R A Z I S K O V A L N E M E T O D E UD C UDK 910.1:711 = 863 RAZISKOVALNE ZASNOVE IN DELOVNE METODE POKRAJINSKE EKOLOGIJE D ušan P l u t * P o k ra jin sk a ekologija povezuje ekološki koncep t biologije in p o k ra jin ­ ski, geografski koncept. P o u d a rja po trebo po em piričnem raz isk o v an ju (m e­ ritve , la b o ra to rijsk o delo, k a r tira n je ) in pog lob ljen štud ij te o rije geograf­ ske ra jon izac ije in reg ionalizacije . V elikost opazovalnega obm očja, njegovo m erilo, o d re ja izb iro ustrezn ih raz iskovaln ih delovnih m etod. (H a a s e, 1979). V okv iru pokrajinsko-eko loškega raz isk o v an ja je pom em bno tu d i p ro ­ u čevan je vzročnih obm očij, k je r se d e ta ljn o prouče s tru k tu re in procesi, izsledki pa se uporabij.o p r i oznaki ce lo tnega raz iskovalnega področja ( B e r n h a r d t , 1968, H a a s e 1961, H o f f m a n n 1973). S ubstanca in p ro ­ cesi geokom pleksa v svoji ce lov itosti so osnova geografskega p o k ra jin sk e ­ ga raz iskovan ja . K ot geokom ponente ali deln i kom pleksi se raz isku je jo : k lim a, p rs t, voda, relief, geološka osnova te r živi svet. Če hočem o ugo tov iti pokrajinsko-eko loške enote, m oram o ugotoviti sestavo ta ln e podlage in n je ­ ne hom ogene enote (pedo tope), eno te en ak ih k lim atsk ih razm er (klim oto- pe), določiti p o d roč ja en o tn ih vodn ih razm er (h id ro tope), enako cenozo (b iotop) in en ak ih o rog rafsk ih razm er. ( G a m s , 1975). L e s e r (1976) u p o rab lja p r i oznaki lab iln ih b io tsk ih deln ih kom pleksn ih , k i označujejo a rea le z isto po tencia lno n arav n o oznako, po jem fito top . B iotop in fito top se nam reč u p o rab lja ko t sinonim za ekotop, to re j za oznako p rosto rsko n a j­ m anjše , tem eljn e hom ogene enote. R azlika m ed ekotopom in fizio topom naj b i b ila p redvsem v tem , da fiziotop ne v k lju ču je o rganskega d elnega kom ­ pleksa. T ipe pov ršin sk ih oblik, ki im ajo iste m orfološke las tn o sti in recen t- no m orfod inam iko označujem o z izrazom m orfotop, p ri oznaki tipov p rs ti z istim i kem ičnim i, f iz ikaln im i in bio loškim i lastnostm i p a se poleg pedo topa u p o rab lja tu d i izraz edafotop. R azlični av to rji p o u d a rja jo različne osnove za do ločanje ekotopov. T ako H a a s e (1961, 1964) in H u b s i c h (1968) p o u d a r ja ta pedotope, L e s e r m orfo tope in pedotope (1976), G a m s p a klim o, p rs t in vegetacijo (1975, 1978). R azlike so posledica vloge posam ez­ n ih n a ra v n ih elem entov v določenem tip u p o k ra jin e , čeprav je sicer pou ­ d a r ja n je p rev ladu joče vloge posam eznega fa k to r ja v ozadju. P o k ra jin sk a eko log ija nam raz k riv a širino p rep le tan ja , k i povezu je po­ sam ezne geo fak to rje in p o d črtu je n jihovo m edsebojno povezanost kot tu ­ di funkcionalno povezanost s procesi gospodarske dejavnosti. V raz iskova­ n ju p o k ra jin e pa je še vedno m očno p riso tn a geom orfološka zasnova, saj im a fiziognom ski p rincip važno vlogo p r i delitv i in tip izaciji zem eljskega površja . P ri pokrajinsko-eko lošk i raz iskav i zgolj fiziognom ska delitev ne zadostu je. R azm eščanje p o u d a rja tu d i pom en osta lih s tab iln ih k ra je v n ih * Mag., asistent, PZE za geografijo, F ilozofska fakulteta, A škerčeva 12, 61000 L jub­ ljana, YU. la s tn o sti — poleg re lie fa še p rs t in geološko osnovo, v a ria b iln ih an o rg an ­ sk ih k ra je v n ih la stn o sti (voda, klim ai), o rganske lab ilne la stn o sti — vege^- tacijo , živalstvo, ekološko v a riab iln o st — erozijo, poplave, suše, zm rzali, m elioracije , po tenc ia lno zm ogljivost obdelovaln ih pov ršin s vp livom člove­ ka itd . R avno p o u d arje n a vloga raz iskovan ja vegetacije , vege tac ijska zasno­ va, je p o d črta la fa k to r d inam ike, saj nam ras tlin e p lastično pokažejo speci­ fične v ariance (erozija, denundacija . m elio rac ije ) in n jih o v e sprem em be. C elokupnost ab io tsk ih fak to rjev , n jih o v a k v a n tita tiv n a oznaka in označi­ tev b io tsk ih procesov nam dopušča sk lepan je glede p o k ra jin sk eg a ekosi­ stem a. K lju b tem u, da vsi fa k to r ji p red s ta v lja jo nerazdvo jeno celoto, ki de­ lu je k o t nek kom pleks, jih m oram o opazovati tu d i posam ezno, saj je le ta ­ ko m ožna d e ta ljn a ana liza ( J a n k o v i č , 1963). P om em bno je k a r tira n je posam ezn ih ^ fak to rjev in p rik az površinske razširjen o sti raz ličn ih pokra- jinsko-eko lošk ih eno t in n jih o v ih sprem em b. P o k ra jin o se jem lje ko t po ljudno velik p ro sto rsk i izrez geosfere, ki je sestav ljen a iz podobnih elem entov in m edsebo jn ih zvez m ed posam eznim i kom ponen tam i. O dkrivan je , raz laga , tab e