POZNOANTIČNO GROBIŠČE NA RIFNIKU PRI ŠENTJURJU LOJZE BOLTA P o kra jin ski m uzej, Celje N a vrh u R ifnika je n ajk asn eje v 2. stoletju n. št. nastala poleg p ra ­ zgodovinske antična naselbina. Številne najdbe pričajo o tem. O antičnih novcih 2. in 3. stoletja poroča že W. Schm id.1 P ri izkopavanjih v le tih 1962 in 1963 smo našli še nove dokaze za tako zgodnjo datacijo an tičn e naselbine na R itniku. Navedel bi le ke­ ram iko, H adrijanov novec in sidrasto fibulo.1 2 P o dosedanjih rezu ltatih Schm idovih in kasnejših raziskovanj pa vem o, da je naselbina tra ja la do konca 6. stoletja n. št. O tem pričajo tem elji posam eznih stavb, od k ritih v letu 1963 in A talarikov novec, ki ga je na naselbini odkril W. Schm id.3 Z a zadnjo trd itev je najlep ši dokaz grobišče. Na najdbo nas je opo­ zorila lastnica F. Bohinc. V letih 1962 in 1963 je bilo odkritih 29 grobov, v le tu 1967 smo odkrili n a d a ljn jih 64 grobov, leta 1968 pa še 16 grobov. Tako poznamo danes z grobišča na R itniku vsega 109 grobov (sl. 1 v prilogi).4 Grobišče leži n a jugozahodni strani hriba, k akih 60 m pod naselbino. G robovi ležijo v bolj ali m anj ravnih vrstah. Vsi skeleti so obrnjeni z glavo proti vzhajajočem u soncu (sl. 2 v prilogi). M ajhni odkloni proti severu ali jugu, po m n en ju večine strokovnjakov nastopajo zato, k e r so se rav n ali po sončnem vzhodu dneva pokopa. O legi m rtveca v grobu v odnosu na vzhajajoče sonce je v rsta teorij. N ekateri si razlagajo ta pojav z vplivom krščanstva, ki se čuti z nastopom cesarja K onstancija in se za vlad an ja V alensa širi m ed germ anskim i plem eni. D rugi vidijo v tem vpliv pontsko-podonavskega k ulturnega kroga, ki se opira na stare tradicije.5 D. D im itrijevič m eni, da je običaj, m rliča obrniti p ro ti sonč­ 1 W. Schmid, Das ostgotische Dorf auf dem Reichenegg bei Anderburg. Untersteirischer Kalender 1944, 77—80. 2 V. Kolšek, Rifnik v antiki. Celjski zbornik 1965, 283. 3 W. Schmid, o. c. 80. 4 V. Kolšek, Rifnik v antiki. Celjski zbornik 1965, 290 ss. L. Bolta, Rifnik (Arheološki izsledki in problematika). Arh. vestnik 18, 1967, 397—416; Isti, Rifnik (Prazgodovinska in poznoamtična naselbina in poznoantično grobišče). Celjski zbornik 1968, 209—225. 5 D. Dimitrijevič, Gepidska nekropola »Kormadin« kod Jakova. Rad Voj- vodj. muz. 9, 1960, 9. nem u vzhodu vezan n a latenodobne kulture, k jer so pojavi solarnih sim ­ bolov zelo pogosti.6 7 8 Lega rok p ri rifn išk ih skeletih je dokaj različna. Običajno so roke položene ob telesu, v posam eznih prim erih počivajo v naročju. Včasih je samo ena roka položena ob telesu, d ru g a pa počiva v naročju. Noge so v iztegnjenem položaju, razen v dveh prim erih, ko so spodnje okon­ čine prekrižane. Posam ezni skeleti, ki ne kažejo sledov kasnejšega prekopavanja ali nam ernega ro p an ja groba, so ohranjeni brez lobanje, npr. skelet 32. S podobnim pojavom se srečujem o tudi n a grobišču iz 6. stol. n. št. v K orm adinu.7 Tudi za ta pojav razlage zaen k rat še nim am o. T a običaj so v Jugoslaviji ugotovili še na avaro-slovanskem grobišču v B rodskem D renovcu in na slovansko-m adžarskem grobišču »Velika hum ka« p ri B atajnici.8 J. E isner vidi v tem običaju sarm atski vpliv.9 Om enil b i še posebnost, ki smo jo opazili pri skeletu 56. Na lobanji je dobro vidna nam erna deform acija. P ojav ni pogost, po jav lja se pa predvsem p ri sar- m atskih in germ anskih plem enih.1 0 1 1 Opis grobnih najdb iz leta 1967 in 1968 V grobu 30 je b il samo fragm ent koščenega glavnika pri glavi. Ob vsaki stran i lobanje groba 35 je bil po en bronast u han s kocko, p ri naslednjem grobu pa n a vsaki strani po en bronast uhan s košarico. P ri p rstih desne noge groba 37 je b il poveznjen fragm entiran lonec, v k a­ terem je bil kos železa in nekaj steklenih jagod ogrlice. Skelet 38 je bil p ri glavi obložen z vencem kam enja. O krog v ratu smo našli m anjšo ogrlico iz steklenih biserov, na prsih bronasto iglo za spenjanje obleke, n a levi roki pa dve železni zapestnici in b ro n ast prstan. Grob 39 je zelo pom em ben za datacijo celotnega grobišča. V grobu