh čim bliže skupaj. mizarstvo KORUN pohištveno stavbeno Šentrupert 36. 3303 Gomilška, Tel.: 063/726-072, Fax: 063/726-390, GSM: 041 626-814 Za večino prostorov, predvsem pa za kopalnico velja, da lahko s premišljeno uporabo dodatne opreme zelo polepšamo prostor. Lahko pa seveda naredimo tudi kakšno usodno napako. Tako lahko ob nepravilni namestitvi osvetljave ob ogledalu povzročimo neprijetno bleščanje. Zato vedno namestimo luč tako, da ne sije neposredno v ogledalo. Poleg luči ob ogledalu potrebujemo še vsaj eno za razsvetljevanje prostora. Da se izognemo monotonosti in hkrati pridihnemo prostoru intimnost, lahko uporabimo več stenskih ali stropnih svetilk s šibkejšimi žarnicami. Nepotrebnemu škropljenju og ledala se lahko izognemo s pravilno nameščeno poličko tik pod ogledalom. Ta je lahko spet iz različnih materialov. Izberemo pač takšno, ki se poda v našo kopalnico. Pri opremljanju kopalnice ne smemo pozabiti na prostor za sveže brisače (ta mora biti tako blizu prhe ali kadi, da do njega brez težav sežemo z roko), poseben prostor za umazano perilo, za kozmetiko ... izdelava izdelava izdelava kuhinje, spalnice, . , opremljanje stavbnega pohištva raznih vrst termopan stekel notranje opreme: predsobe, dnevni prostori, trgovin in gostinskih lokalov Če se boste prenove kopalnice lotili sami, je pomembno, da prostor najprej temeljito izmerite, nato si ga v merilu narišite na papir. Pri razporeditvi opreme bodite pozorni na to, da morate imeti v ko- palnici dovolj prostora za udobno preoblačenje in nego telesa. Minimalni prostor, ki ga potrebuje straniščna školjka, je 40x60 centimetrov, pisoar 20x30 centimetrov, umivalnik 50x60 centimetrov, prha minimalno 80x80 centimetrov, kad za kopanje minimalno 70x170 centimetrov. Dobro je tudi, da predvidite še prostor vsaj za manjši stol. Tla kopalnice morajo biti dva centimetra nižja od tal sosednjega prostora. Priporočljivo je, da je v kopalnici samo ena vtičnica, ki pa ima zaščitni pokrovček. Glede na stroške, ki se pojavijo pri prenovi ali opremljanju nove kopalnice, je še vedno najzanesljivejše, da se obrnete na strokovnjaka in skupaj poiščete optimalno rešitev za vašo kopalnico. Od užitkarskega kopanja k suhemu umivanju in nazaj Ste se že vprašali, kdaj je postala kopalnica del bivalnih prostorov? Kdaj je človek vodo iz narave, rek, tolmunov, ujel v škafe, čebre, med cevke, cevčice, šobe, kadi? Kdaj so se civilizacijska merila posameznikove higiene toliko zaostrila, da je postalo umivanje, tuširanje ali namakanje v kadi vsakodnevno opravilo. Ste se morda vprašali, zakaj se je osebna higiena iz javnih kopališč, ki so bila pogostokrat tudi prizorišče skupinske razuzdanosti, umaknilo v zasebnost kopalnic, ki jih uporabljamo sami ali pa tudi ne? Kot marsikaj je imela tudi uporaba vode v higienske namene svoje vzpone in padce. Če začnemo nekje med Evfratom in Tigrisom, pri Babiloncih dve tisočletji pr. n .št.... Iz reliefov so arheologi razbrali, da so se premožni ljudje zjutraj, po ranem zajtrku iz sadja in kaše žitaric,(vas to spominja na muslije), redno kopali in poznali tudi parno kopel, seveda pa so vodo tudi sicer častili, saj je bil obstoj civilizacije odvisen od namakalnega sistema. Kaže, da vseh zaslug za savno vendarle nimajo nordijski narodi. Že Babilonci so zlivali na razgreti kamen vodo, se pošteno spotili, nato so se umili in na-dišavili z obilo dišav. Večina je jutranje umivanje opravila ob vodnjaku, reveži pa seveda v bližnjih potokih oziroma namakalnih kanalih. Premožnejše hiše so že premogle stranišča z odtoki, speljanimi v greznico. Tisočletje kasneje so se na ozemlju današnjega Izraela Feničani že lahko okopali v lastni kamniti sedeči kopalni kadi in bili mojstri v izdelavi keramike. Pet stoletij pr.n. št. so imeli Grki na izbiro sobo s terakotno, kamnito ali opečnato kadjo, ki so jo ročno polnili in praznili - kajpak, njihovi sužnji-Oprhali so se lahko tudi pod javnimi fontanami ali pa obiskali zasebno javno kopališče s parnimi, vodnimi kopelmi, toplo in mrzlo vodo, nakar so si privoščili še prijetno masažo. Tovrstna družabna srečanja so bila privilegij moških, ki so jim urice popstrile kurtizane. Častne ženske so se torej negovale in lepotičile v domačih kopalnicah in trpele tudi, za lepoto, se ve. Depilacija, pedikura in manikura niso pogruntavščine sodobnega sveta. V istodobnem Rimu so razvili sistem kanalizacije, vodovodov, javnih stranišč in kopališč do popolnosti. Kopališko vodo so segrevali ali pa izkoriščali termalno vodo. Talno ogrevanje je bilo nekaj povsem razumljivega. V kopališča so ljudje vstopali z lesenimi coklami, saj so bila tla tako razgreta, da bi si lahko osmodili noge. S sabo so prinesli higienske pripomočke od spužev, strgal, posodic z olji, paličic za ušesa, pincet itd. Nato sledi korenit preobrat. V mračnjaškem srednjem veku so se ljudje povečini kopali kar v lastni umazaniji in smradu. Za časa Ludvika XIII. so bili mnenja, da je prepogosta kopel pogubna, saj zmehča že tako prevlažen organizem, uničuje moč in krepost. Omenjeni so noge umili šele v šestem letu starost. Bili so prepričani, da voda škoduje, zato so prisegali na suho umivanje, brisanje s suho krpico in se izdatno polivali s parfumi, se posipavali s pudrom in obilno ličili. Javne potilnice in kopališča iz 13. stoletja, opremljena z lesenimi čebri ali kadmi, obitim iz železom, so v 16. stoletju propadla zaradi zavračanja, celo obsodbe kopeli. Javna in zasebna kopel sta izginili v času, ko se je najbolj razširila bojazen pred kužnimi boleznimi in te so se še bolj zazpasle. Marmornata kad, ki jo je Ludvik IXV dal postaviti v kopalnico bolj zaradi obujanja starega Ritna, se je znašla nekaj let kasneje na vrtu. Čistoča preprosto ni bila stvar umivanja z vodo. Voda je bila po prepričanju takratnih Padarjev kužna in je pustila kožo popolnoma odprto. Šele v 18. stoletju so začelo ljudje skrbeti tudi za intimno higieno. Čistoča Je osvobajala in krepila in najprimernejša za ohranjanje le-te je ponovno postala voda. V Palače in domovanja so si utrli pot posebni Prostori, umivalnice s posodami in vrči, ponekod celo bideji. Ob koncu 19. pa je obveljala zahteva, da je treba vrata umivalnic in kopalnic strogo zaklepati. Vzdrževanje čistoče je postalo intimno opravilo, ki so se mu podredili urbanizacijski posegi z mestno kloako, prepredkom kanalov in vodovodov. In šele takrat so se lahko pojavila današnja nngleška stranišča na izplakovanje ter kopalnice.V slovenskih mestih je bilo še pred prvo svetovno vojno običajno, da so prebivalci blokov uporabljali stranišča na štrbunk, ki so bila na koncu hodnika oziroma ga-nga, kopalnice pa so bile seveda redkost. V Parizu so stanovanjske kopalnice dobili premožnejši meščani ob koncu 19. stoletja, nato pa je sledil nezadržen pohod kopalnic, nekakšnih podaljškov spalnic. In tam jih najpogosteje najdemo še danes. Od kod in čemu so se kopalnice prikradle v domišljijo šov biznisa? Nekaj mističnega je na vsej stvari, celo strahljivega. Gotovo se spomnite prizora iz Hitckockovega filma Psiho. Zakaj si je izbral kopalnico? Je že res, da kontrastni prizori v čisti belini stopnjujejo grozo, vendar, nekdaj so bile kopalnice, bane in umivalniki beli, zdaj so pisani. Gradi seveda tu di na presenečenju, le kako bi lahko nič hudega sluteča, brhka žrtev v evinem ko stimu slutila, da nekdo, poleg tisočerih očes gledalcev, posega v njeno zasebnost, pravzaprav ogroža življenje. Je že res, da so tudi brez pridiha grozljivk kopalnice eno najpogostejših prizorišč poškodb v stanovanju. Na nas, nič hudega sluteče, prežijo spolzke ploščice in kad, nezdružljivost elektrike in vode, neprijetna presenečenja, ki nam jih lahko pripravijo zastareli odtoki, napad bakterij in drugih nečistoč, na katere nas opozarjajo reklame za čistila, ne-napovdani vpadi v kopalnico, ker je kdor koli pozabil potrkati, skratka... Kopalnice so se vtihotapile v zabavno glasbo. Se spomnite tiste, ... na pragu je vprašala, kopalnico ima? Modna muha zdravega življenja, se, tako kot vse stvari na svetu, pojavlja ciklično in bo kmalu postala slon. Nov milenium je ponovno privlekel na dan že nekolikokrat pogreto temo užitka-rjenja med dehtečimi vonjavami iz kopeli puhtečih eterčnih olj. Včasih, kot smo ugotovili v antiki, je bila funkcija kopalnic oziroma kopališč poudarjanje telesne lepote, užitka, seveda privilegij premožnih, nato se je umaknila in prešla na potrebo po odpravljanju neprijetnih telesnih vonjev, danes pa so ji pridali še terapevtski značaj. Od vseh bremen sodobnega časa uničen človek se lahko otrese stresa, kajpak v kopalnici. Dušeznanci, oglaševalci ali glasniki uživanja propagirajo najrazličnejše soli, kopeli, aromaterapijo, priprave za masažo, pritajeno svetlobo, najbolje soj sveč, sproščujočo meditativno glasbo. Seveda je treba, preden se zapremo za nekaj dolgih ur v kopalnico, pomisliti na morebitni hišni red, število družinskih članov s podobnimi interesi, bližino telefona in seveda tudi na možnost, da lahko zaradi predolgega namakanja v kadi v najslabšem primeru staknemo pljučnico. Za vse je potrebna pravšnja mera, tudi za to civilizacijsko pridobitev. Ž M KEOR MARIBOR P.E. CELJE Razstavno prodajni salon keramike in kopalniške opreme m I v kopalnici se dan začne f I Vrhunska kopalniška oprema vseh cenovnih razredov: JACUZZI, PORCELANOSA, VENIŠ, VILLEROV & BOCH LAUFEN, GROHE, COOPERATIVA CERAMICA DTTAL1A Vabimo Vas, da nas obiščete v naši poslovni enoti v Celju na Lavi 7 ali pokličete na tel.: 063 452 300 ali 063 452 303 KEOR - SALON, KJER SE ZAČNEJO SANJE O NOVI KOPALNICI Ko vas zjutraj prebudijo topli sončni žarki in vonj po svežem jutru, stopite najprej v kopalnico, ki vas s svojo lepoto in udobjem pospremi še v en lep dan. Tu se dan začne in konča, zato si privoščite svoj del svetišča lepote v Vašem dorriu. Salon keramike in kopalniške opreme KEOR vam v svojem bogatem asortimanu izdelkov^ ponuja vse, kar potrebujete za oblikovanje Vaše sanjske kopalnice. Španske keramične ploščice Porcelanosa in Veniš izžarevajo španski temperament in eleganco, različne barvne nianse, različne dimenzije in oblike pa pričarajo harmonijo mediteranskega okolja. Talno keramiko za notranje in zunanje polaganje ter kopalniške in kuhinjske ploščice si lahko ogledate v za ta namen opremljenem salonu KEOR v Celju. Nudimo Vam tudi velik asor-tima dodatnih izdelkov za opremljanje kopalnic priznanih proizvajalcev. Pri nas dobite vse za vašo kopalnico: od armature, umivalnika, školjk do masažnih kadi in pršnih kabin Jacuzzi. Vsem bodočim strankam pa nudimo tudi strokovne nasvete in veliko idej, kako priti do Vaše SANJSKE KOPALNICE NAJDETE NAS V CELJU PRI INGRAD-u Na risbah je zelo uspešen primer preureditve kopalnice. Prostor je neprijetnih dimenzij: ISO centimetrov širine, v dolžino pa meri kar 380 centimetrov in predstavlja dokaj zahtevno nalogo, če želimo narediti prijeten in poseben prostor. Pri prenovi te kopalnice smo se dotaknili pravzaprav vsega. Edina omejitev so bile dane instalacije. Kot se vidi iz prve risbe, je v prvotnem stanju v kopalnici kad, klasičen umivalnik, straniščna školjka, pralni stroj in srednje velika omara. V novi kopalnici se je lastnik odpovedal kopalni kadi, ohranil pa je (kljub našemu odsvetovanju) pralni stroj. Prejšnji umivalnik je nadomestil lesen, narejen po meri in vgrajen v lesen pult. Ta sega vse od vrat, pod oknom, do kabine s prho. Pod njim, pri vratih, stoji pralni stroj, na pultu pa sta tukaj dve manjši omarici za toaletne stvari. Na notranji strani vrat omarice, ki je bliže umivalniku, je manjše ogledalo. Večje je na vratih omare, ki stoji nasproti okna. To ogledalo prostor tudi optično razširi. Predelna stena in drsna vrata, ki ločjo ta prostor od prostora s prho, so narejena iz lesa in stekla. Enako tudi pregrada med prho in prostorom s straniščno školjko. Posebnost kopalnice so tudi tla. Ta so v prvem delu obložena s pluto, pod prho in v prostoru s straniščno školjko pa so lesena. Zaradi obilice vlage in vode zahtevata les in pluta posebno obdelavo. Ker smo iskali čim bolj naraven videz, smo uporabili les povsod tam, kjer se je le dalo. Nasprotje lesenemu (toplemu in rjavemu) je cevast kromiran radiator v prostoru za prhanje, kromirane pipe, ter čim več kromiranih dodatkov (lonček za zobne ščetke, držalo za brisače, držalo toaletnega papirja, okrasni lonci za rože). S pomočjo razdelitve smo iz enega ozkega in dolgega prostora dobili tri manjše, ki pa delujejo kot eno, če odpremo oboje drsnih vrat. Hkrati pa je naš pogled še vedno delno zastrt, tako da prostoru ostaja navdih skrivnostnega. M.B.G. GORŠEK NAČRTOVANJE NOTRANJE OPREME STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV te/. 063 4 j6901 041 248024 faks 063 416901 ZA VAS DOM IN ZA VA&s^^ ' Toplotno izolacijska fasada -, s^irn2 Prednosti optimalna toplotna zaščita -^-izreden prigranek energije odpornost na vremenske A spremembe ^ dobra zvočna zaščita PRODAJA IN VGRADNJA: ESOTd.o.o. GLEDALIŠKA 2 .CELJE Tel.. 063 42 56 350 Fax: 063 49 24 570 e-mail: esot@siol.nel IŠČEMO KVALITETNE IZVAJALCE IN TRGOVCE ZA STVROFAS SISTEM PRIIMEK IN IME:. NASLOV:------- TELEFON: POVRŠINA FASADE cca: _____ O ŽELIM BREZPLAČNI PROSPEKT IN CENIK □ ŽELIM BREZPLAČNI OOLEO KONTAKTNA OSEBA g. Rudi M. 0609 612 044 K— FASADA “STVROFAS” /A VAŠ DOM V okolju, kjer živimo, je vedno več neželenih klimatskih sprememb, kot so: visoka vlaga, hitre temperaturne spremembe ... in drugih zunanjih vplivov, kot so: prošenje in vlaženje ob cestah ..., ki vplivajo na klimatske pogoje našega vsakdanjega bivanja. Vse to nas vodi v premišljene in dolgoročne odločitve pri izbiri kvalitetnih toplotno izolacijskih sistemov, ki dolgoročno preprečujejo negativne vplive okolja in pomembno vplivajo na naše počutje. To je še eden razlog več, da se Vam danes tukaj predstavljamo z našo ponudbo toplotno-izolacijskega sistema fasade: “STVROFAS", katere osnova je ekspandirani polistiren - EPS (styropor). Prednosti “STVROFAS” fasada je kompleten toplotno izolacijski sistem za izvedbo fasad na novih zgradbah in sanacije starih slabo izoliranih fasad. S “STVROFAS “ fasado dosegamo naslednje prednosti: - pri stanovanjski hiši izolirani s “STVROFAS" fasado dosežemo trajni prihranek energije (letna poraba kurilnega olja se zmanjša za cca.: 40-50%) - ne nastajajo toplotni mostovi (velika temperatura nihanja pozimi in poleti so izključena), zato imajo notranje površine sten vse leto ugodne temperature. - poleg toplotne izolacije je tudi dobra zvočna izolacija - omogoča zračnost in preprečuje nastajanje tvorb kondenzata in vlaženja sten, kar omogoča ugodne klimatske pogoje za bivanje - dobra izolativnost omogoča prihranek pri težkih in masivnih materialih in s tem je tudi manjša teža objekta v celoti Sestava “STVROFAS" fasada je sestavljena iz naslednjih komponent: - izolacijske plošče PIMITPOR-FAS iz ekspandiranega polistirena (stiropor), težko gorljiva, s posebno obdelavo s preklopnimi robovi in utori za lepljenje. - PIMITPOR-FAS fasadne plošče se lepijo z lepilom NIVEFAS na zunanjo površino fasadnega zidu. - površino PIMITPOR-FAS-a zaščitimo z malto NIVEFAS, ARMATURNO MREŽICO, ki je sestavljena iz steklenih vlaken in je odporna proti alkalijam. - Lahko izbirate med zaključnimi sloji na mineralni ali silikatni osnovi v različnih barvnih odtenkih in v gladki ali grobi strukturi. Vsi navedeni materiali imajo ustrezna dokazila o kakovosti v skladu s slovenskimi standardi Podjetje ESOT d.o.o., Celje se v sodelovanju s CINKARNO d.d., Celje predstavlja na trgu a “STVROFAS” fasado že vrsto let. Na pravilno izvedeno fasado iz naših materialov se daje 10-letna garancija. V pričakovanju Vašega zanimanja smo Vam na razpolago. Ugodni gotovinski krediti Varčevalcem Banke Celje nudimo ugodne gotovinske kredite z odplačilno dobo do 5 let po obrestnih merah od T + 3,75 % do T + 7,75 %. Vabimo Vas, da nas obiščete v eni izmed naših enot, kjer odobravamo kredite. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. ) banka celje V varnem zavetju tradicije Avtomobil ali umetnina? Vabljeni na veliko razstavo -dneve odprtih vrat Xsare Picasso in testne vožnje od 17. do 26. februarja. Prost vstop za vso družino! VELIKA RAZSTAVA E3 CITROEN XSARA Za ustvarjanje tega, kar še nihče ni ustvaril, Žarova 7, Velenje kar si nihče še ni zamislil, na kar nihče ni niti pomi';i1 ye|_. q63 ggg 232 za ustvarjanje tega, potrebujemo najprej na-. ggg 497 6690 AlJ Trgovska družba d.o.o. v Salon keramike: Bežigrajska c. 9, 3000 Celje Telefon: (063) 34 643 (063) 412 600 Salon keramike: Teharje 20/a 3221 Teharje Telefon: (063) 411 255 RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE VAŠE KOPALNICE Design by "OPERA" ■'.'v' eroy & Boc UREJANJE VRTA PRIČNIMO Z NAČRTOM V vrtu si želimo odpočiti, si nabrati novih moči za naporne vsakdanjike in uživati ob zelenju in cvetju.Vendar se nam ne posreči vedno, da bi svoje bivalno okolje oblikovali po svojih željah. Zbiramo nasvete in rastline, opazujemo tuje vrtove, se navdušujemo nad urejenimi parki, kupujemo drage sadike in najrazličnejše substrate v vrečkah z lepimi slikami, zapravimo mnogo denarja, in vendar naš vrt še vedno ni takšen, kakršnega hi si želeli. Kje smo naredili napako? Urejanje vrtov ima svoje zakonitosti. Izbrati moramo način ureditve in temu prilagoditi izbiro rastlin, materialov, razporeditev vrtnih objektov ... Posebno pozorno moramo oceniti, ali se vrt res poda v okolico ali z načinom ureditve pretirano izstopa. Oblikovanje vrta je odvisno tudi od tega, za kakšen namen ga bomo uredili: ali bo to v zelenje podaljšana dnevna soba, bo to vrt, kjer se igrajo otroci in živali ali pa skriti kotiček, kjer bomo na soncu ali v senci preživljali prosti čas. Omejuje nas lahko velikost ali oblika parcele, okolje, pa tudi denar. Oblikovanje vrta je dolgotrajen proces. Veliko časa je potrebno, da dozori ideja, sadovi naših prizadevanj pa se pokažejo šele po nekaj letih. Kasneje se namreč pokaže, koliko dela, poti in sredstev lahko privarčujemo, če se dela lotimo smotrno. Pri načrtovanju vrta si lahko izdelamo časovni in finančni razpored, saj tudi urejanje okolice hiše zahteva znatna sredstva. Se posebno velik vrt je smiselno zasaditi v nekaj sezonah, kar omogoča, da stroške razporedimo na nekaj let, hkrati pa lahko dopolnjujemo nasade z različnimi rastlinami, ki jih ne moremo dobiti vsako sezono. Najprej opravimo zemeljska dela, nato določimo višine in pohodne površine - poti, dovoz, travne plošče, pripravimo cevi za namakalni sistem in podobno. Nato posejemo travo, zasadimo živo mejo in drevje. V tej fazi je vrt že uporaben in je videti urejen. Ne smemo pozabiti, da je zasaditev vrta v primerjavi s postavitvijo hiše zanemarljiv strošek, vendar pa je enako pomembna kot videz hiše, saj jo Nekaj lahkega za večerjo^^. m' “' •*/* * nMM UpiOMK . ^ timrnB ) Lahek sirni namaz namaz finsko - zeU dopolnjuje in daje prvi vtis. Dobro tudi premislimo, kaj v vrtu potrebujemo. Poleg dovozne ceste si narišimo še vrtne poti. Prostor za vrtno uto, otroško igrišče in