la ričen in k a rto g ra fsk i p rik az po- k ra jin sko -eko lošk ih eno t v topološk i in horološki dim enziji, je v središču geografskega p o k ra jin sk eg a raz iskovan ja . T o p o l o g i j a (po H a a s e j u 1976, 1979, tu d i geotopologija) po N e e f u (1967) zasledu je a r e a l e h o ­ m o g e n o s t i , k i jih p rikažem o s pom očjo k v a n tita tiv n e in k v a lita tiv n e analize. K ot geografsko hom ogeno področje lahko ob ravnavam o tis ti del ze­ m eljskega površja , ki im a eno tno m asno osnovo, isto s tru k tu ro in ekološko delovanje . D rugače povedano: ko t hom ogeno področje jem ljem o areal, ki im a enake reliefne, k lim atske, pedološke, h id ro loške in b io tske značilno­ sti. Ja sn o je, da ne m orem o u p o rab iti n ek ih a b s tra k tn ih m eril za določanje m ej hom ogenih površin . K er so v p o k ra jin i hom ogeni a rea li — e k o t o p i n a m an jš ih površinah , ponavad i raz isku jem o v m erilu 1 : 5000 in 1 : 10000, le iz jem om a v m erilu 1 : 25000. Niso nam reč red k i p rim eri, da p o k riva jo posam ezni eko top i le nekaj 100 m 2 površine. E ko tope jem ljem o to re j kot skupen hom ogen kom pleks, k i je se s tav ljen iz deln ih kom pleksov ali topov. H o r o l o g i j a (po H a a s e j u 1976, 1979 tu d i geohoro logija) zasledu je a r e a l e h e t e r o g e n o s t i , u k v a r ja se z analizo in sin te tičn im k a ra k te r ­ jem vseb ine in p ro sto rsk e s tru k tu re iz reza n a rav n eg a p ro sto ra , ki je se­ s ta v lje n iz š tev iln ih to p sk ih te r ito r ia ln ih osnov. H orološke p o k ra jin sk e (n a­ rav n e ) eno te lah k o označim o k o t he terogene p o k ra jin sk e enote š tev iln ih ekotopov. N jihovo vsebino, s tru k tu ro in d inam iko lahko spoznam o z zako­ n ito s tjo u re je n o sti m ozaika (vzorca) ekotopov (H a a s e , 1979). B istvena značilnost g e o h o r (h o r ) (po H a a s e j u , 1979 geohor ali ekohor) je to ­ re j n jih o v a v seb inska in a re a ln a s tru k tu ra , ki tem elji n a de litv i n a tope. L astnosti ho ro lo šk ih eno t označim o glede n a sp rem in jan je določene količi­ ne topsko znač ilnostn ih kom binacij, k i nas opozarja jo n a n jihovo heterogeno vseb insko s tru k tu ro te r glede na razp o red itev in položaj povezave topov (ek o to p o v -' ko t posledico a re a ln e (p ro sto rsk e) s tru k tu re . V horo lošk i di­ m enziji so kom pleksne značilnosti osnova za geografsko p rim e rja v o ne gle­ d e .a l i m islim o s tem horo n iž jega (m ik ro h o re ), sred n jeg a (m ezohore) ali v išjega (m ak ro h o re) reda. T udi p r i h o rah (geohorah) v išjega ali sredn jega red a g re za iskanje^ podobnih , v en d a r vseb insko bolj rev n ih tipo lošk ih oznak. V sako horo loško enoto g rad im o s pom očjo k o re la tiv n ih značilnost­ n ih kom binacij n iž jega reda. M erilo horo lošk ih eno t je odvisno od n jih o v e­ ga ran g iran e g a reda, ponavad i je m ed 1 : 25000 in 1 : 100000, red k e je pa tud i do 1 : 500000 (L e s e r, 1976). M ikrohore so v sekako r na jp o m em b n ejše eno- te geohorološke d im enzije ko t n a jm an jše eno te z geografsko heterogen im značajem . j Pri povezovan ju pok rajinsko-eko loškega d e ta ljn eg a raz isk o v an ja in h o ­ ro lošk ih eno t im ajo posebno vlogo e k o t o p s k i m o z a i k i (Ö kotopge­ füge) im enovan i tudi^ e lem e n ta rn i ali k ra jev n i m ozaiki. So vm esn i člen m ed rea ln im i, z obsežno analizo določenim i hom ogenim i topsk im i enotam i (ekotopi) te r v določenih p ro s to rsk ih m ozaik ih spoznanim i he terogen im i horo lošk im i enotam i. (H a a s e, 1964). P ovzem a pog lav itne la s tn o s ti ho­ m ogenosti eko topov in p rv in e e lem en ta rn e heterogenosti. U porabnost eko- topsk ih m ozaikov je z lasti p rip o ro č ljiv a in p o treb n a v tis tih pokrajinah , k je r so ekotopi zelo m a jh n i in obsegajo le neka j arov ali h e k ta r je v (G a m s, 1975, 1978) te r jih tudi: n a k a r ta h ve lik eg a m erila/ zarad i p estro sti p ra k ­ tično n i mogoče p rikaza ti. N a k rašk em p o v ršju b i bilo n a p rim e r po trebno ko t posam ezne enote izdvo jiti v rtače , jih n ad a lje raz d e liti po obliki, upo­ šte v a ti debelino p rs ti, strm ino , ekspozicijo itd . Na p o v ršin i n eka j 100 m 2 b i dobili m nožico ekotopov, k i p a je celo v m erilu 1 : 5000 ne bi m ogli do­ volj natančno p rikaza ti. S pom očjo eko topsk ih m ozaikov p ridem o do so­ lidne osnove za g ru p ira n je v horo lošk i d im enziji. N avadno jih p rikazu jem o v m erilu 1:25000. ( L e s e r , 1976). Nivo in g lob ina pokrajinsko-eko loškega p roučevan ja ' o d re ja tu d i izbor m e r i l a k a r t e . S tem v zvezi pa so tu d i vseb insk i p rob lem i pok rajin sko ekološk