smo našli razen bro­ naste pasne spone z razvitim ščitastim trn o m tudi železen nož, b ak ren novec rim skega cesarja P roba (276—282) in srebrnik langobardskega v la d a rja K lefa (572— 574). Novec tega v la d a rja poznamo tudi z grobišča v K ran ju .1 1 Grob 40 je im el p ri stopalu leve noge m anjšo posodico iz sivo žgane gline. B ikoničen tru p se zaključi v visok cilindričen vrat. V grobu 41 smo n ašli lep enovrsten glavnik. Obe platnici sta okrašeni, ravno tako pa tud i nekoliko n ap et h rb et glavnika. P ri večini skeletov je spol zaradi dokaj slabe ohranjenosti skoraj nem ogoče ugotoviti. P ri določanju smo zato večkrat navezani na p ri­ datk e v grobu. S tega vidika za grob 42 lahko z gotovostjo trdim o, da je bil pokojnik m oškega spola. Našli smo sledeče predm ete: en večji in en m anjši železen nož, dve bronasti pasni sponi, kam enit brus, dolg, 6 Ibidem 9. 7 Ibidem 10. 8 Ibidem 10. 9 J. Eisner, Devinska Nova ves (1952) 244. 1 0 D. Dimitrijevič, Rad Vojvodj. muz. 9, 1960, 34. G. Müller-Kuales, Die Goten v H. Reinerth, Vorgeschichte der deutschen Stämme 3 (1940) 187. 1 1 J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja (1939) sl. 14. Danes je v Numizma­ tičnem kabinetu Narodnega muzeja v Ljubljani. Sl. 3. Rifnik. Poznoantično grobišče. Grob 35: par bronastih uhanov s kocko in ogrlica, sestavljena iz steklenih jagod Abb. 3. Rifnik. Spätantikes Gräberfeld. Grab 35: ein Paar Würfelohrringe aus Bronze und Halsband, zusammengesetzt aus Glasperlen Abb. 4. Rifnik. Spätantikes Gräberfeld. Grab 39: Silbermünze des langobar- dischen Herrschers Klef (572—574); Dm. 16 mm, Gw. 0,65 g 9 Sl. 4. Rifnik. Poznoantično grobišče. Grob 39: srebrnik langobardskega vladarja Klefa (572—574); pr. 16 mm, teža 0,65 g 9 A r h e o lo š k i v e s tn i k koščen ročaj, spet z bronastim i zakovicam i, železno pinceto in fragm ente železa, na k aterih so b ili še vidni ostanki tkanine. V grobu 43 smo našli sam o ogrlico iz steklenih podolgovatih biserov, ki se pogosto pojavljajo tu d i na grobišču n a B ledu.1 2 Lonček nad glavo skeleta 44 preseneča zarad i grobe izdelave. Izde­ la n je prostoročno. Ročaj je le delno ohranjen. Razen lončka je im el pokojnik v naročju frag m en tiran železen nož. Grob 46 je b il u sekan v živo skalo. N a treb u h u je ležala železna p asn a spona. T ik nad skeletom smo našli frag m en t ilirske keram ike, to nas ni presenetilo, k er smo že preje n aleteli n a tem prostoru na fra g ­ m en te prazgodovinske keram ike, ki jih je erozija prinašala z v rh a h rib a, k je r je bila prazgodovinska naselbina.1 3 V ženskem grobu 47 im am o tele pridatke: ob glavi na vsaki stra n i po en bronast u han s košarico, na levi roki b ro n asta zapestnica, na p rsih pa koščen obesek. Z adnji je bolj verjetno ko t za okras bil am ulet ali talism an. Na našem k ak o r tu d i na istodobnih grobiščih na M adžarskem je to pogost pridatek. K onca zapestnice sta odebeljena, se pa ne stikata. T a tip zapestnic je običajen že v antiki, obdrži se pa v prostoru, k i so ga kasneje naselili L angobardi, kakor tu d i v avarski Panoniji, to je v širši okolici B latnega jezera. Na R ifniku se podobno kot na Bledu za­ pestnice skoraj redno p o javljajo na levi roki. J. K astelic je im el ta običaj za posebnost grobišča na B ledu.1 4 1 5 K aže pa, da ni bil v navadi sam o na B ledu, tem več tud i n a R ifniku. M orda lahko tu d i v tem vidim o neko sorodnost med obema grobiščem a. Grob 49 je verjetn o m oški grob. Na tre b u h u sta ležali dve pasni sponi, ena železna in ena bronasta. Zanim iva je posebno druga, ki im a n a ščitastem trn u križu podoben ornam ent.1 3 V grobu je b il tudi novec rim skega cesarja V alentinijana (364— 375). Ob desni nogi, vendar ne več v dosegu desne roke je ležal fragm entiran železni nož. Zelo zanim iv je ženski grob št. 50. Ob glavi im a dva uhana, toda ne enaka, k ak o r je običajno. Pokojnica je nosila n a eni stran i u h a n s košarico, na drugi pa u h an s kocko. N a levi ro k i je im ela eno železno in eno bronasto zapest­ nico, na p rstu leve ro k e pa še b ronast p rsta n z rom bastim zgornjim delom . R om basta ploščica je okrašena s krogom s piko v sredini. Ta o rn am en t je zelo pogost tu d i n a glavnikih in verjetno spom inja na enega od solarnih simbolov. O bleko je spenjala n a p rsih okrogla bro n asta fi­ bula. Fibula im a o rn am en t v obliki rozete. Podobno fibulo, a žal frag - m entirano poznam o že iz groba 14,1 6 kakor tu d i iz grobišča na B ledu, k je r je tudi ohranjen sam o spodnji del.1 7 T a tip fibule je močno ra z šir­ 1 2 J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu. Dela SAZU 13 (1960) 28. 