Oospodarsks stvari. Beseda o pretakanju vina. i.Dalje.) Sploh ae miali, da je čaa prvega pretoka viaa prišel, brž ko je po koačaaem buraem vreaju viao neko oistost zadobilo vsled vaedaaja mrtvih drožiaskih celic. To vsedaaje drožiasko pa ai vsakokrat zaaealjivo zaameaje koačaaega vreaja; drožje se more tudi vseati, ako ae vreaje v mrzli kleti le po i-asu godi ali pa celo pretrga. Pretakaaje v takem stanu bi bilo nenmestno, ker že o novem sodu, brž ko topleje vrcme nastopi, vino zopet zavreva in tedaj zopet drožje na dno spušča. Ako se toraj drožje zgodaj vaedati začne in se vino izčieti, treba je vino skusiti. do katere atopinje je že zavrelo. predno se pietakanje začne. V ta namen se natoči steklenica z dotičnim vinom in se poatavi v toplo sobo. Ce je še veliko sladkorja v vinn, se po nekaterih dneb nekak natisk na zamašek opazi in ker se ogljena kislina v vinn vzdignje, se vidijo mehurčeki v vinu,^ kar je znamenje, da vino še vedno zavreva. Ce pa pri ti poskušnji vrenje nenastane, potem je še i-as za pretakanje. če se še pa močno vrenje pokazuje naj ae vino še na drožju pusti in naj se akuša klet topla vzdržati ali jo pa celo zagreti, da se tako vatavljeno vrenje zopet začne. V tem slučaju, da vino še ne leži dolgo časa na drožju in da se ni bati gnjilobe, takrat je dobro drožje zmešati, da ae tako novo vrenje začne in oživi. Nikdar pa se ne sme drožje zmeiati, ako je drožje že dolgo časa v sodu. V obce pa je bolje vino prezgodaj kakor prekasno pretočiti. tako da je prej motno, vlečljivo ali emradljivo postalo in da še le sitne prikazni silijo vino pretociti. Dalje je treba pomniti: kolikor je vino slabeje in kolikor je klet slabeja, toliko prej se raora vino po končanem vrenju pretočiti. Zato ae morajo bela vina prej pretočiti, kakor močnejša rudeča vina. Poslednja so sploh močnejša od belib. vin in tudi bridkejša in zato se tudi bolj držijo, ker so na tropinah ležeča že bolj zavrela in tedaj tudi velik del drožja že zgubila, katerega se tedaj dosti manj v sodih vseda. Bela vina se, če ae o toplib kletib branjujejo, deloma še pred božičem ali vsaj kmalu po božiču, prvikrat pretakajo. Rudeča pa pridejo še le febrnarja ali marca na vrsto. Mimogrede naj se tudi tukaj omeni, da tudi dober mošt iz eadja, kateremu se ni nič ali le malo kaj vode pritolklo, po dvakratnem pretakanjn le na dobroti pridobi, se bolje drži, lepšo barvo in tudi boljši okus zadobi. Le prav slab sadovni mošt, ki ae med letom popije, trud pretakanja ne poplača, ker v dotiki z zrakom preveč svoje itak slabe moči zgubi. Vina, ki imajo dalj časa, ko jedno leto se hranjevati, na drožju puačati, to nima nobenega pametnega namena. Škoda, ki bi se iz tega narediti utegnila, bi mogla prav velika biti, ko bi drožje v vinu začelo gnjiti in vino motno postajati. Vse čiščenje je doatikrat pri takem vinn zastonj. Posebno pa trpijo vina, ki so dolgo na drožju ležala, pri prevažanjn škodo, ker ogljena kislina uhaja in a tem vino motno nareja Tudi zrak, ki o taki priliki v vino prihaja, spreminja yinu okns in barvo. Vsled tega se napravijo lahko hude nepriličnosti. Brž po pretakanju ima vino neka- košen puščoben okua, manjka mn ogljene kisline. Ta hiba se pa popravi v nekaterih tednib sama po aebi, ker ae novo drožje nareja in potem vino zopet inirno tibo zavrevati začne, kar manjkajočo ogljeno kialino zopet naredi. (Konec pribodnjič.) Sejmovi. Dne 30. januvarija: v Mariboru, dne 1. februvarija: v Dobovi, dne 3. februvarija: v Jurkloštru, pri 8V. Juriju na ščavnici, v Jarenini, Kostrivnici, Mariborn, Radgoni, na Vidmu; dne 5. februvarija: v Gradcu, pri sv. Petru pod sv. Gorami, v Radgoni; dne 6. febr.: v Gornjem gradn.