ih k a rt. ( L e s e r , 1976). G lede n a m erilo lahko pokrajinsko-eko- loške k a r te razdelim o v nas ledn je osnovne skupine: — pokrajinsko-ekološk i p lani: 1 : 2000, 1 : 2500, 1 : 5000 — pokrajinsko-eko loške osnovne k arte : 1 : 5000, 1 : 10000 —• pokrajinsko-eko loške d e ta ljn e k a rte : 1 : 25000, 1 : 50000, 1 : 75/100000 — pokrajinsko-eko loške k a r te sred n jeg a m erila : od 1 : 100000 do 1 : 500/750000 P o vseb in i pa pokrajinsko-eko loške k a r te delim o ( L e s e r , 1976): — ana litske p o k ra jin sk o ekološke k a r te — prikazu jem o posam ezen ele­ m e n t ali skup ino elem en tov deln ih kom pleksov (np r. s trm ino , ekspo­ zicijo, padav ine itd .) — kom pleksno-analitske pokrajinsko-eko loške k a r te p rik azu je jo delne kom ­ p lekse (m orfo tope, pedotope, h id ro tope , klirnatope, fito tope) —• sinoptične p o k ra jin sk o ekološke k a r te — k om binac ija dveh deln ih kom ­ pleksov (np r. h id ro - in m orfo- topov) — sin te tične pokrajinsko-eko loške k a r te — p rik azu je jo ekotope, ekološke kom plekse, m ikrohore , m ezohore ali m akrohore . Ekotopske delovne metode Ob o d k riv an ju in om ejevan ju topsk ih eno t so se razv ile različne de­ lovne m etode, k i te ž ijo k rea ln em u p rik az u hom ogenih n aravno-p rosto rsk ih eno t —- ekotopov. A nalitsko o d k riv an je in sin te tične la s tn o sti nas v to p ­ sk ih d im enzijah na jbo lj zanim ajo . V m nožici m etod so se izoblikovale v grobem dve sm eri raz isk o v an ja iti o d k riv an ja ekotopov s posam eznim i delovnim i postopki. 1. » M e t o d a c e l o t e « : razv ija s ta jo T roll in Paffen . ( H o f f m a n n , 1974). Za raz liko od večine d ru g ih pok rajinsko-eko lošk ih raziskovalcev, ki opazu je jo večje štev ilo la s tn o sti p o k ra jin e , s ta u b ra la drugo pot. V celot­ nem raziskovalnem področju sta opazovala zgolj pejsaž, k i naj bi za je l vse značilnosti ekotopov. T roll dodaja, da je doživ ljan je določene p o k ra jin e ko t celo te b ližje. S pom očjo aeroposnetkov lah k o nazorno razberem o b is t­ vo po k ra jin e . N avedena m etoda se je izkazala ko t zelo u p o rab n a p ri do­ ločevan ju ekotopov v n a ra v n ih p o k ra jin ah , ozirom a p ri p o k ra jin ah , k je r je vp liv č loveka n ezn aten (stepa , gorsk i svet, tu n d ra ) . V n a ra v n ih p o k ra ­ jin a h je ekološka razno likost pogosto istovetna s fiziognom sko in lepo v id n a n a ae roposnetku . V p rašljiv a pa je u p o rab a »m etode celote« v k u l­ tu rn i pok ra jin i, k je r je n a ra v en gozd sp rem en jen v obdelovalne površine in v posam eznih p rim e rih v izualno ne m orem o u go tov iti eko lošk ih razlik . A eroposnetk i so v k u ltu rn i p o k ra jin i to re j m an j p r ip ra v n i za om ejitev ekotopov. U porab iti m oram o še d ruge k r ite r ije , do k a te r ih p ridem o le z ana litsk im opazovanjem . Za vsa p o d ročja n i n a razpolago aeroposnetkov ali pa niso v u streznem m erilu . Z u po rabo raz ličn ih te h n ik sn em an ja (in ­ fra rd e ča te h n ik a ) so ae roposnetk i p rid o b ili g lede š tev ila v sebovan ih in ­ fo rm acij. T erensko raz iskovan je p a večkrait pokaže, da so enote, k i se nam zdijo po izgledu enotne, ekološko raznolike. 2. D ruga, obsežnejša skup ina pokrajin sko -eko lošk ih raziskovalcev p re ­ h a ja o d a n a l i z e p o s a m e z n i h l a s t n o s t i a l i s k u p i n e l a s t ­ n o s t i p o k r a j i n e , m e d s e b o j n e p o v e z a n o s t i d e l n i h k o m ­ p l e k s o v d o g e o t o p s k e s i n t e z e M etodologijo o d k riv an ja ekoto- pov po te j poti sta razv ila p redvsem N e e f (1967) in H a a s e (1961, 1964). M etoda im a t r i delovne postopke, ki so m edsebojno tesno povezani. S po ­ m očjo geotopske d iferenc ia lne analize se n a jp re j ločeno obdelajo deln i kom pleksi in geokom ponente, p r i n as led n ji fazi v t. im. geo topsk i kom ­ pleksni analiz i se raz isk u je jo m edsebo jne zveze in procesi m ed deln im i kom pleksi in geokom ponentam ii G eotopska sin teza om ogoča sistem atizacijo in tipizä'cijo rezu lta tov . N a te j osnovi sloni k a r tira n je topsk ih kom ponent. (Geog. A rbeitsm ethoden , 1976). a) G e o t o p s k a d i f e r e n c i a l n a a n a l i z a — po obhodu p o k ra ­ jine se p reg led a jo obsto ječe š tu d ije geografov in o sta lih raz iskovalcev po ­ k rajine . P oslužu jem o se geoloških in pedo lošk ih k a rt, podatkov m eteo ro ­ loške službe (tu d i fenološke p o d a tk e), vodnega gospodarstva, gozdarstva, km etijs tv a , p la n ira n ja in d ru g ih in štitu c ij, k i se u k v a r ja jo s pokrajino . P ri do ločevan ju re lie fn ih oblik npr. p roučujem o: splošne re lie fn e la stn o sti pok ra jine , m orfološko