1 3 V. Kolšek, Celjski zbornik 1965, 291. 1 4 J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu. Dela SAZU 13 (1960) 24. 1 5 Pasne spone s križem na ščitastem trnu poznamo tudi iz Nikitscha in Cancella. H. Mitscha-Märheim in J. Werner vidita v tem ornamentu že vpliv krščanstva. J. Werner, Die Langobarden in Pannonien. Abhandl. d. Bayer. Akad. NF 55 A, B (1962) 85, sl. 14: 1, 2. 1 6 L. Bolta, Ritnik. Arh. vestnik 18, 1967, 402. 1 7 J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu. Dela SAZU 13 (1960) T. 14. je n v okolici B latnega jezera.1 8 Okrog v ra tu je im ela pokojnica fragm ent zgornjega roba steklene žare, eno jagodo iz steklene paste zelene b arv e in zelo neobičajen obesek v obliki sekirice (?). In v en tar groba 52 v sebuje predm ete, ki so n a našem grobišču dokaj običajni. To je koščen glav n ik z zobci n a obeh stran eh in bro n asta pasna spona, okrašena s koncentričnim i zarezam i. T udi grob 54 je ženski. Roke je im ela položene v naročju; n a levi roki je im ela bronasto zapestnico z odebeljenim a in n esklenjenim a koncem a. O grlica iz steklenih jagod je, čep rav ne velika, po kom binaciji jagod zelo pestra. Večji cen traln i ja ­ godi, ki je po zunanjem obodu poslikana s svetlo cikcak linijo, sledijo m an jše podolgovate okrogle jagode. Dolga bro n asta igla, ki smo jo našli pod vratom je po vsej v erjetn o sti bila n am enjena za spenjanje obleke. Ig la kaže na poznoantične tradicije, ogrlica p a je za datacijo groba m anj pom em bna. Tipično ženski je n a k it v grobu 57. P ri tem kakor tudi p ri drugih grobovih opažamo, da so običajno ohranjeni le deli glave in okončine, re b ra in m edenične kosti p a so skoraj povsem uničene. P rid atk i v grobu Sl. 5. Rifnik. Poznoantično grobišče. Grob 50: železna zapestnica, bronasta zapestnica, bronast uhan s kocko, bronast uhan s košarico, bronast prstan, okrogla bronasta fibula z geometrijskim ornamentom in deli ogrlice Abb. 5. Rifnik. Spätantikes Gräberfeld. Grab 50: eiserner Armband, bronzener Armband, bronzener Würfelohrring, bronzener Körbchenohrring, bronzener Fingerring, bronzene Scheibenfibel mit geometrischen Ornament und Teile eines Halsbands w A. Alföldi, Der Untergang der Römerherrschaft in Pannonien 2 (1926) 45, T. 6. prinašajo v grobni in v e n ta r našega grobišča nove presenetljive elem ente. N ad glavo je ležal dolg enovrsten glavnik, n a levi roki je im ela b ro n ast p rsta n z m onogram om n a rom bastem zgornjem delu. Okrog v ra tu je nosila m anjšo ogrlico iz steklenih in ja n ta rje v ih jagod. T udi tu je ena od steklenih jagod okrašena z belo cikcak linijo po zunanjem obodu. E n a tem nom odra jagoda im a prirezane vogale. Tudi v tem grobu smo našli na prsih glinast bikoničen vijček ko t obesek. Na prsih n a desni stra n i smo pa našli dve S-fibuli. Na Slovenskem poznamo več prim erov podobnih fibul iz grobišča v K ranju,1 9 en p a r S-fibul z Zasavske gore (Sve­ te gore) pri V ačah2 0 in en osam ljen p rim er tu d i iz grobišča na B ledu.2 1 Sl. 6. Rifnik. Poznoantično grobišče. Grob 57: bronasti S-fibuli; d. 2,55 in 2,60 cm Abb. 6. Rifnik. Spätantikes Gräberfeld. Grab 57: zwei bronzene S-Fibeln; Lg 2,55 und 2,60 cm Zelo pogoste so tudi n a M adžarskem ob B latn em jezeru — V arpalota,2 2 2 3 na M oravskem 2 2 kakor tu d i v F u rlan iji (Čedad).2 4 V grobu 59 sta bili ob pasu dve pasni sponi. P rv a slabo ohran jen a b ro n asta spona je bila z n esklenje­ nim a nazaj zavitim a koncem a. T rn p ri tej sponi ni ohranjen. D ruga m an j­ ša je bila verjetno n am en jen