Mojca Purg, Silva Hajšek V knjižnici diši po praznikih Key words: library and information know- ledge (KIZ), 1st educational triad (VIO), school library, for- mative assessment, elements of formative assessment Izvleček Namen prispevka je osvetliti knjižničarkin pogled na vpeljevanje elementov formativnega spremljanja v šolsko knjižnico. Predstavlje- ne so tri šolske ure v 3. razredu, ki sta jih načrtovali knjižničarka in učiteljica. Učenci so v šolski knjižnici spoznavali praznike. Poseben poudarek je na sodelovalnem učenju. V proces učenja so vpeljani naslednji elementi formativnega spremljanja: ugotavljanje predznan- ja, postavljanje vprašanj, oblikovanje kriterijev za iskanje literature v šolski knjižnici, medvrstniško učenje, dokazi o učenju in povratna informacija. Izpostavljene so predvsem prednosti, ki jih prinašata knjižnični prostor in učenje v njem. Ključne besede: knjižnično informacijsko znanje (KIZ), prvo vzgojno-izobraževal- no obdobje (VIO), šolska knjižni- ca, formativno spremljanje, ele- menti formativnega spremljanja abstract The purpose of this paper is to shed light on a librarian’s view on introducing elements of formative assessment into the school library. It presents three periods in the 3rd grade, which were planned by the librarian and teacher. In the school library, students learned about holidays. Special emphasis was placed on cooperative learning. The following elements of formative asses- sment were introduced into the learning process: determining prior knowled- ge, asking questions, shaping criteria for searching for literature in the school library, peer learning, evidence of learning, and feedback. It mostly highlights the advantages created by the library space and by learning in it. stROKa in PRaK sa the library s mells of Holidays Barbara Rocek Bregar UDK 027.8:37.091.26 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 1, 35-46 35 UVOD Za sodelovanje v razvojni nalogi, seznanitev in poglobljeno razmišljanje o formativnem spremljanju sem se odločila predvsem zaradi tega, ker sem kot knjižničarka in učiteljica slovenščine pri svojem delu opažala veliko nesamostojnost učencev pri delu in reševanju problemov, apatičnost in prepustitev vodenju učitelja, neprevzemanje odgovornosti za nalo- ge, ki bi jih morali učenci opraviti sami, ter nemotiviranost učencev pri šolskem delu. V nasprotju s to apatičnostjo sem ugotavljala, da so učenci visoko motivirani, kadar oprav- ljajo naloge, ki so osmišljene, ob opravljanju dejavnosti, v katerih vidijo prispevek k širšim ciljem (raziskovalne naloge, gledališka dejav- nost, knjižne čajanke, medgeneracijsko učenje in branje). Učenci so bili najbolj odgovorni in delo je bilo osmišljeno, kadar so delali timsko, v povezavi z drugimi, ko so lahko podajali svoje ideje, jih predstavili drugim, debatirali, analizirali ter vrednotili, izrazili svojo brezmej- no ustvarjalnost ter na druge prenašali svoja znanja in izkušnje. Menim, da formativno spremljanje učencu omogoča, da osmisli proces učenja in pridobi trajnostno znanje. Učenec se ne uči brezcilj- no in avtomatsko, temveč si v procesu učenja zastavi jasne cilje, ki jim načrtno sledi, torej je v proces učenja aktivno vključen. Samostojno raziskovanje in učenje sta izjemno pomemb- na, saj učenec z njima resnično veliko pridobi. Predvsem ozavesti, da je v procesu učenja aktiven in nikakor ne pasiven člen, to pomeni, da v sebi prevzame odgovornost za aktivno udeležbo v procesu učenja in se zavestno odloči, kako bo to odgovornost uresničeval pri pouku. Učenec samostojno in z vrstniki obli- kuje kriterije za učenje in pridobivanje znanja. Ob oblikovanju kriterijev razmišlja o tem, kako naj bi potekal proces raziskovanja in pridobi- vanja novega znanja. Učenec se ob učiteljevem vodenju sam odloči glede pogojev dela, ki mu bodo zagotovili učinkovito in uspešno učenje: • prostor pridobivanja znanja (razporeditev delovnih površin, delo na tleh, v kotičkih, prehajanje v prostoru, urejenost in zračnost prostora); • glasnost prenašanja informacij, razlag, de- batiranja; • jasno zastavljene vloge in naloge učencev – individualne, v dvojicah in v skupini; • jasno zastavljeni cilji za delo in učenje (pre- buditev obstoječih znanj oz. predznanja ter povezovanje le-teh z novimi znanji); • način iskanja novih informacij (v literaturi, publikacijah, na spletu, na praktičnih pri- merih v življenju, medgeneracijsko učenje s