delitev , analizo po sestavn ih e lem en tih (n agn jenost površja , ekspozicija , h rap a v o st površja , v išinski pasovi itd .) , ana liza an tro- pogeno p reo b lik o v an ih pobočnih oblik, k je r je v sred išču pozornosti oblika, razširjen o st in proces eroz ije p rsti, g ru p ira n je re lie fn ih elem en tov v mor- fotope. Opis značilnosti m orfogenetskega razvo ja je stopil v ozadje, z iz­ jem o recen tn e m orfodinam ike. Na podoben način opišem o, karto g rafsk o in tab e la ričn o p rikažem o še ostale delne kom plekse (p rst, voda, k lim a s poudarkom na m ezoklim i, vege tacijske razm ere z izrabo zem lje). U pošte­ vati m oram o specifičnosti pok ra jine , ki do ločajo izbor an a liz iran ih fizično- geografsk ih elem entov . ( H a a s e , 1973; G a m s , 1975). b) G e o t o p s k a k o m p l e k s n a a n a l i z a — vza jem no m edsebo j­ no uč inkovan je se poskuša dognati n a m an jš ih te s tn ih površinah . ( H o f f ­ m a n n , 1973). Na izb ran ih točkah raz iskovalnega obm očja se določajo vsa­ k o k ra tn e k ra je v n e značilnostne kom binacije . V središču raz iskovan ja je posam ezno m esto, pazljivo izbrano, saj m ora b iti m ero d a jn o za večjo po­ vršino. N a vzorčn ih p o v ršin ah n a jp re j an a liz iram o relief: re lie fne oblike, lego, strm ino , ekspozicijo itd. G eološko zgradbo in p rs t ana liz iram o s po­ m očjo p ro filov in v rtin , k je r zasledujem o tu d i n ivo ta ln e vode. V zorce p rsti in vode ana liz iram o v la b o ra to riju . V odne razm ere m oram o opazovati v več časovnih obdobjih . P r i označitv i k ra je v n e k lim e zasledu jem o pozebe, sončno obsevanje , ve trovnost, m erim o te m p e ra tu re zraka, p rs ti in p ad a ­ vine. Z asledujem o ras tlin sk e zd ružbe in k m etijsko izrabo. P ri la b o ra to r ij­ skem delu ana liz iram o zrna tost, delež hum u sa v p rs ti, delež kalc ijevega k arbona ta , p ro stega železa, a lum in ija , pH, vodno kapacite to , trd o to vode itd. Na osnovi te re n sk ih in la b o ra to rijsk ih analiz p red stav im o rez u lta te na k a rtah , ta b e la h in d iagram ih , s č im er dobim o vpogled v štev ilne značilne kom binacije geokom pleksa na posam eznih točkah. c) G e o t o p o l o š k a s i n t e z a — izh a ja iz rez u lta to v d iferenc ia lne in kom pleksne analize. Tipiizaciijo topo lošk ih geokom pleksov opraivimo v š tirih ko rak ih : — n a osnovi odgovarja jočih tipov glede geotopske kom pleksne analize — tip izacijo na osnovi p rim e rja v e rez u lta to v geotopske kom pleksne in d i­ fe ren c ia ln e analize — k v an tifik ac ije z num erično oznako b is tv en ih značilnosti tipov — p o p rav k i s p rim e rja v o ugo tov itev v podobn ih obm očjih (Geog. A rb e its­ m ethoden , 1976). S ledi k a r ti ra n je obsega posam eznih geokom pleksov v geotopski d im en­ ziji. Z m etodo p re k r iv a n ja na p rozo ren p ap ir iz risan ih topov si lahko o la j­ šam o po t p ri o d k riv an ju hom ogenih eno t — ekotopov. ( H o f f m a n n 1973, G a m s 1975). Ne sm em o p a zan em ariti dejstva , da je v p rašljiv o v red n o ­ te n je vloge posam eznih la s tn o sti ozirom a topov v pokraijini. H a a s e (1961) loči lastnosti, k i loču je jo eno te v d o m in an tn e in recesivne. M eja eko topa p a je tam , k je r se k a ra k te rn a opazovalna kom binacija neha. S eveda ne gre za nek h ite r preskok , d om inan tna la stn o st se sp rem eni v recesivno in stopi v ozadje te r jo uporab im o le še p r i raz lik o v an ju podtipov. M. H o f f ­ m a n n (1973) je p r i p ro u čev an ju pom ena ekotopov za k m e tijs tv o vzel kot dom inan tno la s tn o st ozirom a osnovo ra stlin sk o odejo z ž iv ljen jsk im i zd ru ž­ bam i in oznako k ra je v n ih pogojev, k i jo opredelju jem o. M. R i c h t e r (1978) pa je p ri o cen jevan ju pom ena ekotopov za v inog radn ištvo iz fak ­ to rskega ocen jev an ja vseh n a ra v n ih elem entov , ki so pom em bni za v insko tr to . A. B e r n h a r d (1968) je p o u d aril vlogo geološke osnove in lastnosti p rs ti te r vzorčn ih analiz. J. B a r s c h (1968) je po p reg ledu elem en tov po ­ k ra jin sk eg a kom pleksa p ris to p il k tip izaciji, ki jo je izvedel postopom a. N ajp re j je upošteval stabilne, nato pa v a riab iln e in lab ilne v red n o sti geo- kom ponen t, lahko p a upoštevam o tu d i t. im. ekološke variance . Z ak ljuči z m islijo , da ne sm em o pričakovati, da bom o dobili popolnom a hom ogene enote. H u b s i c h in S c h m i d t (1968) k la sific ira ta pokrajinsko-ekološke tipe p redvsem n a osnovni la s tn o sti p rs ti ozirom a ta ln ih tipov. Izbor m e­ tode je to re j odvisen od t ip a izb ranega raz iskovalnega področja , m erila p ro u čev an ja in ne n azad n je od obsega in k