do domovine in države Vzgoja za ljubezen 10 Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 Ljubezen do domovine se začne s skrbjo za materni jezik. Pri tej skrbi imata pomembno vlogo tako primarno kot sekundarno okolje. Skrb za materni jezik se začne v okviru družine, nato v vrtčevskem in šolskem okolju, pozneje pa to skrb prevzame vsak posameznik. Bolj se posameznik oddalji od materinščine, večje težave ima z občutkom pripadnosti določenemu narodu. V šolskem okolju lahko pri predmetu slovenščina učitelji preko različnih aktivnosti ogromno naredijo za spodbujanje narodne identitete. Ljubezen do domovine se začne z maternim jezikom Materni jezik in narodna identiteta Silvo Fatur v svoji razpravi o materinščini pravi, da se zdi definicija maternega jezi- ka najbolj ohlapna med vsemi definicija- mi jezika. Nadalje navaja, da je temu pri- merno ohlapna tudi zavest o razsežnostih in pomenu materinščine, prav tako pa je preohlapna tudi skrb zanjo (Fatur, 2001). Za materni jezik bi se lahko reklo, da je jezik, ki ga dobimo od matere oziroma Bojana Peterka, prof. pedagogike in slovenščine, poučuje slovenščino na osnovni šoli v Vodicah. Ima deset let izkušenj z delom v šolstvu. očeta; je torej naš prvi jezik, s katerim pridemo v stik (ki ga slišimo in v katerem se sporazumevamo doma, s svojimi starši in ostalimi ožjimi sorodniki). To je jezik, ki ga večinoma najbolje obvladamo (bolje lahko obvladamo jezik okolja) – v njem se najlažje sporazumevamo, najhitreje razmišljamo in z njim se najlažje poisto- vetimo. Hkrati z njim razvijamo tudi na- rodno identiteto in kulturo. Obvladanje maternega jezika ali jezika okolja (torej v kolikšni meri poznamo jezik oziroma kako dobro ga govorimo) je pomembno za našo narodno identiteto. Posameznik ima lahko tudi več kot en materni jezik, s tem pa ima lahko več kot eno narodno identiteto, pri čemer ena bolj prevlada, kar je odvisno od več različnih dejavni- kov. Še pojasnilo o jeziku okolja. Jezik okolja je jezik, ki se ga govori v nekem okolju in je lahko drugačen od maternega jezi- ka, ki ga otrok doma posluša in govori, vendar pa je otrok prej ko slej v stiku z Literarni trak. Foto: Bojana Peterka do domovine in države Vzgoja za ljubezen Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 11 okoljem, zato ga lahko obvlada enako dobro ali podobno (bolje, slabše) kot ma- terni jezik. Poučevanje materinščine v današnjem času Poučevanje materinščine je v današnjem času marsikje v Evropi zahtevnejše, kot je to kadar koli bilo in kot se zdi na prvi pogled. Največjo težavo predstavljajo elektronski mediji, v katerih prevladuje angleščina kot družbeno sprejet jezik. Mladi morajo da- nes obvladati angleščino, če želijo slediti napredku in družbi, ki ta napredek nare- kuje. Elektronski mediji močno vplivajo na mlade, in sicer prek različnih aplikacij, spletnih forumov, družbenih omrežij, po- leg tega pa na mlade v zvezi z upora- bo jezika vplivajo tudi posamezniki, tako imenovani 'influencerji'. Ker mladi radi sledi- jo novostim ter radi posnemajo mlade, navidezno srečne in uspešne ljudi, jim bodo sle- dili tudi v jeziku, kar pa lahko dolgo- ročno resno ogrozi uporabo maternega jezika, ki ni anglešči- na. Tako mladi vsa- kodnevno uporabljajo določene angleške izraze v svojem govoru in sčasoma začnejo pozabljati materne besede. Poučevanje materinščine, ki ni angleški je- zik, v novodobnem času predstavlja izziv za učitelje. Učitelj mora biti pri poučevanju materinščine, ki ni angleščina, sila previ- den in mora izhajati iz posameznikovega praktičnega govora, to je iz sporazumeval- ne in jezikovne zmožnosti, četudi ta ni v skladu z materinščino, saj lahko v naspro- tnem primeru angleščini še bolj utre pot v vsakodnevnem