starejšimi učenci, sorodniki, zunanjimi strokovnjaki …); • ozaveščanje medvrstniškega učenja ter medvrstniške povratne informacije, s katerima učenci svoje znanje prenašajo na sošolce, in prizadevanje za razmišljanje, da je vsak člen, ne glede na oceno pri predme- tu, pomemben in odgovoren za naloge, ki so si jih zastavili; • premišljeno in skrbno zbiranje dokazov za delo (oblikovanje zapiskov, izdelovanje plakatov, ustvarjalno učenje – igra vlog, pripravljanje iger, kvizov, dramatizacije …, zvezki za spisje, dnevnik domačega branja in bralne značke, dnevnik poizkusov …). Učitelj je v razredu učencem tutor, usmerje- valec, povezovalec in povzemalec njihovega v veliki meri samostojnega aktivnega učenja. Vsekakor pa tisti, ki jih najprej motivira za delo po smernicah formativnega spremljanja, te osmišlja in jih usmerja v prevzemanje odgo- vornosti za delo po vnaprej zastavljenem na- črtu za učenje in kriterijih. Na koncu pa mora učitelj učencu podati kakovostno povratno informacijo, prek katere bo slednji ozavestil napredek pri delu in področja, ki jih mora še izboljšati. KNjIžNI čNI PROst OR OmOgOča fORmatIVNO sPRemljaNje Knjižnica je v šoli prostor, ki učencem in učiteljem ponuja neskončne možnosti za raziskovanje, aktivno medpredmetno učenje in pridobivanje novih znanj. Lahko trdim, da se ne zavedamo vseh neskončnih možnosti, ki nam jih ponuja šolska knjižnica. Učitelji v vseh VIO so v veliki meri močno obremenjeni s sle- denjem učnim načrtom in ciljem, ki jih morajo Učenec samostojno in z vrstniki oblikuje kriterije za učenje in pridobivanje znanja. 36 STROKA IN PRAKSA Barbara Rocek Bregar: v knjižnici diši po praznikih predelati, predvsem pa so omejeni z natančno določenim časom za dosego določenega cilja, opredeljenim v letnih delovnih pripravah. Menim, da je naloga in poslanstvo knjižničarja v tem, da se poveže z učitelji in jih pritegne k obravnavi ciljev posameznih predmetov v okviru knjižničnih informacijskih znanj. Knjižnica učencu v šolskem prostoru preds- tavlja prostor ugodja, v katerem se počuti sproščeno, prijetno in je posledično motiviran za delo. V njej učenec ni omejen z razmišljan- jem o ocenjevanju znanja, temveč ga že pro- stor sam vabi in posrka s tisočerimi možnost- mi za plemenitenje znanja. Knjižničarji smo v uvajanju elementov formativnega spremljanja v veliki prednosti, saj nam to omogočata knjiž- nični prostor in »ocenjevalna svoboda«. Naša velika prednost je v tem, da lahko učiteljem in učencem na enem mestu ponudimo velik izbor informacij za pridobitev novih znanj na vseh predmetnih področjih. Uresničevanje elemen- tov formativnega spremljanja je torej logično vpeto v poslanstvo šolske knjižnice. čas – sOVRažNIK alI PRIjatelj? Velik sovražnik knjižničarjev in učiteljev je čas. Ob uvajanju formativnega spremljanja v šole imam občutek, da smo ga pedagoški delavci sprejeli zelo različno. Nekateri skeptično in predvsem s predpostavko, da »vse to pa vendar že dolga leta počnemo«, torej predvsem ugota- vljamo predznanje in učencem podajamo ka- kovostno povratno informacijo. Učenci veliko delajo v skupinah, uveljavilo se je sodelovalno učenje, pri učencih razvijamo kritično mišljen- je, velik premik v aktivno učenje so prinesle BUS, vendar lahko z gotovostjo trdim, da nas poglobljeno preučevanje elementov formativ- nega spremljanja, analiza in ovrednotenje na- šega dela v razredu, razmišljanje o naših aktiv- no učečih se učencih pripelje do zavedanja, da je uvajanje formativnega spremljanja proces, ki zahteva natančno preučitev in poglabljanje ter sledenje natančno določenim ciljem, s katerimi bomo učence pripeljali do želenih rezultatov. Sam proces uvajanja namreč zahteva čas, z njim ne smemo biti omejeni. Ko bomo sami pri sebi spoznali in dosegli, da nas čas ne sme omejevati, se bomo v procesu povzpeli stop- ničko više. Veliko časa bomo potrebovali, da bomo učence pripravili na novo obliko samo- stojnega učenja, ker izkušnje, jasno kažejo, da je naš šolski sistem učence zelo dolgo oblikoval v vodljive, pasivne in seveda učitelju prilago- jene člene. Učenci se učitelju in njegovemu delu prilagajajo, v veliki večini so se voljni učiti, radovednost po novih znanjih je človeku naravno dana, saj je razmišljujoče bitje, je pa res, da če učenca nenehno vodiš pri pouku, ki ga usmerja predvsem učitelj, se učenec poleni in kasneje povsem prilagodi ter nima volje, da bi delal drugače. Stopi v t. i. cono udobnosti, ko