a za p rip en jan je dodatnega jerm en ja v pasu. V grobu sta bila razen tega še dva rim sk a novca, od k aterih je eden K onstantina I., za drugega pa se ne da ugotoviti, katerem u v lad arju p ri­ pada.2 5 Ob desni stegnenici je ležal še sre b rn okov nožnice, m eča ali bodala, od katerega se pa žal ni nič ohranilo. Grob 64 je im el n ad glavo bronasto iglo, ob levem ušesu en u han s kocko — na desni stra n i uhana n i bilo, okrog v ratu ogrlico in ob pasu eno železno in eno bronasto pasno spono. V grobu je bil tudi b ro n ast 1 9 J. Werner, Langobarden in Pannonien. Abhandl. d. Bayer. Akad. NF 55 B (1962) T. 38: 3; T. 37: 13. 2 0 Ibidem T. 38: 16—17. 2 1 J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu. Dela SAZU 13 (1960) T. 15. 2 2 J. Werner, Langobarden in Pannonien. Abhandl. d. Bayer. Akad. NF 55 B (1962) T. 7: 1 —2. 2 3 Ibidem T.38: 11. 2 4 Ibidem T. 37: 6. 2 5 Tov. A. Jeločnik, ki je pregledal antične novce in jih določil, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvaljujem, je za drugega lahko ugotovil le letnico kovanja (308—310). rim ski novec cesarja A u relijan a (270— 276). Ob desni roki je im el k ra jši železen nož. V grobu 66 je bil samo b ronast rim sk i novec v lad arja K on­ stan tin a. Skrom en je tu d i grob 69. V njem smo našli le lepo okrašen enovrstni glavnik, ki je n a obeh stran eh okrašen z vrezanim i krogi s piko v sredini. Podoben o rn am en t se p o jav lja dokaj pogosto tudi na u h an ih s kocko, našli pa sm o ga tu d i na enem od že om enjenih prstanov. F rag m en t koščenega glavnika smo našli tu d i v grobu 70. Razen glavnika je im el ta grob še ogrlico iz steklenih jagod, od k aterih izstopa ena po svoji izredni velikosti. Ogrlico iz steklenih jagod in koščen glavnik smo ugotovili tu d i v grobu 71, samo koščen glav n ik pa v naslednjem grobu št. 72. V grobu 74 smo našli samo eno bro n asto pasno spono. V grobu 75 smo našli že­ lezno zapestnico, ki pa n i bila na levi roki, k ak o r je na našem grobišču običajno, tem več na desni roki. To je edini p rim er te vrste, ki ga pozna­ mo z rifniškega grobišča. P ri tem skeletu smo našli tudi bronasto iglo, ki je ležala na prsih. O grlica v grobu 76 je sestavljena v glavnem iz »jagod v nizu«, ko t jih im en u je J. K astelic,2 6 2 7 2 8 2 9 k ak o r ona v grobu 43. Ob vsaki stran i glave je b il po en u han s kocko, okrašen s krogom in piko v sredini. Ob glavi je ležala razen tega še lepa b ro n asta lasnica s steb ri- často oblikovanim zgornjim delom in ploščato zavito glavico.2 7 Igle s splo- ščeno glavico so po m nenju n ek aterih strokovnjakov rabile tu d i v p ra k ­ tične nam ene.2 8 Tudi v tem grobu je b il na p rsih koščen vij ček. Železen nož v grobu 77 je bil položen ob levi stegnenici, ob nogah p a še dva železna žeblja in poznoantična fibula. Železno kresilo v grobu 78 je drugo, kolikor smo jih našli na sedaj odkritem delu grobišča. Razen kresila je bila v grobu tu d i m anjša antična b ro n a sta fibula iz konca 3. ali 4. stoletja.2 9 V ženskem grobu 79 smo našli ob glavi par odlično o h ra­ n jen ih srebrnih uhanov s košarico. Tako A. A lföldi kakor tudi J. K aste­ lic3 0 m enita, da so u h an i s košarico antični okrasni predm et, ki p a se v raznih v arian tah obdrži še vse do 7. sto letja n. št. Tudi Z. V inski je m nenja, da v elja za uh an e s košarico isto k ak o r za uhane s kocko, to je, tu d i p ri uhanih s košarico im am o opravka s poznoantično tradicijo.3 1 R avno z uhani s kocko in u h an i s košarico se rifniško grobišče prese­ netljivo ujem a z grobiščem na Bledu, k je r ta okras prevladuje, v K ran ju pa je neprim erno skrom neje zastopan. To bi m orda dovoljevalo m nenje, da je m ed grobiščem v K ra n ju in grobiščem n a B ledu precejšnja razlika, verjetno časovna in etnična. N ekje v sredini m ed tem a dvem a grobišče- 2 6 J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu. Dela SAZU 13 (1960) 28. 2 7 L. Bolta, Nécropole du Bas-Empire a Rifnik prés de Šentjur. Inven­ taria arch. 12 (1969) Y 115: 3. 2 8 J. Hampel, Alterhümer des frühen Mittelalters in Ungarn (1905). 