ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 24, št. / n-ro 1 februar / februaro 2019 Uvodnik Frontartikolo La jarkunvenoj gravas. Oni resumas la rezultojn de la estinta jaro kaj starigas celojn kaj planojn en la formo de programoj kaj projektoj. Venu kaj kunagu! ) oni povas legi tre personan nekrologon fare de Zdenka Rojc. Jen gi: Smo v obdobju leta, ko se zvrstijo letni zbori ali skup-šcine naših društev, pa tudi organizacij, kjer so vclanje-ne naše sekcije. Ti obcni zbori niso le administrativna navlaka, so tudi priložnost, ko povzamemo dosežke preteklega obdobja in formaliziramo nacrte za prihod-nost v obliki programov in projektov. Pomembno je, da vsi prispevamo k temu procesu s svojo udeležbo, še bolje z izpovedanim stališcem ali kakšno idejo. Dragi somišljeniki, aktivisti esperantskega gibanja rabijo vaš odziv, da namažejo utrujeno kolesje svojih mehaniz-mov, zato ne izpustite obcnih zborov kot nekaj nenuj-nega. Pridite in sodelujte! Ob tej priliki se želi vodstvo ZES zahvaliti vsem, ki so materialno podprli našo dejavnost, ali z denarnimi prispevki, ali z delom ali z materialnimi vložki in uslugami. IO ZES Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Zamenhofov dan 2018 ZES in EDM sta pripravila osrednjo proslavo 159. obletnice rojstva tvorca esperanta L. L. Zamenhofa, Dneva esperantske knjige in Svetovnega dneva clove-kovih pravic 15. decembra 2018 ob 12.00 uri v prosto-rih mestne cetrti Center na Meljski cesti 37 v Mariboru. V prijetni in zelo funkcionalni dvorani se je zbralo nekaj cez 30 esperantistov in podpornikov esperanta iz vse Slovenije. Program je vseboval sedem tock in je trajal eno uro in cetrt brez odmora: 1. Pozdravni nagovor in povezovanje – Mario Vetrih 2. Predstavitev biografije Martina Kojca – Helena Srnec 3. Martin Kojc kot esperantist – Janez Zadravec 4. Cankarjev Hlapec Jernej v esperantu – Janez Jug 5. Anton Aškerc: Godceva balada / La balado de muzikisto – recitira prevajalec Tomaž Longyka 6. Stanislav Škrabec o esperantu pred 110 leti – Janez Jug 7. Nekaj misli ob zakljucku leta 2018 – Ostoj Kristan. Seveda ni šlo brez presenecenj. Osrednji tocki o Martinu Kojcu, ki naj bi nepoznavalcem predstavili Kojcevo osebnost in delo, sta šli malo po svoje. Ocitno sta predavatelja predpostavila, da obcinstvo že dobro pozna vsebino simpozija o Kojcu, ki se je odvijal sep-tembra 2018 v Ormožu in o katerem smo porocali v prejšnji številki našega biltena. Zato je Helena Srnec bolj predstavila svojo knjigo o Kojcu kot Kojca samega. Janez Zadravec pa je menil, naj si ljudje preberejo njegov referat, objavljen v našem biltenu, ter je v prleškem narecju zelo duhovito opisal prve korake Kojcevega rojaka v veliki svet in svoje spoznavanje z esperantom. Domiselno in hudomušno pripovedovanje nas je vse spravilo v dobro voljo. Janez Zadravec je govoril po prleško (Foto O.K.) Janez Jug je v esperantu predstavil dve zanimivi temi, pri cemer si je pomagal s slikami izvirnih doku-mentov. Prikazal je prvo objavo Cankarjevega Hlapca Jerneja v reviji Esperanto-Praktiko v Berlinu leta 1926 v prevodu Rudolfa Rakuše. Vec je povedal tudi o drama-tizaciji tega dela v esperantu Jakoba Štefancica in Modrijanovem prevodu istoimenske drame Ferda Delaka iz leta 1936. V drugem kratkem predavanju pa je Jug prikazal zelo negativni odnos Stanislava Škrabca do esperanta, njegovo vztrajanje in koncno ustvaritev konkurencnega jezika Eulalia. Tomaž Longyka, ki že leta nacrtno prevaja Aškerce-ve balade v esperanto, je tokrat prvic predstavil svojo novo prepesnitev Godceve balade iz poznejšega Ašker-cevega obdobja. Recitaciji izvirnika je sledilo espe-rantsko besedilo, ki je ob custvenem prikazu prevajalca zelo pristno ujelo ritem in vzdušje te balade. Prevajalec svoje delo še izpopolnjuje, saj ob ponovnem podoživ-ljanju najde mesta, kjer se da še izpiliti plesni korak balade (glejte rubriko Leposlovni koticek / Beletra angulo). Za naše razmere je bila udeležba zelo dobra (Foto O.K.) Na koncu je tajnik ZES Ostoj Kristan v krajšem bese-dilu (glejte rubriko Komentiramo – Ni komentas) izme-nicno v slovenšcini in esperantu povzel uspešne sloven-ske projekte zadnjih deset let s podrocja esperantske knjige. Opozoril je na dejstvo, da so bile nekatere starejše generacije naših esperantistov bistveno bolj aktivne, ceprav tudi takrat razmere niso bile idealne. Navedel je tudi projekte s tega podrocja, ki so v teku ali so samo nacrtovani, ki pa bodo izvedeni le v tolikšni meri, kolikor se bodo še drugi esperantisti in podporniki esperanta angažirali, saj pešcica zdaj aktivnih pregoreva in se stara. Na koncu je pozval vse, naj ne pozabijo oddati pred koncem koledarskega leta zahtevka za doniranje dela dohodnine v korist ZES. Po strokovnem in kulturnem programu, ki je poslu-šalce res pritegnil, se je nadaljevalo prijateljsko druže-nje ob prigrizku in pijaci. Vmes so si nekateri kupili ali izposodili esperantsko literaturo, predstavniki ŽED pa so nas razveselili z licnim društvenim koledarjem s planinskimi motivi. Oglejte si tudi porocilo in galerijo slik o dogodku na spletni strani http://esperanto-maribor.si/zam-dan-2018/. O.K. Zamenhofa tago 2018 Slovenia Esperanto-Ligo (SIEL) kaj Esperanto-Societo Maribor (ESM) preparis la solenajon kaj kunigadon okaze de la 159-a datreveno de la naskigo de L.L. Za-menhof por honori la Tagon de Esperanto-libro kaj la Tutmondan tagon de homaj rajtoj la 15-an de decembro 2018 je la 12-a horo en la salono de la Kvartalkomunumo Center en la strato Meljska 37, Maribor. En la moderna kaj funkcikonforma domo kunigis pli ol 30 geesperantistoj kaj geamikoj de la E-movado. Jen la programo, kiu dauris unu horon kaj kvaronon sen pauzo: 1. Malferma alparolo kaj kunligado – Mario Vetrih 2. Prezento de la biografio de Martin Kojc – Helena Srnec 3. Esperantisto Martin Kojc – Janez Zadravec 4. Servisto Bartolomeo de Ivan Cankar – Janez Jug 5. Esperantigita poemo Godceva balada – La balado de muzikisto de Anton Aškerc – recitas la tradukinto Tomaž Longyka 6. Stanislav Škrabec pri Esperanto antau 110 jaroj – Janez Jug 7. Kelkaj ideoj je la fino de la jaro – Ostoj Kristan. La renkontigon oni daurigis per libera diskutado, kunigado, mangetado kaj babilado. Iuj acetis au prunteprenis esperantan literaturon. La »fervojistoj« disdonis kluban kalendaron kun belegaj fotoj el slovenaj montoj. Por mallonga raporto kaj bildogalerio bonvolu kon-sulti la ligilon http://esperanto-maribor.si/zam-dan-2018/. O.K. Sestanek IO ZES v Mariboru La konkludoj de la PK de SIEL dum la kunsido la 15-an de decembro 2018 en Maribor. Pred proslavo Zamenhofovega dne v Mariboru smo izkoristili prisotnost vecine clanov IO ZES za kratek se-stanek in sprejemanje v naprej pripravljenih sklepov. Navzoci so bili: Janez Jug, Mario Vetrih, Ostoj Kristan, Nika Rožej in Tomaž Longyka. Vsi clani IO so pravoca-sno prejeli vabilo z dnevnim redom in gradivom. Po krajših dodatnih obrazložitvah so bili sprejeti naslednji sklepi: . IO je na podlagi pisnega predloga v gradivu za sesta-nek odobril knjižna darila v letu 2018 v skupnem znesku knjigovodske vrednosti 25,00 EUR. . Odobrena je bila poskusna uporaba predlaganega logotipa ZES do dokoncne potrditve na skupšcini ZES (glej spodnji clanek). . Na podlagi porocila predsednika Juga je IO imenoval v uredniški odbor spletnega slovarja poleg že ime-novanih mag. Janeza Juga in Tomaža Longyke še dodatna clana dr. Marijo Zlatnar Moe in mag. Vinka Ošlaka. O nacinu dela se dogovorijo clani odbora glede na logisticne možnosti ter glede na vsebino in kolicino obravnavanih predlogov za spremembe in dopolnitve. . Doslej so bili evidentirani trije predlogi za castne clane ZES. Na podlagi sklepa k tocki 6.a Skupšcine ZES z dne 17. 3. 