podobno izberimo tako, da nas ne bo motil hrup; izberimo sončno in po možnosti mirno lego. Določimo velikost zelenjavnega in sadnega vrta, če ju potrebujemo, cvetične grede, premislimo, kam bomo postavili kompostnik, posodo za smeti, sušilnik za perilo, vrtno mizo itd. Izberimo vrsto ograje ali žive meje. Ko te elemente narišemo na načrt parcele, nam ostanejo prazni prostori, kamor lahko posadimo rastline. Paziti moramo, da nam ostane dovolj prostora za trato, prehode ali morebiten dovoz. Vrt ne sme hiti preveč zasajen. Ce smo v dvomih, izberimo raje “manj" kot “preveč”. Pogosto v strahu, da vrt ne bo dajal urejenega videza, opustimo zelenjavni vrt ali sadno drevje. Oboje se lahko vključi v koncept, le vedeti moramo, kako. Sadno drevo je lahko tudi okrasna rastlina, enako cveti spomladi, daje plodove v sezoni, jeseni pa se lepo obarva. V nekaterih primerih lahko med okrasno drevje povsem brez problema posadimo češnjo, jablano, hruško, nekatere vrste sliv itd. Odpovedati pa se moramo prešibkim ali premočnim podlagam in natančni vzgojni obliki, saj lahko takšno drevo obrezujemo le tako, da ohrani svojo naravno obliko. Tudi zelenjavo lahko vključimo med okrasne gredice. Zelenjavni vrt je lahko različnih oblik; primerno urejene gredice zelenjave, še posebej če so pomešane s cvetjem, lahko delujejo zelo dekorativno. Ne pozabimo na dišavnice in zdravilna zelišča, ki lahko rastejo skupaj sincer cvetjem ali pa tvo- rijo dišečo in zanimivo gredo, na pri mer ob terasi ali skalnjaku, položni škarpi in podobno. Poleg ravnih linij izberimo tudi različne krivulje in loke. Zaobljene linije delujejo bolj mehko. V majhnem vr tu lahko z gredami nepravilnih, zaobljenih oblik bolje izkoristimo prostor, vrt pa ni tako strog in tog. Saj ni nujno, da so vse grede ravne in pravokotne. Tudi zelenjavni vrt je lahko nepravilne oblike; če vanj posadimo tudi cvetje, ima lahko veliko okras, vrednost. Če v načrtu nismo upoštevali, koliko prostora zahteva posamezna rastlina, lahko v nekaj letih urejen vrt postane prava neurejena goščava. S smiselno razporeditvijo se lahko lahko izognemo tudi kasnejšemu prekopavanju ali prestavljanju posameznih delov. Se zlasti nerodno je, če posadimo drevo na napačno mesto, kasneje nam ga je žal izkopati, prevelika rastlina pa se težko uspešno presadi. Najteže uredimo ozke in dolge parcele, parcele na nagnjenih terenih in majhne vrtove. Če smo v dvomih, poiščimo nasvet strokovnjaka; včasih je dovolj k osnovna zamisel, podrobnosti pa izdelamo sami. vrtovi in parki: načrtovanje svetovanje zasaditve - vzdrževanje Celje, Žalec, GSM 041 726 522, tel. fax.: 063 716 064 TO NISO SANJE, TO JE KERASAN Na Teharjah, Teharje 17, ie sedem let uspešno deluje salon keramike Kerasan, ki je v lasti podjetja Mathias, d.o.o. Bili so eni prvih na Celjskem, ki so samostojno začeli z uvozom sanitarne keramike in keramičnih ploščic. Leto 2000 so pričakali v prenovljeni, povečani in polepšani podobi. V prenovljenem salonu, sedaj na 150 m2 prodajno razstavnih površin, svojim strankam ponujajo keramične in granitogrez ploščice, sanitarno keramiko, masažne in tuškabine ter kadi, armature, kopalniško pohištvo in novost v letu 2000 lastno montažo kopalnic in opreme. Dopoljnjen in povečan je tudi prodajni program uvoženih ploščic. Pred leti so na njihovih prodajnih policah prevladovali izdelki iz Italije, sedaj pa so italijanski keramiki dodali še veliko in kvalitetno ponudbo španske keramike ter nemških armatur. p*-! r I L • priznanega nemškega proizvajalca HANSA, ob hansinih armaturah pa je kupcev na voljo tudi velik izbor italijanskih armatur. Za masažne tuškabine in kadi proizvajalcev GLASS in Tree S strankam nudijo lastno montažo in servis. Letošnja nova ponudba je tudi kompletna ureditev kopalnice, od vodovodnih instalacij, polaganja keramike do montaže sanitarne keramike in kopalniške opreme. Kopalniško pohištvo, sanitarna keramika, ploščice in razni modni dodatki novih in starinskih dizajnov samo dopolnjujejo njihovo kompletno ponudbo. Če k temu prištejemo še brezplačno dostavo na dom, je ponudba salona keramike Kerasan na Teharjah več kot primerna za vsakega kupca, ki si želi lep in urejen bivalni prostor. Stalna skrb za kvalitetno in ugodno ponudbo, ugodne cene in plačilo na obroke pa so še dodaten razlog za vaš obisk. V mesecu februarju so pripravili POSEBNO PONUDBO masažnih kadi in tuškabin. Tako najcenejšo masažno tuškabino dimenzij 170 x 80 cm dobite že za 104.000 tolarjev. Ob tem pa poteka tudi odprodaja opuščenih artiklov in ostankov keramičnih ploščic. V programu kopalniških ploščic kupcem nudijo keramiko italijanskih proizvajalcev ALFA CEMAR in IMPRONTA ter španskega proizvajalca COLORKER. Pri granitogrez ploščicah, ki so primerne za notranje in zunanje prostore, ki so izpostavljeni velikim temperaturnim razlikam, udarcem ter kemikalijam in maščobam, nudijo ploščice italijanskih proizvajalcev ALFA in N1TRO GRANITI. Proizvodi italijanskega proizvajalca DOLOMITE imajo največji delež v prodaji sanitarne keramike, kjer ob italijanski lahko kupimo tudi špansko sanitarno keramiko. V podjetju Mathias d.o.o. strankam, ki želijo imeti lepo, kvalitetno in trajno mešalno armaturo, priporočajo armature jer" f fčHHNSR Varno«! velik® znamke SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME TEHARJE 063/425 57 70 15% GOTOVINSKI POPUST NA TUŠ KABINE, TUŠ KADI IN MASAŽNE KADI (določeni artikli) MASAŽNE KADI ŽE OD 104.000 SIT GOTOVINSKI POPUSTI M^Sdoo PODJETJE ZA TRGOVINO. ZASTOPANJE IN STORITVENO DEJAVNOST, d.o.o. TO NISO SANJE, TO JE flMlMHEKj SVET ŽIVALI ZELENI LEGVAN Zeleni legvan je predstavnik plazilcev. Ta vrsta kuščarjev je najbolj priljubljena in zastopana po naših domovih. Preden se odločimo za nakup legvana kot h-išnega ljubimca, je dobro pri prodajalcu ali kakšnem poznavalcu preveriti in se pozanimati, kakšne potrebe in lastnosti imajo. Legvani izvirajo iz Srednje in Južne Amerike, živijo na drevesih in tleh v gozdovih, kjer je veliko vlage. So zelo dobri plavalci in plezalci, njihova zgradba telesa jim omogoča, da so zelo okretni tako na kopnem, na drevesih kot v vodi. Legvan lahko zraste tudi do 1,5 metra, 2/3 njegovega telesa je velik rep, 1/3 pa trup, zato vas naj pri nakupu takšne živali ne premami njegova lepota in majhnost. V naravnem okolju se kuščarji čez dan nastavljajo soncu, ponoči pa se skrijejo v luknje in špranje v zemlji ali skalah. Mladiči legvanov se v naravi prehranjujejo z ličinkami, gosenicami in raznimi črvi, odrasli pa z listi in sadjem sočnih dreves. Kuščarji rastejo celo življenje, zato jim je treba zagotoviti dovolj velik prostor za življenje. V osnovi so legvani rastlinojede živali, zato njihova oskrba za razliko od ostalih vrst kuščarjev ni zahtevna, hkrati pa so kuščarji kot večina plazilcev hladnokrvni in ne morejo vzdrževati svoje lastne temperature. Temperatura telesa je pri vseh hladnokrvnih živalih, ključnega pomena za njihov obstoj. Če jim ni dovolj toplo, pride do podhladitve in ne morejo prebavljati hrane, ker prebavni trakt deluje prepočasi, zaradi tega pride večkrat do pogina živali zaradi zamašenosti črevesja, temperatura telesa pa igra ključno vlogo tudi pri razmnoževanju. TERARIJ Legvana lahko v začetku, ko je majhen, nastanimo v 50-60-lit-rskem akvariju s pokrovom, če pa imamo željo že na začetku pripraviti vse, kar kuščar potrebuje, si kupimo ali po naročilu naredimo terarij. Sama oprema in urejenost terarija je odvisna od naših želja in naše domišljije. Velikost terarija zavisi od velikosti živali, dobro pa je vedeti, da legvani kar hitro rastejo, zato potrebujejo vedno več prostora, zato na to mislimo že prej in si naredimo terarij v velikosti cca. 140/70/70 cm. Ker legvani radi plezajo, je dobro, da jim v terariju nastavimo kakšen majhen kos drevesa ali veje. Če nam prostor tega ne dopušča, lahko pripravimo kakšno vejo ali deblo na prostem (soba). Kuščarji potrebujejo tudi stalni vir toplote, zato potrebujemo kabelski grelec ali grelno skalo, ki jo dobimo v specializiranih trgovinah. Temperatura v terariju se naj giblje med ga ne omogočimo, lahko pride do resnih obolenj vaše živali. Čišč enje in vzdrževanje terarija je nezahtevno, ker legvani ne urinirajo, njihovi iztrebki pa so suhi in brez neprijetnega vonja. Ko se spravimo čistiti terarij, lahko iztrebke samo poberemo in operemo pesek, ki smo ga nasuli za podlago. PREHRANA Legvani so od šestega meseca naprej izključno samo rastlinojede živali, zato skrbi, kaj legvanu ponuditi za hrano, ni. Radi imajo zelenjavo in sadje, če nimate od tega nič pri roki, mu lahko naberete tudi čisto navadno vrtno travo. Vse, kar ponudite živali za pojest, mora biti skrbno oprano in očiščeno. Če mu ponudite tudi kaj mesa, ga bo pojedel, vendar to ni priporoč Ijivo, ker nima takšnega prebavnega sistema, da bi zaužito hrano lahko prebavil, zato je bolje, da se temu izogibate. Obvezno pa potrebuje vedno svežo in čisto vodo za pitje. Legvana lahko spomladi in poleti spustimo tudi na travnik, paziti je treba, da vam kuščar ne uide, ker so zelo hitri in gibčni. Zato si nekateri nabavijo ovratnice in majhne oprsnice, kar je lepo in prav, samo ne smete pričakovati od vašega kuščarja, da bo hodil ob vaši nogi in vas ubogal kot pes. Legvani so mirne in nežne živali, potrebujejo veliko nežnosti in ljubezni, zelo hitro se socializirajo in postanejo enakopravni član vaše družine. Zaradi svoje mirnosti in enostavnega vzdrževanja je postal najljubši predstavnik ljubiteljev kuščarjev, ki naseljuje naše domove. Velikokrat sem že doživel, da sem na kakšnem obisku videl, kako se legvan prosto sprehaja po stanovanju ali hiši, največkrat pa sem jih videl, kako so se na okenski polici leno sončili. PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje Tel. - servis: 063/898 32 32 Tel. + Fax - prodaja 063/ 898 32 20 Vozila letnik 2000 že na zalogi! 