2 9 A. Schober, Die Römerzeit in Österreich und angrenzenden Gebieten (19532 ) 181. 3 0 A. Alföldi, o. c. 40; J. Kastelic, o. c. 17. 3 1 Z. Vinski, Körbchenohrringe aus Kroatien. Die Wienerschule der Völ­ kerkunde (1956) 564 ss; Isti, Kasnoantička baština u grobovima ranog srednjeg veka kao činjenica i kao problem. Materijali 1 (1963) 105. Vinski smatra,_ da so zlati uhani iz groba 7 na Rifniku vzhodnorimski—■ zgodnjebizantinski im­ port. Med import lahko štejemo tudi srebrne uhane iz groba 79 na Rifniku, dočim so ostali izdelani v lokalnih delavnicah. m a pa je Rifnik, ki p a im a po drugi stran i zopet več sorodnosti s K ra ­ n jem kakor p a Bled. P a r bronastih uhanov v grobu 80 nas pušča v dvomu. O hranjen je sam o obroč z zanko b rez sledov košarice. Tako v tem prim eru ne m ore­ mo govoriti o uhanih s košarico, tem več so to navadni uhani z zanko. V istem grobu smo n ašli še železno iglo. Podobne uhane z zanko brez košarice poznamo tu d i iz In viilina v F u rlan iji.3 2 Izredno bogat in zani­ m iv je bil tu d i grob 83, ki je, sodeč po pridevkih, ženski. Okrog v ra tu je bila m anjša ogrlica iz steklenih in jan taro v ih jagod. Na levi stran i prsi je ležal dvovrsten glavnik. Na tru p u je ležalo več predm etov: v elika bronasta pasna spona, k atere en del je zelo podoben pasni sponi iz gro­ bišča v K ran ju ,3 3 d ru g i del pasne spone je bro n asta ploščica z železnim i zakovicam i. Po zunanjem robu ploščice sta po dve v rsti vzporednih vbo­ dov. V isti tehniki je izveden tu d i glavni m otiv na ploščici, ki p a si ga težko razlagam o kot ornam ent; m orda g re v tem prim eru za m onogram lastn ik a ali izdelovalca. Eden od znakov nekoliko spom inja na stare g er­ m anske rune. Seveda pa je to samo dom neva. D rugi znaki ne kažejo posebne podobnosti s to staro, dokaj m alo znano pisavo.3 4 Poleg te je ležala še m anjša železna pasna spona in delno frag m en tiran železen nož. Na prsih je ležal bikoničen glinast obesek, razen tega pa še b ro n asta S-fibula s trem i alm andinskim i vložki. D va m anjša okrogla alm andina sta m orala pa biti v okroglinah, ki naj b i pred stav ljali očesi. F ib u la je nam reč oblikovana tak o kot vse fibule teg a tipa, da se končujeta konca v stilizirani ptičji glavi. Ponovno bi poudaril, da poznamo z grobišča na Bledu samo eno podobno fibulo, več podobnih prim erkov p a je v K ran ju , še več pa v d rugih grobiščih ob B latnem jezeru in v severni Italiji, ki jih pripisujejo Langobardom . Ob n o tran ji stran i leve pod- lahtnice, ki je počivala v naročju, je b ila bronasta, v zgornjem delu pozlačena igla, dolga je 13,3 cm. S podnji del je k vadratnega preseka in se koničasto končuje, zgornji del p a je ploščat in se zaključuje v stilizirano glavico. N a sploščenem pozlačenem delu je p leten in ast ornam ent. Podoben p leteninast orn am en t se pojavlja med drugim tu d i n a kasnoantičnih m ozaikih. O m enjena igla skoraj n im a po­ dobnih vzorov. N ekoliko podobna ji je igla iz L örracha (Baden),3 5 ki je bila v grobu skupno z dvem a vzhodnogotskim a fibulam a, enim uhanom s poliedrom in zlatim prstan o m z alm andinskim i vložki. A vtor pripisuje iglo Alam anom . Po velikosti bi pa naši igli ustrezala sreb rn a in v zgornjem delu pozlačena igla iz gepidskega groba 84 v Szentes-N agyhegy.3 6 Težko si je pred stav ljati, kakšen nam en je im ela. N ajbolj verjetno pa lahko rečemo, da je rab ila kot pisalo. Tudi grob 86 je po svojih n ajd b ah zelo zanim iv. Okrog v ra tu je bila ogrlica iz števil­ 3 2 G. Fingerlin, J. Garbsch in J. Werner, Die Ausgrabungen im lango- bardischen Kastell Ibligo — Invillino (Friaul). Germania 46, 1968, 101, sl. 6: 22. 3 3 J. 2mavc, Das Gräberfeld im Lajh bei Krainburg. Jahr. d. Zentr. Komm. NF 2, 1904, grob 71, št. 213 a. 3 4 Z. Kulundžič, Historija pisama (1957) 685. 3 5 W. A. Jenny, Die Kunst der Germanen im frühen Mittelalter (1940) T. 26. 