sporazumevanju, materin- ščino pa tako še bolj potisne v ozadje. Pri mladih se danes bolj kot kadar koli prej tako v pisnem kot v ustnem sporazumeva- nju uporabljajo krajšave, ki ponavadi izha- jajo iz angleškega govornega okolja. Stroka danes ne zmore več tako hitro slediti nasta- jajočim spremembam jezika, zato je treba določene jezikovne vzorce pustiti, preden se mlade zatre v njihovi materinščini. Tudi Marko Stabej meni, da pridobivanje zmožnosti posameznikovega govora ne sme potekati v okviru idealizirane popol- ne jezikovne zmožnosti, temveč moramo načrtovati realne jezikovne in sporazume- valne potrebe glede na družbeni kontekst (Stabej, 2001). Poučevanje materinščine – slovenščine in narodna identiteta Poučevanje slovenščine je pomembna in od- govorna naloga učiteljev slovenistov, še po- sebej danes, ko naš jezik izgublja pomen in Poučevanje materinščine – slovenščine v osnovni šoli Učenci se z izrazom materni jezik srečajo na predmetni stopnji. Pri poudarjanju po- mena materinščine v povezavi z narodno identiteto ima učitelj na razpolago več orodij, s katerimi lahko uresničuje ta cilj. Le-ta se lahko izvaja tako pri književnem kot jezikovnem pouku. V okviru književnega pouka se dá za narodno identiteto največ narediti v za- ključnem razredu. Učitelj tako pri lite- rarnozgodovinskih obdobjih z različnimi deli in avtorji vseskozi poudarja vlogo in pomen slovenščine. S pomembnejšimi slovenskimi avtorji in njihovimi deli (Pri- možem Trubarjem, Valentinom Vodni- kom, Antonom Tomažem Linhartom, Francetom Prešernom in Iva- nom Cankarjem) skuša učence ozaveščati o slovenskem narodu in domovini, s tem pa krepi njihovo zavest o slovenskem jezi- ku, slovenski kulturi in slovenskem naro- du. Kot naloge pri pouku ali kot domače naloge lahko učencem dá na razpolago nekaj naslovov, na katere morajo potem napisati bodisi pesem bodisi krajši sesta- vek. Gre za ustvarjalne naloge, ki spodbu- jajo narodno zavest. Učenci lahko ustva- Pri poudarjanju pomena materinščine v povezavi z narodno identiteto ima učitelj na razpolago več orodij, s katerimi lahko uresničuje ta cilj. spoštovanje tudi v družbi izobražencev, kar je še posebej zaskrbljujoče. Medtem ko so elektronski mediji že poplavljeni z anglešči- no, lahko vidimo, da se v zadnjih nekaj letih pri nas tudi najvišja institucija izobraževalne dejavnosti (slovenska univerza) in znanstve- noraziskovalna dejavnost borita s prevlado angleščine, s tako imenovano anglizacijo. Mnogi strokovnjaki s področja jezikoslov- ja in književnosti tako v različnih medijih opozarjajo na vlogo in pomen slovenščine na najvišji stopnji izobraževanja in v javno- sti (mediji) ter na negativne posledice, ki jih lahko ima anglizacija za družbo kot celoto oziroma za slovenski narod. Še najbolj ekspliciten o tem je bil jezikoslo- vec Marko Snoj na posvetu o obstoju mate- rinščine. Povedal je: »Slovenski narod obsta- ja zaradi slovenskega jezika. T o se pravi, da je država utemeljena na slovenskem jeziku, in če slovenski jezik pade, pade slovenska drža- va« (v Jerebič, 2019). Slovar slenga in krajšav. Foto: Bojana Peterka do domovine in države Vzgoja za ljubezen 12 Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 rijo slikovni literarni trak kot nekakšen pregled zgodovine slovenskega jezika in kulture. Učencem je treba poudariti vlo- go in pomen literature v nekem narodu ter jim pojasniti, v kakšni povezavi sta književnost in družbena razvitost naroda. Kot pomembno orodje za dvig narodne identitete pa lahko učitelj uporabi doma- če branje, pri čemer daje poudarek slo- venskim klasičnim in sodobnim avtorjem oziroma njihovim delom. Vodilo pri tem je, da učencem dá tako klasične kot aktu- alne, tematsko zanimive in berljive knjige, pri tem