v a lite te dostopnih podatkov. Geohorološke delovne m etode Za raz liko od p ro u čev an ja p o k ra jin e n a topskem n ivoju , se je o d k ri­ v an je horo lošk ih značilnosti razm ahn ilo šele v zad n jih p e tn a js tih letih . T udi tu p red n jač ijo raziskovalci iz DDR, zlasti sodelavci In š titu ta za geo­ g rafijo in geoekologijo iz Leipziga. S p rak tičn im i rez u lta te in prikazom delovn ih horo lošk ih (geohoroloških) m etod so zlasti bogata dela H a a s e j a (1961, 1969, 1973, 1976, 1979) po k a te rem povzem am o tu d i večino delovn ih p rijem ov v horo lošk i d im enziji. V sred išču geohoroloških raz iskovaln ih m etod so »klasična« p o d ročja fizične geografije: k a r tira n je topsk ih osnov­ n ih s tru k tu r , analiza kom pleksn ih in kom ponen tno povezan ih lastnosti n a j­ bolj značiln ih kom binacij, s tru k tu rn e lastnosti, ekoloških k o n tras to v in analize p o k ra jin sk o genetsk ih zvez. ( H a a s e, 1976). Za hore (geohore, eko- hore) je značilna n jih o v a h e tero g en a s tru k tu ra , k i tem elji n a m o z a i č n i p o d o b i h or , k i o d s e v a v s e b i n o t o p s k i h o s n o v . M ozaična podoba ekotopov zn o tra j ekoho r je rez u lta t p o k ra jin sk e geneze, to re j po­ vezave med p e tro g rafsk im k a ra k te r je m litosfere, sed im enti in akum ulac i­ jam i, geom orfološkim i s tru k tu rn im i procesi, pedogenetsko »preizkušnjo« površinskega su b stra ta , b io tsko osnovo ko t tu d i an tropogeno-tehn ičn ih sp rem em b v n a ra v n i pok ra jin i. M ozaični k a ra k te r ho re je upodob itev raz ­ pored itve p redvsem s tab iln ih la stn o sti značilnostn ih kom binacij, p o u d arja se to re j p rik az s ta tičn ih znakov area ln e s tru k tu re . V z o r e c s p l e t o v pa nam podaja z n a č i l n o s t i p r o c e s o v , povezav m ed sosednjimi; top skim i enotam i. O značuje se lek tivno po d črtan o d inam ično kom un ic iran je m ed topi, k i izhaja iz n jih o v e lege. (H a a s e, 1976). L astnosti ho ro lošk ih n a ravnogeografsk ih eno t se povezujejo m ed se­ boj s sp rem en ljiv o stjo določene m nožice značilnostn ih p rim e rljiv ih kom ­ binacij, posledic he terogene vsebinske s tru k tu re . Z do ločitv ijo s tru k tu rn ih la stn o sti h o r izločim o iz velikega štev ila neke zakonite raz v rs titv en e ob­ like, ki so pom em bne za horo loško rav en fizično-geografskih raziskav. P o ­ jem s tru k tu re izh a ja iz tr e h la s tn o sti n a ra v n e p o k ra jin e in podčrtu je : —• kom binacijo m ed seboj p rim e rljiv ih značilnosti določenega izreza iz po ­ k ra jin e (vseb insk i s tru k tu rn i aspek t) — določeno pok ra jin sk o razp o red itev area lov istega ran g a z raz ličn im i značilnostn im i k om binacijam i (p ro sto rsk i s tru k tu rn i aspek t) — h ie ra rh ičn o ra z v rs tite v a realov z različn im i značilnostn im i kom binaci­ jam i (s is tem atiz iran s tru k tu rn i a sp ek t). a) I z b o r z n a č i l n o s t i z a p r e d s t a v i t e v e k o h o r o l o š k i h e n o t —- geokom plekse ekohoro lošk ih d im enzij označim o odgovarja joče n jihov im sta tis tično -invarian tn im , funkcionalno-d inam ičnim , geom etričn im in genetsk im značilnostim . N a te j osnovi zasledujem o n jihovo tipizacijo , k lasifikac ijo in k a r tira n je . In v e n ta r ozirom a ka ta log osnovnih en o t,N ki se- s tav lja jo določeno ekohoro, n jih o v a značilnostna razp o red itev p red sta v lja osnove za do ločanje vseb inske in p ro sto rsk e s tru k tu re ekohore, k i ozna­ ču je n je n m ozaični značaj, to re j heterogenost. D rugače pa obravnavam o kom ponen tne značilnosti, k i označu jejo geološke, reliefne, h idro loške, k li­ m atske, pedološke in vegetacijske po jave za celo tno o b ravnavano obm očje. E kohore ran g iram o p redvsem glede n a značilnosti razp o red itev ekotopov ali e lem e n ta rn ih m ozaikov, ki p a so zg ra jen i n a osnovi te m e ljite g a za je tja kom p o n en tn ih značilnosti. Ob opisu ekohor podajam o poleg opisa značil- nostne razp o red itv e topsk ih osnovn ih eno t tu d i splošne kom ponen tne zna­ čilnosti, v ečk ra t tu d i skupno za nekaj so rodn ih ekohor. To z lasti ve lja np r. p r i označitv i m ak ro k lim atsk ih razm er, k je r ponavad i prikažem o: vsoto le tn ih padav in , p adav ine v vegetacijsk i dobi, s red n je te m p e ra tu re n a jto p ­ le jšega in n a jh lad n e jšeg a m eseca in sred n jo te m p e ra tu ro v vege tac ijsk i do­ bi; m ezok lim atske las tn o sti pa podam o za vsako ekohoro posebej (nastop m raza, suša, toča, loka ln i v e tro v i itd .) . P om en kom p o n en tn ih značilnosti n a ra s te p ri več jih d im enzijsk ih s topn jah . (Geog. A rbeitsm ethoden , 1976). Opis horo lošk