30-37 stopinj, hkrati pa moramo živali omogočiti tudi prostor, kjer se lahko ohladi, ko ji postane prevroče. To lahko rešimo tako, da v sam terarij postavimo dovolj veliko posodo z vodo. S tem rešimo dva problema naenkrat, voda vzdržuje v zaprtem terariju dovolj visoko vlažnost, hkrati pa služi za občasno kopanje in namakanje vašega legvana. Za osvetlitev terarija strokovnjaki priporočajo neonsko razsvetljavo (REPT1L-G-LO in podobno), razsvetljava mora kuščarju nuditi isti ali podoben spekter svetlobe kot sonce. NEGA Samo negovanje legvana ni zahtevno, treba pa je biti pozoren na nekaj ključnih stvari pri oskrbovanju. Pri dvigovanju, nošenju, ljubkovanju in transportiranju moramo paziti na to, da živali ne primemo za rep. Njegova funkcija v naravi in ujetništvu je, da legvanu služi za lovljenje ravnotežja, plavanje in obrambo. Z repom kuščar zamahuje, kadar se počuti ogroženega, če pa ga slučajno zanj zagrabimo, medtem ko beži, se mu ponavadi rep utrga. Rana sc sicer hitro zaceli in zraste mu nov rep, samo ta del repa ponavadi ni tako lep in popoln kot pa prejšnji. Vsak dan je dobro, če legvana za nekaj časa postavimo na sonce zaradi njegove zelene barve in zaradi presnavljanja vitamina D3, ki v telesu razgraja fosfor. Če mu te- JUUJA IN KARTE ZA VAS IN ŽIVLJENJE TEČE DALJE... ...ne glede na kvaliteto, dnevi hitijo naprej in ure izginjajo neznano kam. Ste zadovoljni? No, vsaj malo? Življenje je lahko pravljica, samo naučiti se je treba imeti rad se. Ja, res je - nujno je imeti sebe rad! Slišite - odgovor odgovorov vseh časov ni nič drugega kot ljubezen do sebe. To ni egoizem, kot vas hočejo prepričati, temveč nuja preživetja življenja, ki ga lahko tako sploh imenujemo. Tam zunaj vse čaka na vas. Vesolje je polno ljubezni, prijetnih ljudi, sonca, obilja... vsega, kar vam srce poželi. Odprite dlani in srce in vse je vaše. Vsi smo na poti k istemu cilju, zato si podajajmo roke in lažje ho šlo. Razum je za razumevanje, srce je za sprejemanje - srce lahko sprejme tudi, kar razum ne razume, zato poslušajte srce. Če pa ste trenutno >> fazi, ko strme prepričujete kamenček, kamen ali skalo, naj se vam umakne s poti... pa mi pišite in poš Ijite sliko (za energetski kontakt) in mogoče vam lahko s pomočjo kart pomagam usmeriti pogled više, kjer se sonce modro sveti in kamni na poti niso več pomembni. Februar se bo v vetru kmalu končal. Pustite, da tudi vam veter odnese vso nesnago preteklosti in odprite se za novo pomlad. ZVONČKOV IN TROBENTIC „ Julija ŠIFRA: SMILE SPLOŠNO STANJ E: Osredotočeni ste v prihodnost in z optimizmom boste še daleč prišli. Vse je še pred vami in vi to veste ter se veselite. Krasno. V ljubezni ste mulo razdvojeni, aj je uradni partner (ali fant, ki vam je všeč), ki ga vidim v bližini vašega doma, kar precej ljubosumen in velikokrat depresiven. Trudite se to spregledati, vendar dolgoročno ne kaže najbolje. Po drugi strani pa imate nekje drugje - verjetno v bližini vašega študija, če ne kar med sošolci nekoga, ki vztrajno misli na vas in tudi vi ste radi v njegovi družbi. To stanje razdvojenosti boste doma prikrivali, zato je možno, da bo prihajalo do krajših konfliktov. Finančno se še ne boste obremenjevali, saj vam vedno priskoči na pomoč starejši moški, ki vam je zelo naklonjen. Zaradi dela ali delovnega mesta se boste večkrat sprli, saj nikakor ne bo tako, kot bi si želeli. Rešitev je v tem, da preden iščete delo, premislite, kaj si želite, da kasneje ne boste iskali samo napak. NAPOVED ZA PRIHODNOST: Pazite se prijateljev, ki imajo opravka z drogo. Ne vabite jih na obisk in ne spuščajte jih v sta- novanje. Energije, ki jih nosijo s sabo, so lahko zelo nevarne. Spremembo v ljubezni boste zavestno še preložili, čeprav brez potrebe, sprememba bo, zato le pogumno poiščite, kar vam srce govori. Sreča bo na vaši strani , če pa boste predolgo odlašali, bo padla ljubezen v zatišje in minilo bo pol leta, preden bo situacija zopet ugodna za spremembe. Simpatija na študijskem področju se utegne naveličati čakanja, in pozornost bo usmeril drugam. Bodite pozorni na sporočila za naprej, posebej še upoštevajte neko starejšo žensko, ki vam je naklonjena. Uradni partner bo vztrajal v vaši bližini in prevečkrat se boste ujeli v igrice ljubosumja. Starejši moški v vaši bližini pa se bo počutil odrezanega, saj si močno želi takšne povezanosti z vami, kot je bila nekoč. S srečo ob strani se še boste zaganjali v življenje in trenutno hrepeneli po večjem denarju, čeprav bi ob realnem pogledu ugotovili, da imate vse, kar potrebujete, zato ne tarnajte preveč. Uradni posli in delo vas bo še vedno popeljalo stran od doma. Odločitev, ki jo boste sprejeli, boste obžalovali - verjetno bo povezana z uradnimi papirji. Doma bo vladalo prijetno in ljubeče vzdušje, prepirali se boste zaradi majhnih neiskrenosti, ki si jih boste privoščili. Življenje se vam bo vrtelo tako, kot boste želeli in tudi obilje bo prišlo v večji količini. VPRAŠANJA: Vse želje bodo podprte s strani domačih, zato jim lahko bolj zaupate. 1. ZDRAVJE - prekipevali boste od energije in zdravja, zato se le osredotočite na pomembne stvari. 2. LJUBEZEN - srečni boste, čeprav boste morali sprejeti pomembno odločitev za to področje. Zato upoštevajte nasvet starejše ženske, ki vam želi samo dobro. 3. ŠTUDIJ - samo načrti ne bodo dovolj. Potrebna bo aktivnost in hoj za želene stvari. Ampak z vztrajnostjo boste vse dosegli. 4. DELO - trenutno imate tu še sovražnika v obliki uradnosti -študija, ampak ko boste to uredili, bo vse OK. LETO 2000: ■JANUAR, FEBRUAR, MAREC ' z izčrpanostjo v januarju ste, upam, že opravili. Preveč ste se oklepali predstav, kako je potrebno živeti in v kakšnih mejah se morate gibati. Razviti, negovati in uveljaviti morate spontano delovanje - paradoks življenja, am-Pak resnično je potrebno trenirati, da razum opusti dolgoleten značaj, ki ima že pripravljene odgovore na neštete situacije in dovoli resničnemu človeku, da odpre srce, se izpostavi ter se spontano odzove. Da je to mogoče, pa morate biti prisotni v vsakem tre-uutku, in to je ključni pojem feb- ruarja. Prisotnost je pogoj za kakršno koli dejavnost. Poglobite se v opravilo, predajte se mu in prisotnost se bo vse bolj krepila, s tem pa kvaliteta opravljenega dela in radost ob udejstvovanju. Poskušajte prepoznati trenutke, ko niste prisotni in jih poskušajte zavreči, saj takrat niste celoviti. Počasi, vendar vztrajno jih opuščajte, saj so le stara, trdovratna navada, ki bo le ob vztrajnosti odmrla. V marcu pa boste dosegli jasnost v svojih namenih. Dosegla vas bo vesoljna zavest. Dosegli boste, da vam bo um služil kot služabnik, življenje pa bo polno predvsem zaradi delovanja iz srca. Dosegli boste nov smisel in z lahkoto se boste podali v vsakdan. APRIL, MAJ, JUNIJ - v aprilu se boste še na podlagi marčevskih spoznanj veselili življenja. Spoznanje o lahkotnosti bivanja vas bo prevzemalo in resnično boste uživali trenutke. Zdaj je čas za vse neuresničene želje in tihe sanje. Ne oklepajte sc več starih navad, ki so vas pustile obnemogle in razočarane v samoti. Zdaj je čas, da zadihate svobodo v polnem pomenu besede. Svobodo z odgovornostjo do svetosti življenja. V maju se bo radost samo še stopnjevala. Doživljali boste življenje kot še nikoli. Vse odgovore boste našli v naravi in s širjenjem ljubezni in dobre volje se vam bo le-ta stotero povrnila. Zdaj je čas za vašo intimo z naravo, da boste napolnili dušo in prejeli energijo za vsakodnevne napore. Junij bo v znamenju preseganja utvar. Resnično se boste zazrli vase ter si priznali vse želje in skrite načrte, ki jihv niste hoteli pokazati niti sebi. Življenje boste ponovno ocenili in naenkrat bodo stvari, ljudje dobili nov pomen. JULIJ, AVGUST, SEPTEMBER - Ni še konec dela, um bo znova zagospodaril nad vašim življenjem in potrebna bo akcija. V glavi se vam bodo rojevale nenavadne misli in nenehno boste preobremenjeni. Definicije življenja vas bodo omejevale in nikakor ne boste razumeli, kako ste lahko bili do sedaj tako brezskrbni in veseli, saj življenje sploh ni takšno. Čas je, da se umirite in pregledate vse, kar vam roji po glavi. Če ste dovolj pogumni, se soočite s sabo in ugotovite, čemu ste dovolili tej zmedi, da vam je naselila glavo. Česa se bojite in kaj si želite. Od- pihnite oblak uma, ki vam zakriva srčni pogled na svet. Potrebna je samo odločitev, saj oblaku niste vi nič mar - vi se ga oklepate. Prav tako pa se z njim oklepate tudi preteklosti. Ti vzorci, izkušnje so za vami. Uporabili ste, kar se je dalo, da ste se naučili, kar je bilo potrebno. Zdaj je čas za spremembe, tudi za nove ljudi, če vam ne pustijo svežine novega dne. Spustite stvari iz rok, načrte, želje, pričakovanja. Samo živite. Tako enostavno in tako zapleteno je to. V septembru še ne bo šlo. Hoteli boste imeti nadzor in v to boste vložili tudi zadnje moči. Samoobvladovanje je včasih potrebno, nikakor pa to ne sme postati namen našega življenja. Živčnost bo vaš spremljevalec in potreben bo cel mesec, da boste dozoreli za novo obdobje, ki bo prišlo po zasluženih bojih. OKTOBER, NOVEMBER DECEMBER - oktober bo v znamenju zrelosti. Svoje leto ste izkoristili, se mnogo naučili, zdaj pa je čas, da to ponudite naprej. Za to se ni treba posebej truditi, samo sprostite se in bodite voljni za dogajanje. Vsakodnevno doživljanje dogodkov, ki so vam še mesec dni nazaj povzročali glavobole, bo sedaj polno in ubrano. Nikakršne posebne priprave ali napori niso potrebni, samo už ivajte življenje. November boste preživeli v tišini in se uglasbili z energijo vesolja. Mirnost bo predznak in srečnejši boste kot že dolgo ne. Nič vam ne bo potrebno storiti, hiteti ali izvajati kakršne koli akcije. Odprite se sebi in naj ves ne moti odsotnost hrupa zunanjega sveta. Prepustite se sebi, da boste v decembru pripravljeni na zlitje nasprotij. V letu 2000 boste močno nihali izpod kontrole razuma do odprtosti srca in v decembru bodo nihanja izgubila moč, izkušnje se bodo povezale. Most med srcem in razumom bo trden in natanko boste vedeli, kaj si želite od življenja in kam želite usmerjati svojo energijo. PRIHODNJIČ: ŠIFRA: DEVICA 42 ŠIFRA: DAŠKA ŠIFRA: OPUNCIJA (ker slika ni bila priložena, bom uporabila listo, ki mi je bila poslana avgusta 99). Nadaljevanje iz prejšnje številke (Šifra: SREČA) VPRAŠANJA: Ne glede na situacijo ali želje vam vaš mož vedno stoji ob strani. Tako bo tudi za prihodnost. 