za vse poskrbi učitelj, on je v prostoru samo fizično prisoten in bolj ali manj zavzeto odgo- varja na učiteljeva vprašanja. Sama uvajanje FS v razred vidim v luči prebujenega učenca, proces te prebuditve pa je dolgotrajen in zanj potrebujemo čas. Knjižnica in knjižničar lahko učencu ponudita visoko motivacijo za osmisli- tev učenja za življenje. Današnji učenci morajo v procesu učenja čutiti, da so znanja, ki jih pridobivajo, pomembna za življenje, uporabna, da so učni načrti zastavljeni tako, da se znanja nadgrajujejo in povezujejo, odgovornost za to, kako ta znanja osmišljati, pa je naložena učen- cu. V knjižnici sem bila pri uri knjižničnega informacijskega znanja presenečena nad tem, kako majhni učenci so si bili sposobni samo- stojno postavljati kriterije za iskanje literature v knjižnici in postaviti kriterije za sodeloval- no učenje. Sama vidim velik problem v tem, da učenci, ki so bili v procesu šolanja preveč vodeni, še ne zmorejo izpolnjevati vseh sa- mostojno zastavljenih kriterijev za delo, kar je absolutno logično, saj za to, da se bodo naučili delati, potrebujejo čas, čas za prevzem odgo- vornosti za upoštevanje zastavljenih kriterijev. Zato je nujno treba elemente FS vpeljevati v prvih letih vzgojno-izobraževalnega dela in prav je, da se otroci z njimi srečajo že v vrtcu. Sama imam to možnost, da v šolsko knjižnico prihajajo že otroci iz vrtca, kar pomeni, da z njimi delam od najzgodnejših let ter skozi vsa leta šolanja. Veliko prednost knjižničar- jev vidim v tem, da poznamo otroka od vrtca oz. od prvega razreda in ga spremljamo skozi vsa leta šolanja, opazujemo njegov duševni in telesni razvoj, spremembe v interesih, znanju in napredek. Učencem pa lahko podamo tudi Učitelj je v razredu učencem tutor, usmerjevalec, povezovalec in povzemalec njihovega v veliki meri samostojnega aktivnega učenja. 37 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 1, 35-46 kakovostno povratno informacijo. Na podlagi teh kazalnikov se lahko suvereno odločamo o vpeljevanju elementov FS v knjižnično dejav- nost. Knjižnica je prostor, kjer učenci v knjigah išče- jo odgovore na vprašanja o temah, ki jim jih iz- beremo učitelji ali so si jih zastavili sami, zato je logično in smiselno učitelje in učence pri obravnavi različnih snovi povabiti v knjižnico, kjer lahko učenci sproščeno raziskujejo in se učijo iz različnih virov v prijetnem vzpodbud- nem učnem okolju. Dobro je, da se učenci že v najzgodnejših letih šolanja dobro seznanijo s knjižničnim prostorom, orientacijo v knjižnici, postavitvijo gradiva ter knjižničnim redom, saj je vpeljevanje elementov formativnega sprem- ljanja s tem naravno zagotovljeno. IzVeDba UR KIz z elemeNtI fORmatIVNega sPRemljaNja V nadaljevanju bom predstavila praktični primer pouka v 3. razredu, ki sva ga izvedli knjižničarka in učiteljica razrednega pouka. Pobudo za izvedbo ure sem dala sama, vendar se je učiteljica ideji z veseljem pridružila, saj je v šolskem letu v razredu začela uvajati elemen- te formativnega spremljanja in sva z učenci v knjižnici že izvedli vsebinsko različne ure, v katerih sva povezovali knjižnično informa- cijsko znanje in različne predmete (čas, delo z leposlovno literaturo). Z učiteljico sva tri šolske ure, ki sva jih izvedli v knjižnici, skrbno načrtovali. Odločili sva se za obravnavo praz- nikov, saj tej temi učenci po učnem načrtu v prvem in tudi drugem VIO namenijo veliko ur, tematika je povezana z vsakdanjim življenjem in pomembna v čustvovanju otrok, zato sva zastavili tri ure knjižničnega informacijskega znanja, v katerih je bilo razvidno medpredmet- no povezovanje (slovenščina, okolje, glasba, KIZ) in so bili uresničeni cilji vseh navedenih predmetov. Teden dni pred srečanjem v šolski knjižnici je učiteljica učencem v razredu na- ročila, naj doma razmislijo o predmetu, ki jih spominja na njim ljub praznik in je na kakršen koli način ostal zapisan v njihovem spomi- nu, poiščejo naj ga in ga na dogovorjeni dan prinesejo v šolo. Z učiteljico sva želeli s temi predmeti učence motivirati, da bi razmislili o praznikih, posledično obudili znanje o različ- nih vrstah praznikov, ki so jih spoznali v šoli, ter to tematiko povezali s prijetnimi izkušnja- mi v življenju. Z nalogo sva hoteli osmisliti in ozavestiti tematiko praznikov. Učenci so v šolo prinašali izbrane predmete in z zadovoljstvom sva ugotavljali, da se je uresničeval najin cilj, saj so prinašali predmete, ki