ih eno t v sebu je n av ad n o n as led n je pog lav itne značilnosti in zak ljučke: — k ata lo g ( in v en ta r) to p sk ih eno t nam služi za do ločevanje ekoloških k v alite t, k i n as topajo v o k v iru neke horo loške enote. Š tevilo osnovnih eno t nas opozarja n a sp rem en ljiv o st zno tra j ho ro loške enote — p ro sto rsk a he terogenost je kom pleksna značilnost s tru k tu rn e hore — k v a lita tiv n e oznake hore: frekvenca, s topn ja pok riv an ja , razp o red itev po velikosti, s to p n ja raz trg a n o sti to p sk ih eno t itd. — toposekvence (m orfo-h idro-fito ) so dobrodošla pom oč p ri o d k riv an ju in opisu sp le ta la s tn o sti topov v m ozaiku (s pom očjo profilov) — kom ponen tne značilnosti (re lie fn i tip i, h id ro loške značilnosti, m ozaik p rsti, m akro in m ezok lim atske značilnosti, vegetacijsk i m ozaik) pou- , d a r ja jo funkciona lne značilnosti. O glejm o si s i s t e m a t i č e n p r e g l e d o z n a č i t v e e k o h o r o l o š - k i h e n o t s poudarkom n a vseb insk i in p ro sto rsk i s tru k tu r i posam eznih hör, (Geog. A rbeitsm ethoden , 1976). G lavna značilnost Z načilna sk u p in a Z načilnost N ačin označitve sta tistično- in v a rian tn a In v e n ta r Opis n a rav n o p r. eno t spod­ n jega d im enzijskega tip a V odiln i tip S prem i j. tip E kotop z n a jv eč jim p o v ršin ­ skim obsegom n as to p a v po­ vezavi z u strezn im sp rem lje ­ valn im tipom F rek v en ca (F) Pogostost n as to p an ja eko to ­ pov v m ozaiku V sebinska h eterogenost Ekološki k o n tras t R a z p o r e d i t e v v z o r c e v (D) P rim e rja ln a p red sta v ite v po­ g la v itn ih la s tn o sti ekotopov S k u p n i in m ejn i k o n tra s ti P re d s tav itev prost, razdelitve g lede n a d im enzijo geom etrična R azširjenostna gosto ta D/F koefic ien t P ogostost n as to p an ja enot v išje d im enzije S to p n ja p re k r iv a n ja glede na frekvenco genetska M o z a i k funkcionalno- dinam ična O m r e ž j e S t i k , z v e z e In v e n ta r in razp o red itev ho- ro loškega n arav n eg a okolja, k i se s tav lja določen tip in ga im enu jem o po g lavn ih značil­ nostih (npr. n ižinski, p la to j- sk i itd .) P re d s tav itev v trid im enzio ­ naln i zap o v rstn o stn i m edse­ bojno zvezo naravno-geograf- sk ih eno t n iž jih stopenj v ob­ lik i grafov a li shem P re d s tav itev dvod im enzional­ ne zapovrstnosti n a ra v n o geo­ g rafsk ih eno t n iž jih stopenj (toposekvenc s profili) (sk ra jšan o po Geog. Arb., 1976) b) S t o p n j e i n t e n z i v n o s t i g e o h o r o l o š k e g a p r o u č e v a ­ n j a — analizo in označitev horo loškega geokom pleksa lahko oprav im o v š tir ih in ten z iv n o stn ih s to p n jah . In ten z iv n o stn a s to p n ja A sloni n a obsegu topsk ih geokom pleksov in n jih o v e ra z v rs titv e v horo lošk ih enotah . R ezul­ ta te in ten ziv n o stn e stopn je B dobim o z ekstrapo lac ijo vzorčnega razisko­ v an ja n a širšem področju . P r i in te n z iv n o stn i s to p n ji C in D p a ne izhajam o več iz topskega k a r tira n ja . S red iščne osnove kom pleksne tip izacije, k lasi­ fikac ije in k a r t i ra n ja so horo lošk i kom pleksi. Toda tu d i v te j bolj splošni in g robi naravno-geogra fsk i de litv i ne m orem o »izgnati« la s tn o sti ekoto- pov, e lem e n ta rn ih m ozaikov ali m ik ro h o r, sa j se n a n jihov i osnovi tip iz i­ ra jo n a ra v n e eno te v išjega reda. A in B s to p n jo p a u p o rab im o n avadno za oznako m ik ro h o r in e lem e n ta rn ih m ozaikov. Tako dobim o osnovne in fo r­ m acije tu d i za v a ro v an je p o k ra jin e , do ločevanje n a ra v n eg a po tencia la za gospodarske panoge, p ro sto rsk e p lane k ra je v n ih skupnosti, občin in m a n j­ ših reg ij, saj je m erilo od 1 :5000 do 50000. Za več ja obm očja p a u p o rab ­ ljam o stopn jo C in D, to re j m ezo- in m akro- ho re v m e rilu od 1 : 100000 pa vse do 1 : 750000. In ten z iv n o stn a s topn ja V sebina A B C D K o m p o n e n t n e z n a č i l n o s t i relief + + + + geološka osnova + + + + prst + + o o voda + + o o vegetac. delitev + O o o makrokliina + + + + m ezoklima + + o o M o z a i č n a o z n a č i t e v statistično-invariantni znaki + + o — funkcionalno-dinam ični znaki + o o — genetski znaki + + o — geom etrijska oznaka + o o — H o r o l o š k e e n o t e elem entarni m ozaiki + + o _ m ikroho re m ezohore m akrohore O brazložitev znakov: + — proučitev n u jn a O — proučitev zaželena p roučitev ni p o trebna L ite ra tu ra A z z i G., 1952, O snovi agroekologije , 259 str., Z agreb B a r s c h H., 1968, A rbeitsm ehoden in der L andschaftsökologie (v A rb e its ­ m ethoden in der physischen G eograph ie), B erlin B e r n h a r d t A., 1968, B