1. ZDRAVJE - določene spremembe ne bi bile odveč, zato preventivno poskrbite za dobro počutje. 2. SLUŽBA - brez skrbi, možnost napredovanja ali večjega denarja. 3. LJUBEZEN - bo kot si boste želeli, preveč skrbi pa si delate s starejšo žensko, ki vas ima rada. 4. DENAR - brez skrbi, obilje vam bo zvesto sledilo. LETO 2000: 1. JANUAR, FEBRUAR, MAREC - večni nadzor nad življenjem vas bo popolnoma izčrpal. Poslušajte svoj notranji glas in sc sprostite. Pozabite kako naj bi živeli po mnenju sosedov. Nimate ničesar, za kar bi vas skrbelo, zato se sprostite in začnite sprejemati življenje s polno žlico in postanite fleksibilni in spontani. Rešite se občutka, da ni ničesar več, kar bi vas lahko presenetilo, rešite sc izčrpanosti. Prisluhnite si in notranji glas se bo glasneje oglasil - prisluhnite svojemu srcu. 2. APRIL, MAJ, JUNIJ - stres vas bo pripravil do tega, da se boste resnično odločili za preobrat. Znali boste pogledati v življenje z novimi očmi in z otroško nedolžnostjo boste zrli v svet ter sc ga veselili. To je obdobje razcveta. Po vseh uresničenih željah in načrtih boste znova na poti, da se zaženete v nove stvari, nove dogodivščine, ki pa niso več v užitek, temveč vam pomenijo nove dolžnosti in novo hitenje. Temu se sedaj lahko izognete. Ni nujno, da vam telo pove, da ste preobremenjeni in da si zaslužite počitek. In obilje ter vse želje vam bodo preprosto padle v naročje. To naj vam pomeni, da skozi skrbi in hitenje ne dosežete ničesar več kot z mirnostjo v srcu in naravnanostjo v glavi. Vi veste, zaupate, da sc vam bo vse odprlo, deležni boste vsega, kar sc vam nudi. In ta občutek delite z drugimi in stotero vam bo povrnjeno. 3. JULIJ, AVGUST, SEPTEMBER - to obdobje izkoristite za to, da utrdite občutke in izkušnje, ki ste si jih nabrali čez pomlad in zgodnje poletje. Postanite mojster v dobri volji in širjenju ljubezni in ves svet bo vaš. Ne potrebujete potrjevanja, samo dajajte in prejeli boste kar si želite. Te dosežke pri sebi morate ozavestiti, da si jih vtisnete v spomin, drugače boste še v tem obdobju v nevarnosti, da na vas pritisne okolica in v imenu morale postavi zidove okoli vas. Bodite tudi vi takšni in stojte za svojimi dejanji in nič vas ne bo omejevalo. Globok občutek miru, ki ga boste občasno čutili, poskušajte prenesti v vsakdanjik in življenje bo doseglo novo dimenzijo. KUPON ZA JULIJO ŠIFRA: VPRAŠANJE: ODREŽI IN POŠLJI Osina kamera OBVESTILO ZA JAVNOST Obveščamo vesoljno Slovenijo, da so hudo zbolele majhne politične stranke in intelektualne ljudske iniciative. So v kritičnem stanju na politični polikliniki v Ljubljani, na intenzvni negi. Njihovo zdravstveno stanje je v zadnjih dneh kritično. Se posebej zaradi izjave dr. Janeza Drnovška o načelnem sprejemu večinskega dvokrožnega volilnega sistema, ki jih bo zadušil. Zdravniki se trudijo na vso moč, a pravo zdravilo pričakujejo iz tujine - evropske skupnosti. Upamo, da ne bo prepozno. Se tole! Iz dobro obveščenih krogov smo zvedeli, da so jim veliki slovenski in spomladanski politični zdravniki ponudili odrešilno injekcijo. Skupaj z njimi naj bi šli na volitve 2000, nato pa v temo. Saj veste, da velike ribe žro majhne! ODBOR ZA POLITIČNO ZADIHANJE MILAN KUČAN ZAPELJAL PRIPRAVNICO? Neverjetna podobnost! Enaki dogodki, kot se "dogajajo" Clintonu, se "dogajajo" tudi našemu predsedniku Milanu Kučanu. Naš parafotograf je "ujel" Špelo K., pripravnico v predsedniški palači, ko je ravno držala predsednika Kučana za določen ud... Baje se je hotela samo prepričati, ali je našega predsednika kaj v hlačah. Po izrazu sodeč, Milanu Kučanu ta preiskava ni bila neprijetna. Ali je Milan Kučan zapeljal pripravnico Špelo K.? Odgovor le veter pozna. ČASI SE SPREMINJAJO V Bosni so se časi zelo spremenili. Včasih je najprej hodil mož, za njim pa žena in otroci. Danes pa najprej hodijo žena in otroci, za njimi pa mož. Zaradi min. ČESA VSEGA NE ZVEŠ! POLITIKA JE KURBA Ivica Račan, bodoči predsednik hrvaške vlade, je še zadnjič izkoristil svoj "ledig" stan in obiskal Slovenijo. Ko bo postal predsednik, ga pri nas skoraj zagotovo ne bomo več videli... DELITVE Leta 1945 je Slovenijo razdelila revolucija. Danes za to ne potrebujemo revolucije. Zadostoval bo večinski volilni sistem. Glede izida volitev je jasna vsaj ena stvar, v vsakem primeru bo zmagal Janez... KO IMA HUDIČ MLADE... Iz Amerike se vrača Dimitrij Rupel, s Kitajske pa Tit Turnšek. (Ko ima hudič mlade, jih ima cel kup naenkrat). INFORMACIJE... Na nedavni novinarski konferenci, ki jo je sklicalo Ministrstvo za obrambo, ni bilo nikogar od vodilnih, ki bi lahko postregli z ustreznimi podatki. Do Ose je pri-curljala0vest, da naj se v bodoče novinarji obračajo kar na vratarja ali čistilko. ZA EVROPSKO UNIJO Slovenija se bo pred vstopom v Evropsko unijo morala znebiti 2500 sodov z radioaktivnimi odpadki in sedanjih 90 poslancev. AKCIJA NE BO USPELA Ministrstvo za notranje zadeve bo v mesecu maju izvedlo prometno akcijo pod geslom "vozimo pametno". Akcija vsekakor ne bo uspela, dokler bodo vozniško dovoljenje lahko dobili tudi norci. Za Glas Savinjske stran ureja uredništvo OSE, Trg svobode 16, 2310 Slovenska Bistrica, Tel.: Postanite naročnik satiričnega mesečnika OSA. Za šest mesecev samo 1300 SIT. 062 843 09 72 [rNE bEKBI bule Iz BR vlNjBKlH LOGOv (NR bEN[NI btrRNI HBmR) Na kaj mislijo poslovneži med opoldansko malico? RAD ZIZA Sinko se dere iz vsega grla: “Mami! Mami!“ “Kaj se tako dereš ljubi otrok,“ vpraša mama. “Mami, jaz bi rad mleko” reče sinko. “Ljubi otrok, mamica nima več mleka.“ “Ja, zakaj pa potem oči vsak večer pri tebi ziza?” Prav zanima me, kako nastanejo tako lepe ledene sveče? 30 LET Sodnik na sodišču pred seboj zagleda svojega nekdanjega učitelja iz osnovne šole. Hudomušno se nasmehne in reče: “Na tale trenutek sem čakal celih 30 let.” Pojdite v klop in trideset krat napišite: NISEM UPOŠTEVAL RDEČE LUČI!!! ENA STVAR “Na tem svetu obstaja samo ena stvar, ki jo učitelji ne razvozljajo,” razmišlja Janezek. “Ja kaj pa je to?” “Moja pisava!” zares poreden je od dedka mraza dobil .... \\ URA DUHOV Vaški zdravnik gre opolnoči mimo pokopališča. Naenkrat zasliši iz nekega groba klic: "Gospod doktor, gospod doktor! Ali imate kaj proti črvom?" SPOMIN Marija, kaj imaš v medaljonu na verižici okrog vratu?" "Spomin: košček mojega moža." "Pa saj je tvoj mož še živ!" "Živ je res, las pa nima več!" DOMISLICE Kar je lepo, je vedno skrito včasih pa je še bolj skrito, kar je grdo. Verjeti ženski je bolj noro, kakor če ji rečeš, da ji ne verjameš. HUMOR BREZ BESED ■ k AVTOR: TOMAŽ OPRAVA VESOLJCA POTAP- UAČA STROJ ZA REZANJE SLAME KOKO TANJE GRENKI ZELIŠČ- NI LIKER FERI LAINŠČ- EK OTOK ČAROV- NICE KIRKE ŠKATLICA za toaletne: POTREB- ŠČINE DOUG- LAS NORTH KOSTUMOGRAFKA VOGELNIK ŽIVAL Z ■ KLEŠČA-MI -JfllU m VRSTA UGANKE IZRAEL- SKA LUKA NAJVIŠJA KARTA SPI .AVARSKI DROG RIMSKI CESAR (MARK AVRELIJ) OBVESTILO, NAZNANILO ODISEJEVA SOPROGA GROZNA MORA PRIPAD- NIK GELOV EPOS DRUŽINA ITALIJAN. GRADITE-IJ GODAI DEL POHIŠ- TVA / 1 ^ > NAJNIŽ-JI DEL STREHE PRVA PON LOMLJEN LARINK ASMARA /IOČ: IPOH, KA. EREB. 5, ORNE, KOZAKI GRŠKI BOG PASTIR- JEV PLENILEC GORSKO II /1 R<) V TATRAH SKRI- VNOST SEZNAM IMEN GLAS ZA VAS KLET V RUSKEM OKOLJU KRŠKO NASTANE PRI POTE- NOGOMET-AS (MATJAŽ NASLAD-KO IZ ZRN KAKAVOVCA ZAKOTJE ZAČETNIK ARIA-NIZMA POLITIK (SAŠO) URADNI PREGLED ZDRAV- UENJE PO KNEIPU POLITIK HVALICA SODOBNI PLES OKOVJE OBIČAJ- NA STAVBA djiki SVARI- LEC GRLO MARI- BORSKI TEDNIK GU M. MALEZIJSKE DRŽ. PERAK ZADNJA BRAZDA VODNI HROŠČ S PLAVALNIMI NOGAMI ATLANTSKA MORSKA RIBA IZ DRUŽINE I.UPAČ SMEH NI GREH KANTAV- TOR SMOLAR OSNOVNA ŠOLA PREBIVAL. ČRNE VOJ AŠK SLUGA DRUŽINA PAJ-KOVCEV ESTO- NEC P REB IV A-l EC 01 MESTO GRČIJE NADA LJUBKO- VALNO FRANC. DEPAR- TMA TRAVA DRUGE KOŠNJE VRSTA GOLOBA GL. M. BABILONIJE STROKOVNJAK ZA VELIKA MORJA KAOS TV ODDAJA ZA VERNIKE ZDRA- VILEC BOBNAR PRI BEATLIH ORODJE KOSCA MINISTER (TONE) POLITIK (ANDREJ) TEDEN- SKI ČASOPIS BILKA JUNAK- INJA ROMANA APRIL POZDRAV IZ VRANSKI <;a GRŠKO KRALJESTVO MRTVIH POL paSf; IT. KNJIŽEVNIK (IPPOI.ITO) ODINOV BRAT SAJE OSEBNI ZAIMEK GORA NA KORO- ŠKEM GL. MESTO ERITRE- JE VELIKAN PRIŽ- NICA MARIA RILKE Geslo: Pošilja: ( \ ^9,1 Radii# m PREBOLD ^O-KiTIJENM^ V____________ % |J oo 00 06 ^ s ^ tl !