so se navezovali na različne praznike. Na začetku obravnavane ure so samostojno predstavili izbrani predmet, povedali, zakaj so ga izbrali, in ga razvrstili k določenemu prazniku, kot je razvidno iz slik 1, 2 in 3. S tem sva z učiteljico že uresničili ele- ment formativnega spremljanja, in sicer ugo- tavljanje predznanja, saj so učenci izkazovali znanje o umeščanju predmetov med osebne, državne, cerkvene praznike ter šege in navade. Ustvarili so bogat nabor predmetov (adventni venček, Miklavževa palica, voščilnice za rojstni dan, god, božič, slovenska zastava, plišaste igrače, risbice iz vrtca …), ki jih uporabljamo Slike 1, 2 in 3: Predstavitev prazničnih predmetov (Foto: A. Čokl) odločili sva se za obravnavo praznikov, saj tej temi učenci po učnem načrtu v prvem in tudi drugem vI o namenijo veliko ur, tematika je povezana z vsakdanjim življenjem in pomembna v čustvovanju otrok. 38 STROKA IN PRAKSA Barbara Rocek Bregar: v knjižnici diši po praznikih ob različnih praznikih. Svoje predznanje so povezovali z življenjskimi izkušnjami, indivi- dualno raziskovanje in poglabljanje je preraslo v skupinsko, saj so medsebojno predstavljali svoje znanje, ga primerjali in povezovali. V nadaljevanju sva učence razvrstili v pare, v katerih so razpravljali o asociacijah na bese- do praznik, primerjali običajen in prazničen dan, razmišljali o smiselnosti praznovanja ter povzeli vrste praznikov. Učenca sta imela tudi natančno določeni vlogi, prvi je bil zapiso- valec, drugi pa je poročal o njuni nalogi. Kot povzetek je na tabli nastal asociogram, na pod- lagi katerega so oblikovali namene učenja (kaj moram znati o praznikih, kaj moram narediti, da bom to znal, kaj se moram naučiti, kako bom prepoznal svoj napredek …), kot je prika- zano na slikah 4 in 5, in s tem smo uresničili še en element formativnega spremljanja (Holcar Brunauer et al., Nameni učenja in kriteriji uspešnosti, 8). Sliki 4 in 5: Asociogram in nameni učenja (Foto: A. Čokl in R. Fekonja) Uro sem nadaljevala z jasnim vključevanjem specifičnih ciljev in vsebin, ki jih morajo učenci pri urah knjižničnega informacijskega znanja (KIZ, 9, 10, 11) usvojiti v prvem VIO, in sicer spoznati osnovno vsebino knjižnič- ne zbirke, starostni stopnji ustrezno zbirko knjižničnega gradiva ter poučno gradivo za pridobitev stvarnih informacij. Učenci v prvem VIO poznajo osnovne vrste knjižničnega gradiva – periodiko, knjigo, zvočno knjigo, DVD, zgoščenko – in znajo te vire v skladu s starostno stopnjo tudi uporabljati. Za obuditev tega znanja sem jim pripovedovala medita- tivno zgodbo o reki, ki od svojega izvira teče skozi naravo, vasi in mesta, srečuje ljudi in se ves čas uči, bogati z življenjskimi izkušnjami. Ob poslušanju zgodbe so razmišljali o razno- terih virih, ki jih lahko poiščejo v knjižnici in uporabijo za poglabljanje in razširjanje znanja, kar prikazuje slika 6. Slika 6: Viri v šolski knjižnici (Foto: A. Čokl) Učenci so ob mojem vprašanju o virih samo- stojno našteli vse in izkazovali svoje pozna- vanje vsebin. Temeljni cilj KIZ je, da učenci spoznajo osnovno vsebino knjižnične zbirke, starostni stopnji ustrezno zbirko knjižnične- ga gradiva in poučno gradivo za pridobitev stvarnih informacij. V procesu izobraževanja postanejo samostojni uporabniki knjižnice, se samostojno in suvereno znajdejo v knjiž- ničnem prostoru in seveda poznajo osnovne elemente za iskanje znanega vira. Obvladati morajo vsebinsko ureditev knjižničnega gradi- va, ureditev knjižničnega gradiva po starostnih stopnjah (C, P , M, L), poučno gradivo (UDK) in leposlovno gradivo, razvrstitev leposlovnega gradiva po avtorju (pisatelj, pesnik, ilustrator) ter se znajti znotraj vsebinske organizacije knjižnične zbirke v prostem pristopu. Uporab- ljati znajo starostni stopnji ustrezno zbirko knjižničnega gradiva in ločiti leposlovno gradi- vo od poučnega. Za uresničitev tega cilja sem uvedla sprehod po knjižnici (sliki 7 in 8), ki sta ga vodila učenca, in s tem uresničila element formativnega spremljanja medvrstniškega učenja in sodelovanja. »Učenca knjižničar- ja« sta sošolce vodila po knjižniciter povzela 39 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 1, 35-46 postavitev knjižnega gradiva in drugih virov v knjižnici. Povsem samostojno sta pokazala postavitev polic s poučno literaturo ter lepos- lovno literaturo, primerno njihovi starostni stopnji. Pojasnila sta in s primerom utemeljila postavitev knjig na