eispiel e in er S ta n d o rtk a rte im M assstab 1 : 25000 u n d die M öglichkeit ih re r A u sw ertu n g fü r die P rax is , L andschafts­ fo rschung , 117— 130, Leipzig D a s m a n n R., 1976, itd., Ecological P rinc ip les fo r Econom ic D evelopm ent, 252 str., London D r d o š J., 1973, L andschaftsökologische M ethoden der B ew ertung des G ebietes aus dem S tan d p u n k t d er G eb ie tsp lannung , Q uestiones geobio- logical 11, 249— 255 Str., B ra tis lav a G a m s I., 1978, P o k ra jin sk a ekologija soseske Soča, Z bo rn ik 10. zborova­ n ja slovensk ih geografov, 313— 322, L ju b ljan a G a m s I., 1975, P rob lem i geografskega raz isk o v an ja ekotopov in p o k ra jin ­ ske eko log ije v S loveniji, G eografski v es tn ik X LV II, 133— 140, L ju b ­ lja n a G a m s I.. 1978, L ovrenčak F., P lu t D., Soča, B reg in j in K am no v pokrajin- sko-ekološki p rim erjav i, Z bo rn ik 10. zborovan ja slovensk ih geografov, 335— 347, L ju b ljan a H a a s e G. — S chm id t R., 1973, Z ur E rm ittu n g des E rtra g sp o te n tia ls la n d ­ schaftlich g enu tze r F lächen auf der G rund lage geoökologischer E rk u n ­ dungen , Q uestiones geobiological 11, 93— 127, B ra tis lav a H a a s e D., 1964, L andschaftsökologische D ete ilu n tersu ch u n g u n d n a tu r- räu m lich e D liiedernung, P et. geog. M itt. 1964, 1— 2, 8— 10, Leipzig H a a s e T., 1968, P edon und P edotop, L andschaftsfo rschung , 57—78, L eip ­ zig H a a s e G., 1976, Die A re a ls tru k tu r chorischer N atu rum e, P e tte rm an n s geog. M ittle lungen 1976/1, 130— 135. Leipzig H a a s e G., 1961, H anggesta ltung u n d ökologisch D iffe renz ie rung nach dem C atena^Prinzip , P e tt. geog. Mit., 1— 8, Leipzig H e r z K.. 1968, G rossm assstab liche u n d k le inm assstab liche L andschafts­ ana lyse im Spiegel eines M odells, L andschaftsfo rschung , 49— 56, L eip ­ zig H o f f m a n n , 1973, Ö kotope u n d ih re S te llung in der A g ra rlan d sch aft, 174 str., M ünster H u b s i c h t H. ■— S chm id t R., 1968, D er V erg le ich landschaftsöko log ischer T ypen des no rdsächsischen F lach landes und ein V orsch lag zu ih re r K lassifikation , L andschaftsfo rschung , 77— 116, Leipzig J a n k o v i č M., 1963 F itoekologija , 550 str., B eograd K l i n k H., G eoökologie u n d n a tu rräu m lic h e G liederung — G rund lage der U m w eltforschung , G eographische R undschau 1972/1, s. 7-19 K i e m s t e d H., 1967, Z ur B ew ertung der L andschaft fü r die P>holung, 151 str., S tu ttg a r t L e s e r H., 1976, L andschaftsökologie, 432 str., S tu ttg a rt M o n i A., 1977, C lassification e t C arto g rap h ie du P aysage sur base Ecolo- gique avec A pplication a l ’Italie , G eoforum 1977/5-6, 327-339 N e e f E., 1967, Die teo re tisch en G rund lagen der L andschaftsleh re , 152 str., Leipzig N e s t m a n n , 1979, H um an D evelopm ent in its R ela tions to Ecological Con­ d itions, G eoforum 1979/18, 271-291 N e u m e i s t e r H., 1976, S to ffkonzen tra tionen , S toffbew egungen u n d F rem dsto ffe in lan d sch aftlich en P rozessen und ih re E rk u n d u n g sp ro b le ­ me, P e tt. geog. M it. 1976/2, 145-148 P l u t D., 1979, t ’reo b razb a geografskega okolja v Beli k ra jin i (P o k ra jin ­ ska ekologija B ele k ra jin e ) . In š titu t za geografijo U niverze E dvarda K a rd e lja v L jub ljan i, 79 str. R i c h a r d J. F., 1975, Paysages, ecosystem es, env ironem en t: un e approche geographique, L ’espace geographique 1975/2, 81-92 R i c h t e r J., 1968, B eitrag zum M odele des G oekom plekses, L andschafts­ forschung , 39-48, Leipzig R i c h t e r M., 1978,’ L andschaftsökologische S tan d o rten an a ly sen zu r E rm it­ te lu n g des n a tü rlich e n P o ten tia ls von W einberg rachen am D rachen­ fels, A rb e iten zu r rhe in ischen L andeskunde, H eft 45, Bonn S o h o l z D. — K ind G. — Scholz E. — B orsch J., 1976, G eographische A rbeitsm ethoden , 238 str., Leipzig T r o l l G., 1969, ökologische L andschaftsfo rschung und verg le ichende H ochgehirgsforschung , E rd k u n d lich e W issen, H eft 11, 366 str., W iesba­ den T r o l l C., 1970, L andschaftsökologie (G eoecology) u n d Biogeoceonologie, eine te rm ino log ische S tud ie, Revese roum aine de geologie, geophisique e t geographie, 9— 10, B ucarest U h l i g H., 1971, O rgan ization and S ystem of G eography, G eoforum 1971/7, 7— 39, B raunschw eig V a r j o ü., 1971, D evelopm ent of H um an Ecology in L ap land , F inland, G eoforum 1971/5, 47— 74, B raunschw eig RESEACH CONCEPTION AND WORKING METHODS IN LANDSCAPE ECOLOGY D ušan P l u t (S um m ary) Landscape ecology em phasizes th e need for em pirical investiga tion and fo r de ta iled s tudy of th e geographical reg