ž NAGRADE: 2x darilni paket VENERA SHOP NAJVEČJI EROTIC SHOP V CELJU Dr. Debilko svetuje Spoštovani gospod doktor, pišem že tretjič in z upanjem pričakujem vaš strokovni in iberinteligenten nasvet. Star se 26 let, velik 166 cm in težak 135 kilogramov. Kot vidite, sem izredno obilne postave in imam zelo velik trebuh. Ampak me to ne moti, ker sem se že navadil obilnosti in mojega ljubkovalnega vzdevka DEBELA SVINJA. Več težav in preglavic mi povzročajo moje sramne dlake (kocine okoli tička). Ne samo, da sem zelo poraščen in imam dlake okoli tiča tako dolge, da se moj tiček dobesedno izgubi v njih, ampak se v mojo okolitično goščavo večkrat naselijo male živalce, ki se brezobzirno zabavajo in počnejo razne vragolije, ki povzročajo včasih prijetno ali neprijetno srbenje. Hkrati pa se tu pojavlja še ena težava, ker imam zelo velik trebuh in ne vidim svojega mednožnega premoženja, se mu tudi posvetiti ne morem, tako kot bi bilo treba. Namreč, nikakor si ne morem odstraniti vzroka mojih težav, ker me je strah da bi se poškodoval - saj veste, če nečesa ne vidiš, tudi ne moreš prijeti. Za vašo pomoč in odgovor, se že vnaprej zahvaljujem. Hinko iz Pariželj Dragi Hinko, vidim, da so tvoje težave res velike, najprej bi rad pohvalil tvoj “zdrav” način življenja, lepo je videti, da v naši preljubi državi še živijo ljudje, ki dajo kaj nase. Tvoj problem z (ne)sramnimi kocinami in z Živalcami, ki povzročajo srbenje, bova rešila takole: pojdi na Petrol pumpo in v 2-litrsko plastenko natoči neosvinčen bencin (osvinčen bencin ne pride v poštev, ker si že dovolj težak), potem se vrni domov. Med potjo se ustavi pri lokalnih gasilcih in jim za vsak slučaj povej, da bo pri vas nekaj gorelo in naj pošljejo zraven tebe nadzor-nika z gasilskim aparatom (lahko je ženskega spola), nato se sleči in si okolipenisno goščavo polij z bencinom in pristavi prižgano vžigalico. Tako bodo kocine okoli tvojega penisa odstranjene. Če se ogenj Preveč razširi, ga z gasilcem pogasita, ampak POZOR, pri vžigu lahko pride do opeklin tvojega penisa, zato priporočam, da si za vsak slučaj prej nabaviš hladilno mazilo, da ne boš imel prevelikih težav. Vsekakor bo tvoje orožje za nekaj časa neuporabno, vendar boš kaj hitro postal spet hiperaktiven. Tako, z eno terapijo bova odstranila oba tvoja problema. Živalce, ki se bodo ožgale, lahko brez skrbi zaužiješ (ker so pečene). Dragi Hinko, moji nasveti so namenjeni samo tebi, prosil bi te pa, da se z ognjem igraš ZELO previdno, da ne boš imel kasneje, še dodatnih problemov. IZJAVA MESECA Z NAT*WCNO \ K-oucimo Ottorj* Nt&Et-A \w SEZ Ni AKl) EN. . ..—•’ (Ljudstvo se naproša, da v primeru oku- pacije Slovenije o tem nemudoma obvesti načelnika generalštaba, generalpolkovnika Iztoka Podbregarja oziroma najbližjo vojašnico SV.) MALO ZA ŠALO KAVBOJ Dečko nevarnega videza stopi iz avtobusa in sikne skozi zobe: “Kavboj Jim danes ne plača!” Naslednji teden se zgodi isto. Tretji dan spet. Tedaj eden od potnikov potihoma vpraša šoferja: “Zakaj dovolite, da se ta fant vedno vozi brezplačno?” Šofer odvrne: “Kavboj Jim ima dijaško mesečno vozovnico.” TALENT “Že četrtič te kličem. Le kaj ho iz tebe v življenju?” “Natakar bom, oče!” ŽELJE Učiteljica je dala otrokom naslov za prosti spis “Kaj si želim v življenju?” Urška je napisala...” veliko hišo, močan avtomobil, veliko veliko denarja, najmanj sedem otrok in kasneje tudi moža...” Učiteljica pri pregledovanju naloge pripiše opombo: “Pazi na vrstni red!” PES Ob dveh ponoči zazvoni pri Vidmarjevih telefon: “Tukaj Mlakar. Vaš pes že eno uro laja!” Naslednjo noč ob dveh zazvoni telefon pri Mlakarjevih. “Tukaj Vidmar. Hotel sem vam samo povedati, da pri nas nimamo psa. ” Na sledi: DETEKTIV JOLE Naš (ne)odvisni preiskovalec Det. Jole se je tokrat odločil raziskati ozadje ne tako javne, a zelo zanimive afere JUMBO. Nekdo v okolici Celja se je odločil, da bo odstranil vse jumbo (reklamni prosto stoječi oglasi, ki stojijo ob cestah) panoje, ki nimajo gradbenega in obratovalnega dovoljenja. Teh pa je po Joletovih raziskavah zelo veliko. Kdo je tisti, ki je povzročil po Celju reklamni mrk in vsesplošno zmedo na oglaševalskem področju? Bolj ko je det. Jole raziskoval in šnjofal, bolj se je približeval odgovoru, vendar zaradi kriminalistične preiskave še ne sme povedati, kdo je tista črna koza, ki ima jajca. To, da so se občasno pojavljale na “črnih gradnjah” lepa dekleta, ki so se razkazovala in šopirila kot kure v nenormalnih merah in privabljale moške (pohotne) in ženske (zavidljive) poglede sploh ni pomembno, det. Jole pa ugotavlja, da je tista črna koza z jajci odstranila edino lepo stvar v tako umazanem mestu, kot je Celje. Det. Jole pravi, da bo osebno poskrbel, da se lepotice vrnejo tja, kamor spadajo, OB CESTO. Če pa se določeni organi ne bodo premaknili, (kar je zelo verjetno), mesto Celje ne bo prišlo v ožji izbor za naslednje olimpijske igre v Moldaviji. UMETNICA “Slišite, kako moja hči lepo igra klavir? Enako dobro zna tudi kuhati,” pravi ponosno oče. “Če je pa tako,” odvrne ženin, “bo najbolje, če gremo jest ven!” HALO / KAJ JE NOVEGA? Primorski glasbeni veterani se tri leta po prvencu vračajo z novo ploščo. KAJ JE NOVEGA ? so posneli v prenovljeni zasedbi, Tuba Furlaniča sta zamenjala Fredi Poljšak - vokal in Giulio Rosselli na bobnih. Metodičen pop rock s prve plošče so nadgradili z nekoliko VROČIH 10 Domače: /) California - še tisoč kilometrov 2) Foxy Teens - Naj pada zdaj dež 3) Verner - Z vami za vedno 4) Corado in Brendi -Saj ne more biti res 5) Natalija Kolšek -'/.a priboljšek Tuje: 1) Petar (traso -Vtorak 2) Različni -Atlantis 2 3) Daniela - Danima, nočima... 4) Metallica - S&M 5) Scooter - Back to the heavy weight jam ODDELEK TEHNIKE tršim rockovskim zvokom, ki pa se še vedno naslanja na zapuščino rhythm ’n’ bluesa. Legendarni avtorski tandem Danilo Kocjančič & Drago Mislej - Mef je tokrat prispeval le štiri od dvanajstih skladb, zato pa se je z ustvarjalnim potencialom izkazal kitarist Zdenko Cotič, ki se je lotil tako tekstov kot glasbe, nekaj besedil pa jim je spisal Janez Zmazek. Čeprav so si fantje za novo ploščo vzeli kar precej časa, se nikakor ne morem znebiti občutka, da so delo opravili površno, da ne rečem celo z levo roko. Svetle izjeme so skladbe Nevesta in Luna sije, v celoti pa Kaj je novega? ne dosega prvenca. Seveda pa bo svoje (kot vedno) pokazal čas in pa seveda poslušalci. Vasja Volavšek DM/IGHT VOAKAM / LAST CHANCE FOR A THOUSAND VEARS Dvvight Voakam je eden najbolj nenavadnih zvezdnikov današnjega countrya. Nikoli ni podlegel diktatu nashvillskih poslovnežev in osladnemu counttj popu. Raje piše preproste pesmi in si sposoja melodije iz bogate zakladnice uživaškega honky tonka in countryja iz Bakers-jielda, ki so ga ustoličil Buck Ovvens, Merle Haggard in Tommy Collins. LAST CHANCE FOR A THOUSAND VEARS skozi 14 skladbah ponuja prerez Voakamove kariere v devetdesetih od lastnih uspešnic You 're The One, A Thous-and Miles From Nowhere in Sorry You Asked? do priredb tujih uspešnic Suspicious Minds in Crazy Little Thing Called Love. Dwight Voakam pa ni zazrt le v zgodovino countrija, saj uporablja obrazce soula, gospela in rock 'n' rolla. Tuji mu niso sodobni glasbeni prijemi, v njegovih skladbah pa lahko slišite za country neobičajne inštrumente, kot je npr. sitar. Tisto, kar ga ločuje iz nepregledne kopice sodobnih izvajalcev countryja, so navidez preproste in skrajno strastno odpete skladbe. Vasja Volavšek PETELINČKI IN MUZIKA Komaj dva meseca nas še ločita do rednega letnega pregleda najboljšega v slovenskem glasbenem prostoru. Zlati petelin si je v šestem letu (oz. petem pod tem imenom) na koncu tisočletja privoščil kar nekaj bistvenih sprememb. Predvsem pa se je Zlati petelin preselil v Cankarjev dom, v okvir osrednje slovenske zabavnoglasbene prireditve z imenom Muzika, v katero bo umeščena vrsta sorodnih manifestacij od koncertov do okroglih miz, glasbenih delavnic, razstav in sejemskih predstavitev založnikov, medijev in podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo instrumentov, opreme ter sploh vsega, kar je vezano na glasbo. Muzika bo prostore Cankarjevega doma napolnila od 30. marca do 2. aprila, ko bomo v Gallusovi dvorani podelili Zlate peteline. Koncert ZP sicer okvirno ostaja zvest provotnemu, na vrsto predlogov neposredno sodelujočih in nekoliko prenovljenega strokovnega sveta pa se je tudi letos prilagodil dinamičnemu slovenskemu glasbenemu prostoru. Ocenjevanje najboljših dosežkov letne produkcije v minulem letu še vedno sloni na fonogramih, izdanih in distribuiranih v Sloveniji, in se tudi še vedno ravna po umetniških, estetskih in kakovostnih glasbenih ter produkcijskih kriterijih, ne pa po komercialnem uspehu izvajalcev in fonogramov. Glavne spremembe so štiri: žirija, katere sestava do konca glasov-naja še vedno ostaja tajna, je zdaj razdeljena in glasuje po zvrsteh, pravilnik ne predpisuje več jezika (slovenščina je obvezna samo še v kategoriji za skladbo leta, presoja v drugih kategorijah je prepuščena strokovnim žirijam), število kategorij se je skrčilo na šestnajst, Zlati petelin pa tokrat prvič vključuje tudi resno glasbo. V Strokovnem svetu Zlatega petelina je za področje resne glasbe pristojen g. Marko Mihevc, sicer tudi predsednik UO Društva slovenskih skladateljev. Ker je bilo največ pripomb na aninonimno in za nekatere tudi po preveč amorfni zasedbi glasovalno telo ZP, ga novi pravilnik deli na tri skupine žirij: sedem žirij za posamezne glasbene zvrsti (za kategorije