knjižne police, razvrstitev leposlovja po abecednem redu priimkov avtor- jev, seveda pa sta poudarila tudi pomen kazalk pri iskanju knjig. Posebej sta razložila organizi- ranost oz. postavitev polic s poučno literaturo. Izpostavila sta povezovanje poučnih knjig po predmetih in učencem pokazala zapis UDK- -postavitve v šolski knjižnici. Svoje razlage sta utemeljila s primeri. Nadalje sem njuno vode- nje samo dopolnila in jim natančneje predsta- vila polico, na kateri so knjige o praznikih. Ob vodenju vrstnikov so učenci neizmerno uživali in se učili aktivno ter izkušenjsko, vodnika so dopolnjevali in jima postavljali dodatna vprašanja. Sliki 7 in 8: Sprehod po knjižnici in predstavitev literature o praznikih (Foto: A. Čokl) Izjemno pomemben cilj KIZ je učenca uspo- sobiti kot samostojnega iskalca literature v šolski knjižnici, zato se mi je zdelo smiselno preveriti, kako učenci ocenjujejo svojo zmož- nost iskanja literature. Vpeljala sem element formativnega spremljanja, s katerim bi učen- ci oblikovali kriterije uspešnosti za iskanje literature v šolski knjižnici (Holcar Brunauer et al., Nameni učenja in kriteriji uspešnosti, 5–8). Učence sem z vprašanji vodila v osmi- slitev iskanja gradiva v šolski ali kateri koli drugi splošni knjižnici (Holcar Brunauer et al., Vprašanja v podporo učenju, 6, 7, 8) Učenci so s svojimi besedami razložili termin kriterij uspešnosti. Razmišljali smo o tem, kdaj smo v življenju uspešni in kaj moramo narediti za do- sego ciljev. Poiskali smo vzornike v njihovem življenju in pretehtali, kako so postali uspešni. Izpostavili smo Petra Prevca in ugotavljali vzrok za njegov uspeh. Na podlagi tega so razmišljali in utemeljevali, kako je z uspeš- nostjo iskanja literature, in sklenili, da bomo oblikovali naslednje kriterije: najbolj uspešni smo, ko samostojno poiščemo literaturo v knjižnici, srednje uspešni smo, ko se sicer lotimo iskanja, poznamo postavitev, vendar za pomoč še prosimo knjižničarko, vrstnika ali starejšega učenca, najmanj uspešni pa smo ta- krat, kadar literature sploh ne znamo poiskati. Slika 9: Kriteriji uspešnosti iskanja literature (Foto: R. Fekonja) Kriterije uspešnosti smo zapisali (slika 9) in plakat pritrdili na vidno mesto v knjižnici. Izjemno pomembno se mi zdi, da so učenci ozavestili pomembnost obvladovanja samo- stojnega iskanja knjižnega gradiva v šolski ali kateri koli splošni knjižnici in s tem uresničili cilje KIZ. Kot naslednji korak sem si zastavila nalogo, v kateri so učenci poiskali gradivo na knjižnih policah in s tem skušali slediti zastavljenim 40 STROKA IN PRAKSA Barbara Rocek Bregar: v knjižnici diši po praznikih kriterijem. Z učiteljico sva jim naročili, naj v knjižnici poiščejo eno leposlovno in eno pouč- no knjigo. S tem sva preverjali, ali v knjižnici poznajo postavitev knjižničnega gradiva in katere kriterije dosegajo pri iskanju leposlovne in poučne literature. Iskano literaturo so nama prinesli in nama pojasnili svojo izbiro. Podali sva jim povratno informacijo o pravilnosti nji- hovega iskanja knjig na knjižnih policah, jih po potrebi usmerili v ponovno iskanje ter vključili tudi medvrstniško povratno informacijo (Hol- car Brunauer et al., Povratna informacija, 9, 10, 11), ko so jim drugi učenci, ki so že uspeš- no zaključili z iskanjem, pomagali z vprašanji in s pojasnili. Kot element samovrednote- nja sem ob zaključku naloge vpeljala zelene, rumene in rdeče krogce ter zelene, rumene in rdeče košarice. Z njimi so ovrednotili svojo uspešnost iskanja literature. Tisti, ki so samo- stojno poiskali poučno in leposlovno knjigo ter prejeli pozitivno povratno informacijo o iskanju literature, so zeleni krogec položili v zeleno košarico. Tisti, ki bodisi še niso ločili med poučno in leposlovno literaturo bodisi niso znali samostojno poiskati knjige ali pa so našli samo eno, ali pa so bili najprej pri iskanju ene knjige uspešni, pri drugi pa neuspešni, vendar so ob ustrezni povratni informaciji uči- telja ali knjižničarja ter medvrstniški povratni informaciji uspešno opravili nalogo, so rumeni krogec vrgli v rumeno košarico. Če so bili pri iskanju literature povsem neuspešni in jim iskanje ni uspelo, pa so rdeči krogec položili v rdečo košarico. Ob zaključku dejavnosti sem pregledala ko- šarice in z zadovoljstvom ugotovila, da je bilo največ krogcev v zeleni košarici, nekaj v rume- ni in en sam v rdeči. Ob povratni informaciji učencem sem ugotovila, da so dosegli