3 6 D. Csallany, Archäologische Denkmäler der Gepiden im Mitteldonau­ becken. Arch. Hung. NS 38 (1961) 59, 11. n ih steklenih in ja n ta rje v ih jagod. Med steklenim i naletim o n a tem no m odre s prirezanim i vogali, dalje poslikane k ak o r tudi na »jagode v nizu«. Koščen dvovrsten glavnik je b il že močno poškodovan in je le delno ohranjen. Ob glavi smo našli na vsaki stra n i po en bronast u h an s košarico, na levi roki je b ila bronasta zapestnica z rahlo odebeljenim a koncem a, na prsih je b il g lin ast obesek in okrogla bronasta fibula. F ibula je sestavljena iz spodnjega in zgornjega dela, igla na spodnjem delu je b ila železna, zgornja ploskev pa je razdeljena v večji in m anjši krog. V m anjšem krogu je upodobljena človeška figura z vencem okrog glave. Sl. 7. Rifnik. Poznoantično grobišče. Grob 86: okrogla bronasta fibula s človeško glavo: pr. 3,05 cm, deb. 0,5 cm Abb. 7. Rifnik. Spätantikes Gräberfeld. Grab 86: bron­ zene Scheibenfibel mit Men­ schenkopf; Dm. 3,05 cm, Dicke 0,5 cm F ib u la spom inja na podobne fibule iz F eneka3 7 s to razliko, da se pri zadnji pojavi spodaj še orel z razpetim i perutm i. A. Alföldi razlaga p ri­ zor n a fibuli, ko orel odnese cesarja v nebo, in vse podobne m otive za antični vpliv.3 8 V tej zvezi posebej poudarja, da podobnih m otivov ne m orem o pripisovati L angobardom . V času, ko pridejo Langobardi v Ita ­ lijo, je ta m otiv že davno opuščen. E dina n ajd b a fibule iz langobardskega obdobja v Italiji je znana iz Nocere Um bre. T udi zlati m edaljon iz T u r­ beta, d atiran v 5. stoletje, k i je presenetljivo podoben figuri na naši fibuli, govori za antično tradicijo.3 9 Ob stopalu desne noge je bil v tem grobu položen lonček s p ri nas do sedaj zelo redkim ornam entom . Na v ra tu imamo dve v rsti žigosanih krogov, ki so razdeljeni na več polj. Pod njim a pa je m otiv visečih trikotnikov, sestavljenih iz žigosanih rom ­ bov, ki so podobno k ak o r krogi razdeljeni na več polj. P ri nas poznam o keram iko s podobnim ornam entom sam o iz K ran ja,4 0 bolj pogost p a je ta ornam ent na keram iki langobardskih in gepidskih grobišč M adžarske in Čehoslovaške.4 1 V Ju g o slav iji se ta ornam ent na keram iki razen v K ranju, ki sem ga že om enil, pojavlja še v B atajnici4 2 in K uzm inu pri Srem ski M itroviči v S rem u.4 3 V ženskem grobu 88 smo našli ob glavi p a r bronastih uhanov s koc­ ko, na levi roki železno zapestnico, okrog v ra tu pa bogato ogrlico iz 3 7 A. Alföldi, o. c. 47, T. 6: 4. 3 8 Ibidem, glej opombo 3. 3 9 M. Maslač, Glasnik Zem. muz. 44, 1932, 31—33, T. 16. 4 0 J. Werner, o. c. B, T. 18: 2 4 1 Ibidem T. 18, 19. 4 2 Seoba naroda. Arheološki nalazi jugoslo^enskog Podunavlja (1962) 74, sl. 4. 4 3 Ibidem 81, sl. x. steklenih jagod. Število jagod na tej ogrlici je neprim erno večje k ak o r na drugih. S estavljena je pa predvsem iz m an jših jagod. M anjšo ogrlico iz steklenih in ja n ta rje v ih jagod smo našli tu d i v grobu 92. Razen ogrlice smo ob lobanji našli še en uhan s kocko in en uhan z zanko brez koša­ rice, podobno kakor v grobu 80. Oba u h an a sta bronasta. Sl. 8. Ritnik. Poznoantično grobišče. Grob 86: glinast lonček z žigosanim ornamentom; v. 10,6 cm Abb. 8. Ritnik. Spätantikes Gräberfeld. Grab 86: Tontöpfchen mit gestem­ peltem Ornament; H. 10,6 cm V letu 1968 smo odkopali še 100 m 2 površine grobišča in p ri tem odkrili še 16 skeletnih grobov. P rid atk i v teh grobovih so skrom nejši, to si lahko razlagam o na ta način, da smo kopali že bolj na ro b u gro­ bišča. V grobu 99 sm o našli na p rstu desne roke b ro n ast p rstan . Za kronološko opredelitev grobišča je zelo važen tu d i grob 100. V n jem so bili tile pridatki: dva bro n asta uhana s kocko, ena podolgovata in posli­ k an a jagoda ogrlice, na levi roki ena železna zapestnica, na p rsih pa zlatn ik z napisom : JU STIN IA N U S AUG in n a drugi stran i VICTORIA AUG. Teža zlatnika je 1,45 g, prem er pa 14 mm. Po m eri in teži u streza triensom iz O sijeka.4 4 Podoben triens so našli tu d i na tako im enovanem langobardskem grobišču v K ran ju .4 5 4 4 F. Stefan, Die germanische Landnahme im Ostalpenraum bis zum Ausgang der Völkerwanderung. Das Joanneum 6, 1943, 110, T. 3; 9. 