od 1. do 7. - album popa, album rocka, album jazza, album etna & folka, album glasbe za otroke, album narodnozabavne glasbe, album instrumentalne, scenske in filmske glasbe), katerih člani sočasno tvorijo žirijo za skupne kategorije (kategorije od 9. do 14. - skladba leta, album leta, izvajalec leta, kompilacijski album, debitant leta, najboljša tonska realizacija albuma) ter tri posebne žirije (za kategorije 8, 15 ter 16 - album resne glasbe, videospot, ovitek albuma). Glasovanje še vedno poteka tajno v dveh krogih preko neodvisne odvetniške pisarne. NOVI CD-ji IZ ŽANE - NOVI CD-ji IZ ŽANE - NOVI CD-ji IZ ŽANE - NOVI CD-ji IZ ŽANE RAZLIČNI IZVAJALCI/ THE WORLD IN NOT ENOUGH SANTANA/ SUPERNATURAL BORIS/ BRANIM SE Glasba iz istoimenskega filma. Naslovno pesem The world is not enough so prispevali Garbage. Kaj nastane, ko se spravijo skupaj prekaljeni mojstri rock glasbe? Vsekakor to, da plošča postane album leta. 10 novih uspešnic hrvaškega avtorja, ki ho spet navduševal najstnice širom po Sloveniji. Branim se, Prodala me ti ... BABILON/ UPS! Presenečenje za ljubitelje -Babilon v novi izdaji z nežnimi in romantičnimi baladami. Dosti govora je bilo tudi okrog števila in vsebinskih opredelitev kategorij. Nekateri bi jih radi še več in še bolj razdelane, drugi bi jih zmanjšali še krepko pod okvir, ki ga ZP postavlja letos. Kategorij je zdaj šestnajst, najmanjše število, ki zagotavlja obstoj posamezne kategorije, je pet prijav, kandidati za imenovanja so lahko prijavljeni samo v eni glasbeni zvrsti, vzporedno pa samo še v skupine in posebne kategorije. KAKTUSI Državljan Dole Mesec dni mineva od zadnjega koncerta Dorda Balaševiča v Sloveniji. Letos je nastopil samo v Mariboru, kjer je skupaj z družino v hotelu Habakuk preživel tudi poletje. S prijatelji se, ko smo se vračali z letošnjega koncerta, nismo mogli zediniti, ali je to njegov zadnji koncert v Sloveniji, saj se z organizatorjem koncertov že nekaj časa prepirata. Vse skupaj je preseglo meje zdravega razuma in še česa, ko je dan pred zadnjim koncertom organizator z vsem spremljevalnim bendom pozvonil na vratih Boletove družine v Novem Sadu. Dole je stopil iz hiše, organizatorja nadrl in zahteval denar, ki mu ga je bil ta še dolžan. Ko mu ga je izročil, je dejal, da koncerta ne bo, naj v Slovenijo od-didejo brez njega in se vrnil v hišo. Koncert naslednji dan naj bi se zgodil ob osmih, pričakovali so okoli pettisoč ljudi in organizator je vase nehal trpati persene šele okoli pol sedmih zvečer, ko ga je iz Novega Sada poklicala Boletova žena in mu povedala, da zvezdnik v Maribor prihaja s svojim avtom. Koncert se je pričel točno in Bole, čeprav malo zanemarjen, neobrit (kot skoraj vedno), ni pozabil koncerta, kot vsakokrat od leta 1994, ko je v Ljubljani nastopil prvič po dolgih letih, začeti s pesmijo "Noč, kad sam preplivao Dunav”. Seveda smo se oboževalci njegove glasbe spomnili prvega, ljubljanskega koncerta, takrat, ko je bila v Jugoslaviji še vojna, in ko so hoteli zvezdnika vpoklicati, da bi bil vzor drugim, on pa se je skrival. Takrat je bilo zanj in njegovo družino gotovo težko, komaj so živeli. S koncerti v Sloveniji si je Bole opomogel, s tem pa se je, žal spremenila tudi kakovost njegovih nastopov. Prva in najbolj moteča stvar na zadnjem koncertu je gotovo bil pozdrav, ki je veljaj Zagrebu. “Dober večer, Zagreb, ” je dejal zvezdnik decembra sredi Maribora. Slovenci, ki smo se, navdušeni nad njegovo glasbo, drenjali v prvih vrstah, smo osupnili od presenečenja. In potem je sledila postaja v Puli, pa spomini s služenja vojske v Zagrebu in, kot vsako leto, tudi letos napoved, da bodo nekoč skupaj osvojili zagrebški stadion... Koncert je bil zanimiv; tokrat prvič bolj zaradi glasbe kot zaradi Doleta, ki je poleti zaprosil za slovensko državljanstvo. Lahko bi ga dobil, vendar ga je odklonil, ker želi, da bi ga dobili tudi drugi člani njegove družine. Zakaj ga potrebuje, se še ne ve, saj po informacijah ne namerava živeti v Sloveniji. Zelo verjetno je, da se bo tradicija Ba-laševičevih koncertov v Sloveniji zaključila takoj, ko mu bodo dovolili nastopiti na Hrvaškem. Dejstvo je, da je največ kart za njegove nastope zadnja leta prodanih v Zagrebu. Če bi že takrat na aparatih vegetirajoči hrvaški predsednik slučajno umrl dan pred koncertom, bi koncert odpadel, saj bi Balaševič nastopa! pred skoraj prazno dvorano. To se mu je zgodilo že v začetku osem- desetih, takrat, ko so ga v dvorano Tivoli prišli poslušat štirje obiskovalci. To in pa dejstvo, da je njegov sin Aleksander v Sloveniji zares shodil, bo tisto, zaradi česar se nas bo Bole spominjal še dolgo. Pesmi iz obdobja, ko je bil še nepokvarjen in mlad, so tisto, po čemer se bomo njega spominjali mi. Sicer pa je znano, da je politika velika k... Približno tako kot denar... ki s svojo močjo seže celo do ljubezni, ki jo umetnik, pa naj bo še tako dober, čuti do kakšne dežele. Če ne bi šlo za deset tisoče mark, bi se ljubezen do dežele dunajskih kočijažev, kot nas je nekoč imenoval Boletov poklicni kolega, pevec Riblje Čorbe Bora Bordevič, kaj hitro končala. Le kdo nas bo imel zares rad... ko pa smo tako majhni in neponosni... ob tem pa še vsakomur, ki si nas zaželi, v bolečem strahu, da bi se komur koli zamerili, v trenutku, ko nas zasnubi, brez kakšnega koli premisleka, ponavadi takoj, pa čeprav nam je to v lastno škodo, nežno in ponižno dahnemo usodni “da”. Potem pa govorimo o izgubljenem (ali za Slovence očitno nikoli najdenem) narodnem ponosu... Zaenkrat nam ga očitno ne uspeva čutiti, pa čeprav imamo v državnem grbu Triglav in čeprav naši ekstremni športniki osvajajo najbolj težko dostopne gore sveta... Je tako zato, ker kljub vsej demokraciji zadnjih let in osamosvojitvi, na katero smo tako zelo ponosni, zaradi stoletij, ki smo jih preživeli kot prebivalci podjarmljenega naroda, ki so mu vladali drugi, globoko v srčiki našega naroda še vedno ostajamo... navadni kočijaži? Ali pa smo le tako trmasto tiho ponosni, da sicer upamo, na primer komu, ki nas izkorišča in ponižuje, odločno reči: “Nel”, pa zaradi trdnosti in globine svojega ponosa tega ne želimo storiti? keti pik NOVO NOVO v Žalcu: GOSTILNA in PIZZERIJA Šlandrov trg 40, v centru Žalca poleg Celjskih Mesnin POP ROCK CAFFE vam nudi Telefon: 063 715-209 Pizze, malice in jedi po naročilu, ob vikendih pa noro zabavo z D.J. Dubble D do zore! STE UTRUJENI? NE VESTE KAM BI SE DALI? SI ŽELITE ZABAVE? REŠITEV JfE TUIII ST. PETER S PUB ________Šempeter_____ DOBRA MUSKA! DOBRE MUCE! PIJAČA KO ŠUS! PIVO, VISKI, GROZDNI SOK IN VSE VRSTE NARAVNIH SOKOV! \r ZUR SE ZAČNE V ŠEMPETRU! SI DRZNETE MANJKATI? AC LEVEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL HONDA 1.4 i, nova, ugodno, 2.210.000 SIT MARCEDES E 250 TD, I. 93, odlično ohranjen, 2,990.000 SIT R 5 FIVE, 1. 95, 3v, bel, 650.000 SIT POLO 1.3, 1. 95, m. rdeč, 1.150.000 SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/472-409. AVTO CELJE ZALOGA RABLJENIH VOZIL CELJE: FORD MONDEO 1.6 GLX, moder, 1. 94, 1,259.000 SIT FORD ESCORT 1.6 + oprema kar., 1. 95, m.srebrn, 1,499.000 SIT FORD ESCORT CL 1.6 I6V, srebrna met., 1. 94, 890.000 SIT FORD FIESTA 1.8 i SX, 3V, siva met., I. 93 739.000 SIT FIAT BRAVA 1.6 SX, 1. 96, zelena met., 1,440.000 SIT FIAT BRAVA 1.6 mania, 1.98, siva met., 2,099.000 SIT FIAT PUNTO 75 SX, 5V, 1. 95, modra metal, 1,049.000 SIT FIAT TEMPRA 1.6 SX, 1. 92, zelena met,. 649.000 SIT OPEL CORSA l.4i, 5v, 1. 96, 1,299.000,00 SIT HONDA CIVIC 1.6 VTi, 4v, I. 97/98, siva met., 2,499.000 SIT HONDA CIVIC 1.4 i, 3v, 1. 96, siva met., 1,479.000 SIT CITROEN AX l.li, I. 94, rdeč, 599.000 SIT NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, zelana met., I. 97, 1,998.000,00 SIT OPEL KADET 1.4i, I. 91, črna met., 567.000 SIT PEUGEOT 405 GR LUX, rdeč, 1. 93 999.000 SIT PEUGEOT 306 XR 5V, rdeč, 1. 95, 1.299.000 SIT PEUGEOT 406 SL, bel, I. 96, 1.899.000 SIT PEUGEOT 306 XN, 5v, 1. 95, zelen, 1,299.000 SIT VW GOLF 1.8 CL 3V, 1. 94, 1.399.000 SIT VW GOLF KARAVAN 1.8 CL, 1. 94, bel, 1,397.000 SIT ŠKODA FELICIA 1.3 LXI, 1. 97, met.rdeč, 1,093.500 SIT LADA KARAVAN 1500, 1. 96, rdeč, 449.000 SIT PEUGEOT BOXER 2.5 D, bel, 1. 97, 1,499.000 SIT PEUGEOT BOXER 2.5 D 10m3, bel, 1. 94, 1,150.000 SIT R TRAPIC TB 2G/10m3, oranžna, I. 94, 1,250.000 SIT R TRAPIC TB površin, bel, 1. 94, 859.000 SIT CITROEN JUMPER 2,5 D/12m3, bel, 1. 95, 1,699.000 SIT FIAT DUCATO 10 D 2.0, I. 93, rdeč, 798.000 SIT SEAT INČA 1.4 CLX, rdeč, 1. 96, 1.050.000 SIT VFI FN1F- FORD MONDEO 1.8, 1. 94, moder, 1,660.000 SIT ŠKODA FAVORIT, rdeč, I. 93, 449.000 SIT VOLVO 460 1.8 i, 1. 95, zel.met., 1.299.000 SIT 5 let s T + 4,5 do 4,7% obr. mero, menjava staro za novo, vozila so tehnično brezhibna, za določene tipe vozil dajemo delno garancijo. Najnovejše ponudbe najdete na internetu http://www.avto-celjc.si. Informacije na telefon: 063/426-11-78 - Celje, 063/889-00-24 - Velenje AVTOHIŠA DR EV ZALOGA RABLJENIH VOZIL FORD ESCORT 1.6, 1. 94 HVUNDAI 1.3, 1. 90 Informacije na telefon 063/708-669. FINEX ZALOGA RABLJENIH VOZIL ALFA ROMEO 33 1.5 IE, I. 93, met.t.rdeč, 650.000 SIT ALFA ROMEO 155 2.5 V6, I. 93m 1.450.000 SIT CITROEN AX 1.1 caban, 1. 93, 400.000 SIT CITROEN BX, 5V, 1. 84, rumen, 100.000 SIT CITROEN ZX AVANTAGE, 1. 92, t. rdeč, 580.000 SIT FIAT FIORINO 1.7 D, 1. 93, reg. 1/00, bel, 600.000 SIT FORD MONDEO 1.8 CLX, 16V, 1. 94, rdeč, 1,200.000 SIT KIA SEPHIA 1.8 GS, 1. 98, rdeč, 1.600.000 SIT KIA CLARUS 1.8 SLX, i. 98, 1.620.000 SIT KIA CLARUS 1.8 SLX, testno vozilo, I. 99, bel KIA CLARUS 1.8 WAG, testno vozilo, 1. 