cilj, predvsem pa da so bili pri samovrednoten- ju zelo objektivni in so osmislili zastavljeno nalogo (sliki 10 in 11). Med aktivnim delom smo imeli odmor, v katerem so se učenci razgibali in pojedli sadno malico. V zadnji uri so v skupinah z različnimi viri (knjige, revije, učbeniki, splet) raziskovali praznike (oseb- ne, cerkvene in državne praznike ter šege in navade). V skupini so imeli natančno določene vloge (vodja, merilec časa, zapisovalec, iskalec glasbe), skupaj so pregledali podatke in prido- bljene informacije med seboj povezali v celoto ter pripravili predstavitev. V predstavitvah so ob vsebini posameznega praznika pripravili tudi ustvarjalno nalogo, ki je bila povezana s prazniki in šegami. S povratno informacijo učencev in učencem smo delo v knjižnici tudi zaključili. sKleP Vpeljevanje elementov formativnega sprem- ljanja se je izkazalo kot pozitivno in rezultati pri učencih in učiteljih so že vidni. Timsko delo z učiteljico je bilo izjemno usklajeno in z zadovoljstvom ugotavljava, da je takšna izved- ba pouka v šolski knjižnici učence vzpodbudila k aktivnemu učenju, razmišljanju, praktičnemu iskanju in ustvarjanju. Vesela sem, da nam uspeva v šoli ustvariti vedno več takšnih ur, saj učitelji ugotavljajo, da so v učnem procesu dobrodošle in da osmišljajo učenje. Omejitev seveda predstavlja čas, vendar se skupaj učimo, da nas ne sme obremenjevati. Tudi v letošnjem šolskem letu sem izvedla tri ure knjižničnih informacijskih znanj, pri kate- rih so učenci, ki so v formativni spremljavi so- delovali lani in zdaj obiskujejo 4. razred, razis- kovali človeško telo. Očitno je, da je vpeljevanje elementov formativnega spremljanja v knjižnici Sliki 10 in 11: Iskanje poučne in leposlovne literature in povratna informacija (Foto: A. Čokl) vpeljevanje elementov formativnega spremljanja v knjižnici v preteklem letu je obrodilo sledove. 41 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 1, 35-46 v preteklem letu obrodilo sledove, saj so učenci v praksi dokazali, da so usvojili vse cilje. Pri preverjanju znanja so se samostojno znašli v knjižnici, poznali postavitev literature v njej, iskali so literaturo glede na UDK-vrstilce in jo navajali … Ob tem so zastavili namene učenja, sledili zastavljenim kriterijem uspešnosti, sa- movrednotili delo in uspešno vključevali BUS. Dovzetni pa so tudi za povratno informacijo, ki poteka medvrstniško in od učitelja k učencu. Formativno spremljavo sprejemam kot izjemno dobrodošlo spremembo v šolskem prostoru, ki osmišlja učenčev odnos so znanja in dela, boga- ti pa tudi njegovo ustvarjalno podobo. Holcar Brunauer A. et al. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Knjižnična informacijska znanja. Kurikul: osnov- na šola (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Dostopno na: http://www.zrss.si/ pdf/080711123601_l-k-knjiznicno_informacij- sko_znanje_os-sprejeto.pdf (10. 12. 2016). Viri BARBARA RoCeK BRe GAR, prof. slovenščine in knjižničarka na OŠ Lovrenc na Pohorju Naslov: Osnovna šola Lovrenc na Pohorju, Šolska ulica 6, 2344 Lovrenc na Pohorju E-naslov: bbregar@oslovrenc.si PRIl Oga 1: Delovni listi PRazNUjemO IN RazIsKUjemO OsebNe PRazNIKe © Vsi učenci razmislite o tem, kateri simbol bo predstavljal vašo skupino, poimenujte ga in ga narišite na prip ravljen delovni list. Delo v računalniški učilnici: Razmislite, katera pesem se navezuje na osebni praznik. Poimenujte nekaj pesmi na to temo, eno poiščite na YouTubu in ji prisluhnite. V primeru težav prosite za po- moč učiteljico. Izrazite svoje doživljanje ob pesmi in se o tem pogovorite v skupini. Preglejte literaturo in jo razvrstite med lepo- slovno in poučno. V literaturi poiščite podatke o osebnih praznikih in strani označite z lističi. Naštejte čim več osebnih praznikov. Razmislite, ali ste v literaturi izvedeli vse o oseb- nih praznikih ali bi vas še kaj zanimalo. Oblikujte in zapišite tri vprašanja o osebnih praznikih, ki so se vam še porodila. Ustvarjalna naloga: Postavite se v vlogo organi- zatorjev, ki pripravljajo zabavo ob katerem koli osebnem prazniku. Raziščite, kako bi organizirali čas praznovanja, prostor, katere pripomočke bi potrebovali … Bodite ustvarjalni in domiselni. Veselimo se povabila na vašo zabavo. 