pa naj upošteva razvojno stopnjo oziroma starost učencev. Pri jezikovnem pouku je treba slediti na- čelom avtentičnega pouka, torej je treba izhajati iz resničnosti in praktičnosti. Učence naj se ne zatira in omejuje pri rabi njihove govorice. Sicer jih je treba učiti knjižnega jezika, vendar je to treba narediti na nek subtilen način. Tako jim na primer pri poudarjanju pomembno- sti knjižnega jezika učitelj lahko prikaže izrazito neknjižno besedilo (najbolje ka- kšno narečno, ki vsebuje zelo veliko tujih izrazov in ga učenci ne poznajo), ki naj ga skušajo pretvoriti v knjižni jezik. Treba pa jim je tudi razložiti, da je jezik živa tvorba, ki se z govorci nenehno razvija in spremi- nja, ter da je v govoru včasih bolje upora- biti kakšen neknjižni izraz, ki ga bo oko- lica razumela, kot da bi šli »z glavo skozi zid«. Izhajajoč iz avtentičnosti in spreje- manja učenčeve govorice, lahko učitelj v zaključnem razredu dá nalogo, naj izde- lajo slovar slengovskih izrazov ali slovar krajšav. V 6. razredu pa lahko na primer dá ustvarjalno nalogo, naj učenci najdejo svoja poimenovanja za posamezne bese- de. Vse naloge so dane z namenom, da učenci vzljubijo učenje maternega jezika, saj bodo lahko le s tem stopnjevali znanje slovenskega jezika, katerega obvladanje je v zadnjih nekaj letih precej upadlo. Današnji učitelji slovenščine imajo torej pomembno vlogo, da poskrbijo za lju- bezen do maternega jezika, ki se zaradi množične uporabe angleščine v elektron- skih medijih bori za svoj obstoj. Sloven- ščina kratkoročno sicer ni ogrožena, a se bo zaradi različnih dejavnikov (prilago- jena svetovnemu napredku) čez 100 let spremenila, kako in v kolikšni meri, pa je odvisno od današnjih mladih in njihovih potomcev. A že danes učitelji ne smejo biti presenečeni, ko bodo pri ocenjevanju znanja iz svojega predmeta imeli učenca, ki se ne bo spomnil slovenskega izraza ter jih bo prosil, ali jim lahko to pove v an- gleščini. Pa vendar ničesar ni treba obso- jati, saj lahko s tem naredimo več škode. Jezik smo mi sami, saj nas oblikuje tako osebnostno kot narodnostno, zato je po- membno, da so učitelji zgled učencem v uporabi materinščine in da jasno izražajo svojo ljubezen do slovenskega jezika. Raje bodo imeli učenci slovenščino kot učni predmet, manj bodo uporabljali anglešči- no in slovenščina tako ne bo izginjala. Literatura • Fatur, S. (2001): Jezik kot materinščina. V: Ivšek, M.: Materni jezik na pragu 21. stoletja. Zbornik mednarodnega seminarja Materni jezik na pragu 21. Stoletja. Portorož, december 1999. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 365–372. • Jerebič, M. (2019): Dovolj je! Tokrat zaradi izrivanja slovenšči- ne z univerz. Pridobljeno 6. 10. 2019 na spletni strani http:// radio.ognjisce.si/sl/216/aktualno/30155/. • Stabej, M. (2001): Spod materinega krila v lastne hlače (ma- terni jezik, državni jezik – med intimnim in javnim). V: Ivšek, M.: Materni jezik na pragu 21. stoletja. Zbornik mednarodne- ga seminarja Materni jezik na pragu 21. stoletja. Portorož, de- cember 1999. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 20–31. Prispevek je v celoti objavljen: Peterka, Bojana (2019): Ljubezen do domovine se začne z maternim jezikom. V: Ašič, Erika (ured.) (2019): Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Zbornik. Ljubljana: Društvo katoliških pedagogov Slovenije, str. 141–147. [Elektronski vir]. Dostopno na: https://www.dkps.si/fileadmin/ user_upload/MK_2019_zbornik.pdf. Današnji učitelji slovenščine imajo torej pomembno vlogo, da poskrbijo za ljubezen do maternega jezika, ki se zaradi množične uporabe angleščine v elektronskih medijih bori za svoj obstoj. Poimenovanja učencev za besede učenec, knjiga, drevo. Foto: Bojana Peterka