98, bel KIA CLARUS 1.8 WAG, I. 99, bel, KIA CARNIVAL 2.9 TDI LS, 1. 99, 4,400.000 SIT KIA CARNIVAL 2.9 TDI LS, I. 99, met.zelen KIA SPORTAGE 2.0 MRDi, I. 96, met.t.zelen, 1,900.000 SIT LADA SAMARA 1300, 3V, 1. 93, rdee, 295.000 SIT LADA KARAVAN, 1. 93, bel, 400.000 SIT MARUT1 800 SITY STAR, 1.96, zelen, 520.000 SIT R5 CAMPUS, 1. 90, zelen, 420.000 SIT R5 CAMPUS, I. 91, m.siv, 300.000 SIT RENAULT MEGANE 1.6 RN SCEN, 1. 97, reg. 5/00, 2,000.000 SIT ŠKODA 105, 1. 88, zelen, 1. lastnik, 100.000 SIT R TRAPIC 2.0 TD, 1. 95, bel, 1.100.000 SIT VW TRANSPORTER RD. 1. 88, reg. 4/00, bel, 650.000 SIT VW GOLF 1.3, 1. 89, rdeč, reg. 2/00, 550.000 SIT VUGO 45 KORAL, 1. 89, bel, 135.000 SIT LADA SAMARA 1500, 1. 94, m.moder, 350.000 SIT Informacije: PE CELJE 063/482-011, 482-012; PE DRAVOGRAD 602/83-643; PE RAVNE 0602/287-560, 0602/287-561, PE VELENJE: 063/857-424, 0609/640-204 AVTOHIŠA JAKOPEC ZALOGA RABLJENIH VOZIL VECTRA 1.7 D, GL, 4v, 1. 91, reg. 1/00, kov.črn, CZ, radio, priklop, 1. lastnik, 870.000 SIT ASTRA 1.6i TEAM caravan, 1. 97, 1.650.000 SIT BMW 318i, 1. 95, kov. srebrn, reg. 7/00, 1,990.000 SIT MARUTI 800, !. 93, svetlo moder, radio, reg. 6/00, 360.000 SIT VECTRA 1.6, 5V, I. 91, 114.000 km, bela, 780.000 SIT Vsa vozila so dobro ohranjena. Možen kredit do 5 let brez pologa. 063/42-54-611, 864-380, 897-14-60. AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABUENIH VOZIL SUZUKI SWIFT 1.3, I. 91 AX, 1. 94 Informacije na telefon 702-230. AC KRALJ ZALOGA RABIJENIH VOZIL MARUTI, 1. 96 FIESTA 1.2 , I. 96 SONATA 2.0 TOP K, I. 10/98 R 4, 1. 91 CITROEN AX 1.4 TRD, 1. 89 LANTRA 1.6, klima, 1. 93 MITSUBISHI PAJERO 2.5, I. 90 LANTRA VAGON 1.8 TOP K, 1. 97 tovornjaček HVUNDAI H 100, I. 98 Za vsa rabljena vozila možen kredit. Informacije na tel.: 063/720-283 ali 063/720-116. AVTOCEMTER MEH ZALOGA RABIJENIH VOZIL AUDI A4 1.8 OUATRO, 1. 98, testno vozilo, 6000 km, srebrn, vsa oprema VW PASAT 1.8 automatic, 1. 94, črn, 1. lastnik AUDI A4 1.8 T, 1. 98, 12.000 km, 4,500.000 SIT Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 063/898-250. JOŽE MURŠIČ ZALOGA RABLJENIH VOZIL Informacije na telefon 063/856-852. A2S SPEKTRA ORRIT ZALOGA RABLJENIH VOZIL KIA BESTA 2.2 D FURGON, 1. 96/97, kov.srebrn, 790.000 SIT R 5 1.4 BVE BVE, I. 96, 3v, rdeča, 7990.000 SIT R 19 1.4 RT, I. 94, rdeč, 950.000 SIT HVUNDAI SONATA 2.0i GLS, I. 93, kov.siv, 999.000 SIT VW PASSAT 1.8 CL, I. 93, kov. rdeč, 1,290.000 SIT VW CADDV 1.9 D FURGON, I. 97, bel, 1,290.000 SIT VOLVO 460 OLE, 1. 94, 4v, kov. zelen, 1,399.000 SIT AUDI 100 2.0 E, 1. 93, moder, 1.650.000 SIT AUDI 100 2.3 E OUATTRO, I. 92, kov.zelen, 1,799.000 SIT MITSUBISHI PAJERO 3.0 GLS V6, I. 92, kov.moder, 1,990.000 SIT VW SHARAN GL VR6, 1. 96, kov.moder, 2,990.000 SIT VW PASSAT 1.6, I. 96/97, kov.moder, 2,590.000 SIT AUDI A4 1.8 AVANT, 1. 95/96, kov.srebrn, 2,990.000 SIT AUDI A4 1.8 T, I. 97, bel, 3.390.000 SIT AUDI A6 2.6 AVANT, 1. 96/97, kov.črn, 3,900.000 SIT Informacije na telefon: 063/425-40-35. PSC PRAPROTNIK ZALOGA RABIJENIH VOZIL FAVORIT, 1. 93, 350.000 SIT Televizija Žalec Kanal 25 v KRS Žalec tel.: 710-10-50 fax: 710-10-51 R 5, 1. 91, rdeč, 340,000 SIT FAVORIT, I. 92, 280,000 SIT AX 1.1, I. 94, 600.000 SIT SEAT TERRA, 1. 93, 400.000 SIT FAVORIT, 1. 93, 297.500 SIT R 5 CAMPUS, 1. 93, 480.000 SIT VUGO, I. 89, 80.000 SIT FEL1CIA GLX 1.6, m.rdeča, 1. 99, 1.400.000 SIT, reg. 27/3/2000 FAVORIT LX, I. 93, 76.000 km, 420.000 SIT, reg. 2/12/2000 Vsa vozila so tehnično brezhibna. Informacije na telefon 063/898-32-20. FORD KRBAVAC ZALOGA RABUENIH VOZIL VUGO 55, I. 88, rdeč, VUGO 60, 1. 89, rdeč, VW GOLF C 1.3, I. 86, siva met., 3 vrata, KADET IDA 1.3 S, I. 88, hordo, 4 vrata, TAM 190, 1. 88, rumen, z gozdarskim dvigalom Za vsa vozila možen kredit. Informacije na telefon 063/897-13-50. RO SO ZALOGA RABUENIH VOZIL CHRAVSLER IS, 1. 90, rdeč, 190.000 km, 450.000 SIT ŠKODA FORMAN 135 LX, 1. 93, 370.000 SIT FELICIA GLXI, I. 95, 850.000 SIT FELICIA LXI, I. 96, 850.000 SIT ŠKODA FAVORIT 135 L, I. 93, 370.000 SIT R LAGUNA 1.8 RT, 1. 95, 1.720.000 SIT DAEWOO RACER GSI, I. 94, 590.000 SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/425-40-80. SELMAR zaloga rabuenih vozil MARUTI 800, I. 94, met.siv, 60.000 km, 390.000 SIT BMW 318, I. 98/99, vsa oprema, 17.000 km 4,190.000 SIT Informacije 063/34-320 in 063/54-19-173. PREVOLNIK zaloga rabuenih vozil duke ktm 640, i. 98, 1,230.000 SIT ALFA 164 3.0 V6, I. 90, zelen, 1.200.000 SIT Mitsubishi lancher 1.5 GLXi, 1. 93, rdeč, 670.000 SIT HVUNDAI ACCORT 2.0, I. 94, '.360.000, moder CHRVSLER ES, 1. 90, bel, 590.000 SIT Testni avto CHRVSLER STRATUS, 1- 98, eca 7.000 km Informacije na telefon 063/32-900, 411-982. PANADRIA ZALOGA rabuenih VOZIL R 5 FIVE, 1. 95, 699.000 SIT R 19 1.8 RTI, I. 93, 1,049.000 SIT POLO, I. 95, 995.000 SIT ESCORT KARAVAN, 1. 94, 880.000 SIT SEAT TOLEDO GT, 1. 93, 995.000 SIT Vsa vozila so tehnično brezhibna. Mo en kredit do 5 let. Menjava staro za novo. Najdete nas na Dečkovi poleg Giga športa. Tel.: 425-43-50, fax.: 425-43-55. MOTO CENTER Y0GI VEČJA MOTORNA KOLESA Kompleten program VAMAHA 2000 na zalogi. PIAGGO TAIFUN 50, 1. 97, 250.000 SIT G1LLERA STALKER 50, I, 98, 240.000 SIT BUELL Sl, 1. 98, 1,850.000 SIT VAMAHA XT 600, I. 98, 800.000 SIT SUZUKI GSX 750 R, 1. 91, 650.000 SIT KAWASAKI ZXR 750, 1. 95, 1.130.000 SIT HONDA CBR 600 F, 1. 96, 1.050.000 SIT KAWASAKI KLR 650, I. 99, 960.000 SIT VAMAHA FZR 1000, I. 95, 1.800.000 SIT KANVASAKI ZX 6R, 1. 99, 1.450.000 SIT Komisijsko prodajamo rabljena motorna kolesa. Uredimo kredit. Aprilia Čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Na zalogi plastični oklepi za motorna kolesa. Gume DUNLOP, MICHELIN, METZELER na zalogi, možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI in SHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov. Oblačila SPID1, DAINEZE, AKSO, URINA, možnost plačila na več čekov. Informacije na telefon 063/891-00-09. r~n~\ □ o o □ TTTTljJrmT V Pongracu, 4km iz Žalca prali Grižam prodam dva sobno opremljeno stanovanje v pritljičju s kabelsko televizijo in telefonom ter centralnim ogrevanjem. Informacije na telefon 040/622-972 in popoldan 719-972. Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja Če potrebujete pogovor ali umik v zatočišče, nas lahko pokličete vsak dan od 18.00-22.00, ob delavnikih pa tudi od 12.00-18.00 na brezplačno tel. št. 080/11-55. Od 18.00-22.00 smo vsak dan dosegljive tudi na tel. št. 061/97-82. Gluhoneme(i) nam lahko pošljete opis svoje težave po faksu št. 061/441-995. Odgovorili vam bomo. Vabimo vas tudi, da se pridružite skupini za samopomoč za ženske, ki so ali še vedno doživljajo nasilje. Vsakdo ima pravico do življenja brez nasilja. vA' ' I \ PRISPEVKE LAHKO NAKAŽETE NA ŽIRO RAČUN CENTRA ZA SOCIALNO DELO CELJE: 50700-603-30330; sklic 00-29799 SMO LJUDJE, KI NAS JE ŽIVLJENJE NA NEKI PREPOZNAVNI TOČKI ZLOMILO. NE VEMO TOČNO PRAVZAPRAV ČEMU IN KDAJ...MORDA NISMO BILI KOS ŽIVLJENJU, KAKRŠNO PAČ JE. SMO MU NAVSEZADNJE DOLŽNI BITI KOS TAKŠNI, KAKRŠNI SMO? SMO PA LJUDJE IN KOT LJUDJE VAS PROSIMO ZA POMOČ: HVALEŽNI BOMO VSAKEGA, ŠE TAKO MAJHNEGA PRISPEVKA! ISKRENA HVALA! CELJSKI BREZDOMCI |__________________ V SPODNJI S .VINJSKI DOLINI LAHKO OBIŠČETE Etnografski muzej na Ponikvi, tel.: 728-524 Galerija Dorcta Klemenčiča - Maja in Savinova spominska soba odprto vsak četrtek od 10. - 12.00 in od 16. - 18.00, za skupine po dogovoru, tel: 717-717 Gasilski muzej Žalec odprto ponedeljek od 8. -12.00, sreda od 14. - 18.00 ali po dogovoru, tel: 718-272 Hmeljarski muzej odprto po dogovoru, tel: 715-830 Muzej motociklov Vransko odprto čez celo leto od 10. - 18.00, zaprt je bo četrtkih, tel: 725-126 Muzej parnih cestnih valarjev, tel: 718-108 Razstavno-prodajna galerija Oskar Kogoj odprto vsak dan od 7. - 17.00, sobote od 8. - 12.00, tel: 715-300 Savinov likovni salon odprto v času razstav vsak dan, razen nedelje in praznikov od 10. - 12.00 in 16. - 18.00, za skupine po dogovoru Spominska soha Slavka Šlandra odprto po dogovoru, tel: 724-066 Občinska matična knjižnica Žalec odprto: pon., sreda, petek od 8. - 18.00; torek, četrtek od 8. - 14.00, sobota - zaprto; tel: 717-717 Jama Pekel pri Šempetru urnik ogleda: junij, julij, avgust: 8.00 - 19.00; oktober: 8.00 - 17.00, TD Šempeter 702-138 Prodam dve moški navadni ročni uri DARVIL MILORD 72 - ročno navijanje in KORES - kaže datum, je baterijska. Malo rabljeni. Cena: 2.000,00 SIT. Telefon: 041/324-983, 063/490-85-40. Prodam gospodinjski ročni mikser GORENJE. TGO, bel, lepo ohranjen, izpraven za 2.000,00 SIT. Telefon: 041/324-983, 063/490-85-40. SAVINJSKA trgovska družba d.d. Žalec SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA d.d., Šlandrov trg 35, 3310 Žalec Celje - skladišče Per 131/2000 3.890.00 Jkalnik 3200.1, Savarin ■ fllumimnfttn llkaln« ulufert« rjftllj« ccu 1200 W rrtfliiiifunjo tofn^ip) jrtiur»i_ >----% irežild * r*‘ttiniiko * o1""" Šj m 1 i COBISS a TRADICIJA DOBRIH TRGOVCEV i I I l Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC, Mestni trg 2, 3310 Žalec fflfe' * i b /l Mm m 2.990f Set nožev F,rofi Silver, 6 kosov ALPSKO s mleko 0 749/° Brisniie SvilJinit 20 x 100 cm, frotir I _ % 1 I I I 369/ Mehčalec :hm©ichelweich 4 I, trije vonji rr,n, ) 2.690/ Posteljna garnitura (140 x 200 cm, 60 x 80 cm • platno) > NOVA PONUDBA V LENI IN V ŽANI ■ OBUTEV ZA PROSTI ČAS! '#6' ~&br '&>k '4&br AKCIJA TRAJA OD 9.2. DO 29.2.2000____________________CENE SO MALOPRODAJNE V TOLARJIH. AKCIJA TRAJA DO 20.2.