42 STROKA IN PRAKSA Barbara Rocek Bregar: v knjižnici diši po praznikih PRazNUjemO IN RazIsKUjemO CeRKVeNe PRazNIKe © Vsi učenci razmislite o tem, kateri simbol bo predstavljal vašo skupino, poimenujte ga in ga narišite na pripravljen delovni list. Preglejte literaturo in jo razvrstite med lepo- slovno in poučno. V literaturi poiščite podatke o cerkvenih praznikih in strani označite z lističi. Delo v računalniški učilnici: Razmislite, katera pe- sem se navezuje na cerkveni praznik. Poimenujte nekaj pesmi na to temo, poiščite jo na YouTubu in ji prisluhnite. V primeru težav prosite za pomoč učiteljico. Izrazite svoje doživljanje ob pesmi in se o tem pogovorite v skupini. Naštejte čim več cerkvenih praznikov. Razmislite, ali ste v literaturi izvedeli vse o cerkve- nih praznikih ali bi vas še kaj zanimalo. Oblikujte in zapišite tri vprašanja o cerkvenih praznikih, ki so se vam še porodila. Ustvarjalna naloga: V skupini določite učence, ki se bodo vživeli v vlogo treh dobrih mož, ki nas obiščejo decembra. Vsak posamezni mož naj vse vas in nas preseneti s svojo dobroto. Ne pozabite na spremstvo teh dobrih mož in s čim nas razve- selijo in obdarijo. Zaigrajte prizor. PRazNUjemO IN RazIsKUjemO DRža VNe PRazNIKe © Vsi učenci razmislite o tem, kateri simbol bo predstavljal vašo skupino, poimenujte ga in ga narišite na pripravljen delovni list. Preglejte literaturo in jo razvrstite med lepo- slovno in poučno. V literaturi poiščite podatke o državnih praznikih in strani označite z lističi. Naštejte čim več državnih praznikov. Delo v računalniški učilnici: Razmislite, katera pe- sem se navezuje na državni praznik. Poimenujte nekaj pesmi na to temo, poiščite jo na YouTubu in ji prisluhnite. V primeru težav prosite za pomoč učiteljico. Izrazite svoje doživljanje ob pesmi in se o tem pogovorite v skupini. Razmislite, ali ste v literaturi izvedeli vse o držav- nih praznikih ali bi vas še kaj zanimalo. Oblikujte in zapišite tri vprašanja o državnih praznikih, ki so se vam še porodila. Ustvarjalna naloga: Postavite se v vlogo novinarja, odpravite se na teren in pripravite poročilo o pro- slavi Prešernovega dne – slovenskega kulturnega praznika. Raziščite, kje so praznovanje pripravili in kdaj, kako je potekal program, koga so povabili … Bodite ustvarjalni in domiselni, veselimo se vašega poročila. RazIsKUjemO šege IN Na VaDe © Vsi učenci razmislite o tem, kateri simbol bo predstavljal vašo skupino, poimenujte ga in ga narišite na pripravljen delovni list. Preglejte literaturo in jo razvrstite med lepo- slovno in poučno. V literaturi poiščite podatke o šegah in navadah in strani označite z lističi. Naštejte čim več različnih šeg in navad, ki so se ohranile v različnih slovenskih pokrajinah. Razmislite, ali ste v literaturi izvedeli vse o šegah in navadah ali bi vas še kaj zanimalo. Oblikujte in zapišite tri vprašanja o šegah in navadah, ki so se vam še porodila. Ustvarjalna naloga: Postavite se v vlogo otrok in starejših ter uprizorite tepežkanje. Razmislite, kakšno sporočilo je prinašala tepežnica, pripravite si pripomočke, zapojte pesem … Bodite ustvarjal- ni in domiselni, veselimo se vaše uprizoritve. 43 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 1, 35-46 Delo v računalniški učilnici: Razmislite, katera pesem se navezuje na šege in navade. Poimenujte nekaj pesmi na to temo, poiščite jo na YouTubu in ji prisluhnite. V primeru težav prosite za pomoč učiteljico. Izrazite svoje doživljanje ob pesmi in se o tem pogovorite v skupini. PRIl Oga 2: Učna priprava Razred: 3. a Predmet: sPO slj KIz Ura: 47., 48. 112. 9., 10., 11. Datum: 15. 1. 2016 Učiteljica: tončka j avornik Knjižničarka: barbara Rocek b regar tematski sklop: čas Učna enota: PO PRazNIKIH DIšI Cilji Učenci: • spoznavajo pestrost različnih praznovanj, • ločijo praznike in jih razvrstijo, • se vživljajo v različne praznike in jih v igri vlog uprizorijo, • ob posnetkih, fotografijah opisujejo praznike doma, • ob različnih gradivih opisujejo praznične običaje, • se znajdejo v knjižničnem prostoru, • spoznajo različne vire v šolski knjižnici, • poznajo police z leposlovno literaturo za njihovo bralno stopnjo, • poznajo police s poučno literaturo in postavitev literature na njih, • samostojno in s pomočjo iščejo literaturo na policah v šolski knjižnici, • iščejo podatke v različni literaturi (BUS, VŽN, prilagojena PV3P, postavljanje vprašanj), • pripravijo kriterije uspešnosti za iskanje literature v šolski knjižnici FS: povratna informacija. Učne metode: verbalno-tekstualna – razlaga, pogovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno-ilustracijska – prikazovanje