ionalization an d classification ac­ cording to d istric ts. The substance and th e processes of th e geo-com plex a re in th e ir e n tire ty th e basis an d th e specific q u a lity of th e geographical reg ional studies. The landscape ecology gives in s ig h t in to th e w idely-spread in te rac tio n and in te r-re la tio n s of physical e lem en ts and in to th e ir cum m ula- tiv e effect on econom ic activ ities. On th e basis of th e to ta ly of th e biotic fac to rsan d processes and of th e biotic fac to rs the system of a geographical reg ion can be iden tified . E ven if all th e fac to rs re p re se n t an und iv isab le w hole, th ey are to be reg a rd e d sep ara te ly —■ as th is only p e rm its a detailed analysis. The d iscovery, exp lanation , ta b u la r an d ca rto g rap h ic p resen ta tio n of th e landscape ecologic un its in the topologic and chorologic d im ensions is in the cen tre of th e in te re s t of a geographical in v estig a tio n of a region. The topology (geotopology) is concerned w ith the fields of hom ogenuity by m eans of a q u an tita tiv e and q u a lititiv e analysis! an d synthesis. Since in a g iven reg ion the hom ogenuous areas (ecotopic a reas) ex is t on m inor surfaces only, ou r s tudy goes a t a scale of 1 : 5,000 and L : 10,000, ra re ly in 1 :25,000. C horology (geochorology) trac es th e areas of h e terogenu ity , it concerns itse lf w ith show ing th e a reas of th e sp a tia l s tru c tu re of given re ­ gions, consisting of num erous ecotopic regions. In th e chorologic d im ensi­ ons th e com plex ca rac teris tic rep re se n t th e basis f a r a geograph ical com ­ parison irre sp e c tiv e of w h e te r re fe ren c e is to a chora of a low er o rd er (m icro -chora), of a m idd le one (m ezo-chora), or of a h ig h e r one (m acro- cho ra ). A ny chorological u n it of a h ig h e r o rd er is m ade up on the basis of th e ch a rac teris tics1 of th e choras from th e low er o rder. The in te rm ed ia te lin k be tw een th e hom ogenuous and h e terogenuous u n its is re p re se n te d by eco­ top ic mosaics. Ecotopic w ork ing m ethods s tr iv e fo r a possib ly rea listic p resen ta tio n of th e hom ogenuous geophysical un its . In co n trad is tin c tio n to o th e r ecoto­ pic w ork ing m ethodsw e th e » to ta lity m ethod« observe only th e physiogno­ m y of th e ecotopic region, th e u n d e rs ta n d in g of a given p a r t of th e reg ion as a w hole. T he app lica tion of th e » to ta lity m ethod« is questionab le p a r ti­ cu larly in cu ltu ra l reg ions w h ere th e d e te rm in a tio n of th e geophysical and ecological ch a rac te ris tic s an d processes defies observation . T he second, m ore ex tensive g roup of investiga tions involves th e analysis of th e ind iv i­ dual p ro p e rtie s of th e region, th e in te r-re la tio n of in d iv id u a l com plexesand finally a geotopical syn thesis. The m ethod consists of th re e phases of w ork , closely in te rre la te d an d com plem enting each other. P a r tia l com plexes are sep ara te ly tre a te d by m eans of th e geotopical d iffe ren tia l analysis. In th e geotopical com plex analysis it is necessary to s tu d y th e in te rac tio n of sm aller, ca refu lly se lected sam ples of th e geograph ica l surface . The geo-to­ pical syn thesis is based on th e sy stem atiza tion an d typological classification of geo-com plexes on th e basis of th e resu lts y ie lded by d iffe ren tia l and com plex analysis. Chorological w ork ing m ethods have been developed d u rin g th e la st 15 years, p a r tic u la rly in th e D em ocratic R epublic of G erm any. C en tra l to th e chorological m ethods a re th e »classic« spheres of th e physical geography: th e m app ing of top ic s tru c tu re s , th e analysis of com plex an d com ponenti- ally re la te d ch a rac te ris tic s of th e m ost o u ts tan d in g com binations, of th e ecologic p ro p ertie s , etc. T he m osaic p ic tu re of th e ch o ra is a m an ifesta tio n of the d is trib u tio n of th e p rim a rily stab le ch a rac te ris tic s of the processes and in te rco n n ec tio n s am ong neig h b o u rin g top ic u n its . The chorological m ethods a re gen era lly used in th e s tu d y of th e fo llow ing charac teristics: descrip tion of top ic u n its an d th e ir geospatial h e te ro g en u ity , q u a lita tiv e d escrip tion of th e chora an d com ponen tia l ch a rac te ris tic s (re lie f types, hydro log ical charac teristics, e tc .). The analysis an d th e id en tif ica tio n of choro logical com plexes is techn ica lly c a rrie d out in fo u r in te n s ity phases, w hile th e selection am ong th em is d ep en d en t on th e find ings aim ed a t in th e research .