4 5 Hrani ga numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani. V grobu 101 so bili tile p rid atk i: u h an s košarico, jagode od ogrlice in bronasta zapestnica; v grobu se ni ohranila nobena kost. V grobu 102 je ležala na pasu b ro n a sta pasna spona s ščitastim trnom . Samo n ekaj jagod ogrlice je im el tu d i grob 104. V zelo slabo ohranjenem grobu 105 je bila v bližini ram en a bro n asta pasna spona z železnim trnom . Sl. 9. Ritnik. Poznoantično grobišče. Grob 100: Justinjanov triens (52Y —565); pr. 1,4 cm, teža 1,45 g Abb. 9. Ritnik. Spätantikes Gräberfeld. Grab 100: Justiniantriens (527—565); Dm. 1,4 cm, Gw. 1,45 g Zaključna razm išljanja o poznoantičnem grobišču Grobišče, ki se začne v vinogradu F an ik e Bohinc in se nadalju je n a trav n ik u A ntona Š k eta (parcelna št. 23, k. o. Ritnik), je skoraj v ce­ lo ti raziskano. Na podlagi do sedaj izkopanega gradiva lahko povemo nekaj misli, ki bi bile lahko že tu d i p risp ev ek k dokončni dataciji gro­ bišča. Večina grobnih p rid atk o v kaže n a d irek ten ali indirekten vpliv antične tradicije na naselbini n a R ifniku. V tej zvezi bi om enil fibulo iz groba 78, rim ske novce 3. in 4. sto letja v grobovih 39, 49, 57, 64 in 66. M očan antični vpliv že vidim o tu d i še n a številnih uhanih s košarico in uhanih s kocko. Ta okras je n a našem grobišču zelo pogost. Isto velja za bronaste igle s sploščeno glavico kak o r tu d i za bronaste zapestnice z odebeljenim i in nesklenjenim i konci. T udi uhani, ki imajo samo zanko brez košarice, spadajo v poznoantičen in v en tar, podobno kakor v In v ilir­ m i (Čedad).4 6 Res pa je, da na grobišču lahko ugotovim o tudi nekaj povsem tu jih elem entov, ki kažejo n a vplive tu jih narodov, ki so se v naših k rajih pojavili ob koncu 5. in v 6. sto letju in tu tu d i krajši čas gospodovali. M anjše vojaške posadke so skozi štiri desetletja vzdrževali V zhodni Goti. Te posadke pa seveda niso m ogle odločilno vplivati na stru k tu ro d ru ­ gega prebivalstva pri nas.4 7 Še k rajši čas so se zadrževali v naših k ra ­ 4 1 G. Fingerlin, J. Garbsch in J. Werner, Germania 46, 1968, 101, sl. 6: 22. 4 7 B. Grafenauer, Ustoličenje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev. Dela SAZU 7 (1952) 412. jih L angobardi, ki so po lastnem izročilu, k i n am ga je posredoval njihov zgodovinar P avel D iakon, prebivali v teh k ra jih le 22 le t (od 546— 568). Po letu 568 se pa tu d i ti um aknejo iz severne Italije. Za vzhodnogotski v pliv na R itniku govori novec vzhodnogotskega v la d a rja A talarika (526—534) in vzhodnogotska fibula. Fibula je sicer razm erom a skrom en dokaz, k er vemo, da so po vzhodnogotskem običaju nosili te v rste fibule vedno parom a.4 8 Sl. 10. Rifnik. Poznoantično grobi­ šče. Grob 9: vzhodnogotska fibula Abb. 10. Rifnik. Spätantikes Grä­ berfeld. Grab 9: ostgotische Fibel Poleg vzhodnogotskih je tu še nekaj langobardskih elem entov. Sem lahko prištejem o sre b rn ik langobardskega v lad arja K lefa (572— 574) in zlatnik, kovan po vzorcu bizantinskih zlatnikov in z napisom b izan tin ­ skega v lad arja Ju stin ija n a I. (527— 565). V ta k u ltu rn i krog spadajo tu d i tri S-fibule in lonček z žigosanim ornam entom . Številni koščeni glavniki k ak o r tud i ogrlice, eni in drugi so n a našem grobišču zelo pogosti, p a so za točnejšo datacijo brez večjega pom ena, k e r so razširjeni na zelo širo­ kem prostoru in skozi dolga stoletja. Om enil bi še en podatek, ki bo m orda pom agal k razrešitvi tega dokaj zapletenega v p rašan ja. Stom atolog dr. V alter K rušič m eni n a osno­ vi močno razširjenega kariesa n a našem grobišču, da imamo opravka s prebivalci, ki so živeli tu že dalj časa. N jihov sestav p reh ran e povzroča tako razširjen karies. Z ato v tem p rim e m ne bi mogli govoriti o kakšnih germ anskih plem enih n a našem grobišču, še m anj seveda o Slovanih. Pogost pojav k ariesa je tu d i eden od dokazov za to, da im am o opravka z ljudstvom , ki je tu živelo že dolga sto letja — na vsak način p a še iz časov rim ske okupacije.4 9 Zgoraj opisano grobišče lahko po vsem , k a r smo že zapisali, stavim o delno v 1., delno pa v drugo polovico 6. stoletja. Za 5. stoletje nim am o 4 8 L. Bolta, Rifnik. Arh. vestnik 18, 1967, 406. 