oz. demonstracija izkustveno učenje – igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah, sodelovalno učenje didaktični pristop: sodelovalno učenje, timsko poučevanje in sodelovanje z drugim učiteljem, aktivno učenje (delo z viri), aktivne oblike dela (delo v parih), avtentični pouk (raziskovanje), delo z IKT Medpredmetne povezave: KIZ, družba, slovenščina, glasba Učni pripomočki/sredstva: • spominski predmeti, barvni kartončki, barvni krogci, barvne vrečke, označevalni lističi, U9o, različna leposlovna in poučna literatura, pripomočki za ustvarjalno delo (kamera, baloni, mikrofon …) … 44 STROKA IN PRAKSA Barbara Rocek Bregar: v knjižnici diši po praznikih IZvedBA UČNe URe Učiteljica, knjižničarka Učenci MotIv ACIJA: Pogovor in razprava o predmetih, ki so jih učenci prinesli v šolo in jih spominjajo na kateri koli praznik. Vodimo pogovor, vprašamo, na kaj jih določen predmet spomni, kako so se takrat počutili, ko so ga dobili. FS: UGot AvLJANJe UČeNČeve GA PRed ZNANJA deL o v dvoJICAH Asociacija na besedo praznik V paru razmislijo in na listič napišejo, na kaj pomislijo ob besedi praznik in o tem, kako se praznik razlikuje od navadnega dneva, čemu ljudje sploh praznujemo praznike in katere praznike poznajo. NAMeNI UČeNJA Med ItAtIvNA ZGodBA Skozi zgodbo jih knjižničarka usmeri v razmišljanje o tem, kako se učimo in katere vire lahko uporabimo za razširjanje znanja. SPReHod Po KNJŽNICI UČeNCA PoSt ANetA KNJIŽNIČARJA MedvRStNIŠK o UČeNJe Učence z usmerjenimi vprašanji in nalogami vodim po knjižnici. Predstavim jim nekaj poučnih in leposlovnih knjig o praznikih. oBLIK ov ANJe KRIteRIJev ZA ISKANJe GRAd IvA v ŠoLSKI KNJIŽNICI Učence vodim v razmišljanju o tem, kdaj so v šolski knjižnici pri iskanju literature uspešni. POSTAVLJANJE VPRAŠANJ Zapišem kriterije uspešnosti in plakat pritrdim na vidno mesto. doKAZ o USPe ŠNoStI ISKANJA GRAd IvA v ŠoLSKI KNJIŽNICI Učencem dam nalogo naj poiščejo poučno in leposlovno literaturo v šolski knjižnici. Podam jim povratno informacijo o opravljeni nalogi. Razložijo, kateri predmet so prinesli, pripovedujejo, razmišljajo, opazujejo, sodelujejo v razpravi in pogovoru. Ob predstavitvi predmeta in osebni utemeljitvi o izbiri predmeta izražajo svoje predznanje o praznikih. Razmišljajo v paru, oblikujejo odgovore, pišejo, pripovedujejo. V paru določijo tistega, ki piše, in tistega, ki bo poročal. Povedo, kaj morajo znati, kaj se morajo naučiti, in razmislijo, kako bodo prepoznali svoj napredek. Učenci prisluhnejo zgodbi in sodelujejo v pogovoru. Izkazujejo svoje znanje o virih. Učenca razred vodita po knjižnici. Učenci razmišljajo o tem, kako bi še lahko več izvedeli o praznikih, povedo, s kakšnim namenom prihajajo v knjižnico, navajajo vire v šolski knjižnici, samostojno se znajdejo v knjižnici in pokažejo police z leposlovno literaturo, primerno za njihovo bralno stopnjo. Razložijo in s primerom utemeljijo postavitev knjig na knjižne police, pojasnijo uporabo kazalk. Pojasnijo, kako so organizirane police s poučno literaturo. Aktivno spremljajo knjižničarkino iskanje literature v šolski knjižnici. Učenci s svojimi besedami razložijo besedno zvezo kriterij uspešnosti. Razmišljajo in utemeljujejo, kdaj so pri iskanju literature uspešni. Oblikujejo kriterije uspešnosti. Učenci iščejo literaturo in z dokazom – prinešeno literaturo in razvrščanjem krogcev v zeleno, rumeno in rdečo vrečko – samovrednotijo opravljeno nalogo. Razmišljajo o uspešnosti svojega dela in o morebitnih izboljšavah. 45 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 1, 35-46 SodeL ov ALNo UČeNJe Učencem razdeliva delovne lističe in podava navodila za sodelovalno učenje v skupinah. V skupini določimo učenca, ki bo meril čas. Spremljava njihovo delo, jih usmerjava, vzpodbujava in jim po potrebi pomagava. MedvRStNIŠKA PovRA tNA INFoRMACIJA Sodelovalno delajo v skupinah (OSEBNI, CERKVENI, DRŽAVNI PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE). Oblikujejo simbol skupine, razvrščajo literaturo in v njej iščejo podatke, naštevajo praznike, iščejo spletu, prisluhnejo pesmi, vezani na praznik, postavljajo vprašanja in so ustvarjalni. Vsak v skupini je aktiven in se trudi delati timsko. Ravnajo se po kriterijih uspešnosti za sodelovalno učenje, ki so jih oblikovali pri prejšnji uri KIZ. Opravijo vse zastavljene naloge in predstavijo svoje delo. 46 STROKA IN PRAKSA Barbara Rocek Bregar: v knjižnici diši po praznikih