4 9 Podatek sem dobil pri dr. V. Krušiču, za kar se mu na tem mestu naj- lepše zahvaljujem. Primerjaj tudi: V. Krušič, Karies pri starih Slovanih. Dela SAZU 6 (1954). nobenih znakov, razen fibule v grobu 78, ki je iz 4. stoletja in je bila v erjetn o v rab i še v 5. sto letju . Za drugo polovico 6. stoletja pa govorijo tu d i le posam ezni kosi. Novec v la d a rja K lefa, ki sega v sredino druge polovice 6. stoletja, n am dovoljuje sklep, da je bilo grobišče opuščeno približno istočasno k ak o r veliko grobišče v K ran ju . ZUSAMMENFASSUNG Spätantikes Gräberfeld auf R ifnik bei Šentjur Das spätantike Gräberfeld auf Eifnik bei Šentjur ist einstweilen noch nicht endgültig erforscht. Bisher wurden 109 Gräber entdeckt. Alle Skelette liegen in Eichtung Ost-West, mit dem Kopf gegen die aufgehende Sonne gerichtet. Die Arme liegen seitlich am Körper oder im Schoss. Der Schädel einiger Skelette war nicht erhalten. An einem Skelett waren sichtbare Anzei­ chen einer absichtlichen Deformation des Schädels zu bemerken. Alle Skelette waren frei in den Erdboden gelegt, hie und da, wenn das Terrain dies erforderte, auch ein wenig in den Felsen eingegraben. Nur bei einem fanden wir Spuren des Bretts, auf dem es geruht hatte. Unter den Grabgegenständen gibt es praktisch keine Waffen. Alle Ge­ genstände haben einen Schmuck- oder einen Gebrauchscharakter. Es über­ wiegen Halsbänder, Kämme, Würfel- und Körbchenohrringe. Die Ohrringe sind aus Bronze, nur ein Paar ist aus Silber. Nach seiner Ausführung ist dieses letztangeführte Paar den Ohrringen aus dem Gräberfeld in Bled ähnlich. Die Schmucknadeln zum Zusammenfassen von Haar oder Kleidungs­ stücken sind auch alle aus Bronze. In der Eegel haben sie ein abgeplattetes oder etwas gewundenes Köpfchen. Im Grab 83 befand sich eine bronzene und vergoldete Nadel, die wahr­ scheinlich als Schreibinstrument diente. Diese ist in der oberen Hälfte abge­ plattet und vergoldet, läuft jedoch in ein stilisiertes Tierköpfchen aus. Auf dem abgeplatteten Teil befindet sich ein Flechtornament. Aus dem Gräberfeld auf Eifnik kennen wir bis jetzt drei Arten von Fibeln: eine Bogenfibel des ostgotischen Typus, drei S-Fibeln, charakteri­ stisch für das Inventar der langobardischen Gräberfelder in Kranj, am Plat­ tensee und in Cividale, und drei Scheibenfibeln. Von einer ist nur ihr un­ terer Teil erhalten geblieben, der Oberteil der zweiten ist mit einer Eosette verziert, die dritte aber weist auf ihrer oberen Fläche ein Menschenfigürchen auf. Auf dieses Motiv treffen wir auch bei der Fibel aus Fenek. Alle auf­ gezählten Fibeln sind aus Bronze. In einem Grab wurde auch eine klassische römische Fibel des 4. Jahrhunderts gefunden. Seltener sind Fingerringe. Auch die sind in der Eegel aus Bronze. Die Gürtelschnallen sind aus Bronze oder aus Eisen. Die bronzenen haben gewöhnlich einen Schilddorn. Eine ist sehr ähnlich der Gürtelschnalle aus Grab 71 in Kranj. In der Gräbern fanden wir auch mehrere Münzen des 3. und 4. Jahr­ hunderts. Vertreten sind Münzen der römischen Herrscher Aurelian (270—276), Probus (276—282), Constantius I. (306—337), und Valentinianus (364—375). Im Grab 39 fanden wir ausser einer Münze des römischen Herrschers Probus noch eine Silbermünze des langobardischen Herrschers Klef (572—574), im Grab 100 dagegen eine Goldmünze mit der Inschrift des byzantinischen Kai­ sers Justinian I. (527—565). Nach dem Grabinventar zu schliessen, stand das Gräberfeld in Gebrauch von Anfang des 6. Jahrhunderts und wurde irgendwann in der Mitte der zweiten Hälfte des 6. Jahrhunderts u. Z. aufgegeben. Jedenfalls aber vor dem Jahr 587, als das Bistum in Celeia aufgelöst wurde, das höchstwahrscheinlich bereits die Slawen zerstört hatten. Die antiken Traditionen der Bevölkerung wurden zum Teil auch durch die Woge der Völkerschaften erfasst, die im 5. und 6. Jahrhundert durch unsere Gegenden ihrem endgültigen Ziel zu­ strebten — dem sonnigen Italien. Nur so können uns vereinzelte ostgotische und langobardische Elemente in der Ansiedlung und im Gräberfeld auf Rifnik verständlich sein.