2018 je IO imenoval v skladu s 3. clenom Pravilnika o podeljevanju priznanj ZES komisijo za podeljevanje priznanj v sestavi mag. Janez Jug, mag. Ostoj Kristan in Tomaž Longyka. Utemeljene predloge priznanj komisija predloži Skupšcini ZES. . IO se je seznanil s pobudo mag. Antona Mihelica za esperantske prireditve na obnovljenem gradu Pišece. Glede na neurejen status upravljanja objek-ta in še nedodelanega predloga za morebitne prire-ditve IO odlaga sklepanje o tem do izpolnitve teh pogojev za odlocanje. . Pod razno je predsednik Jug obvestil clane o vabilu k javni razpravi o osnutku Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019-2023 dne 10. januarja 2019. IO je zadolžil Tomaža Longyko, da se prijavi na zadevno javno razpravo, pravocasno odda zahtevano gradivo in pojasni naša stališca na podla-gi predlogov, ki smo jih pisno dostavili RS MK, ter jih zagovarja. Sestanek je trajal 30 minut. O.K. Logotip ZES La nova emblemo de SIEL estas en uzo de post la decembro 2018. La artikolo priskribas la procedon de gia evoluo kaj prezentas kvin variantojn por diversaj aplikoj. Zašcitni ali prepoznavni znak (logotip, logo) ZES-a doslej ni obstajal. V letu 2017 je vec clanov združenja izrazilo željo po sprejetju logotipa ZES, da bi bila organizacija bolj prepoznavna. Zbirati so se zaceli razni idejni predlogi in poskusi, do skupšcine ZES leta 2018 je bilo evidentiranih preko 30 osnutkov raznih stopenj dodelanosti. Mnenja o njih so bila deljena, zato je Skupšcina zadolžila IO, da pripravi ožji izbor do najvec pet osnutkov in izvede anketo o njih. Najprej smo osnutke dali v pregled loceno dvema strokovnjakoma, ki sta opozorila na mnogo slabosti osnutkov in nista nobenega priporocila. Zato smo na osnovi splošnih temeljnih zahtev za logotipe kompilirali nov predlog logotipa za ZES in ga prvic predstavili na plakatu za prireditev ob Dnevu esperanta 26. julija 2018 v Ljubljani. Plakat so dobili vsi s seznama za elektronsko obvešcanje ZES, izobešen pa je bil na vec javnih mestih okoli sedeža ZES in drugod po Ljubljani. Odziva na logotip ni bilo, niti kritik, niti pohval. Zato smo se odlocili, da bomo znak dali razviti profesio-nalnemu oblikovalcu in ga ponudili kot predlog Izvršilnega odbora ZES. Razne oblike znaka so namenjene razlicnim rabam in oblikam prostora za znak. Osnovna inacica je Znak ZES-1, ki ima poudarjen logotip z obrisom Slovenije in simbolom esperanta ter manj poudarjen naziv in naslov ZES. Znak ZES-1 je na primer primeren za napisne table, Znak ZES-2 pa za glavo dopisov. Razlika je v razmerju velikosti logotipa in napisa. Za napise je izbran tip crk (font) calibri, ki ga uporabljamo tudi za naš bilten. Znak ZES-1 Znak ZES-2 Znak ZES-3 je primeren za ožje napisne table in ogla-sne ploskve. Seveda je možno vsak znak sorazmerno zmanjšati ali povecati, pri cemer ne pride do popacenj, ce uporabimo pravo inacico digitalnega zapisa. Sam logotip, to je znak brez napisa (glej Znak ZES-4), enoznacno pove, da gre za Esperanto in za Slovenijo. Zaradi cenejšega barvnega tiska in poslikave, smo se izognili mnogobarvnosti. Znak je sicer esperantsko zelene barve, a enako izpolnjuje nalogo tudi v crno-beli izvedbi. Znak ZES-4 je primeren za priponke, znacke, oznake na cepicah itd. Znak ZES-3 Znak ZES-4 Znak ZES-5 je namenjen glavi pisarniškega papirja, kadar ni potrebno navajati informacij o organizaciji, in drugim uporabam, kjer je na razpolago le ozek pas. Znak ZES-5 Vse razlicice znaka so izvedene v vec formatih digital-nega zapisa, to je .jpeg, .pdf in .psd. Datoteke so na razpolago upravicenim uporabnikom. Pecat ZES je do-locen v statutu ZES in se do nadaljnjega ne bo spremi-njal. O.K. Javna razprava o jezikovni politiki 10. januarja 2019 je bila v Ljubljani javna razprava o osnutku Resolucije o nacionalnem programu za jezi-kovno politiko 2019 – 2023. ZES je že julija 2018 podal svoje videnje in predloge. To gradivo je bilo v celoti ob-javljeno v našem biltenu 2018/4 (november). Za janu-arsko javno razpravo smo pripravili dodatne obrazlo-žitve in predloge ter jih dostavili na Ministrstvo RS za kulturo. Naše prvotno in dopolnilno gradivo je na javni razpravi obrazložil sestavljavec besedil Tomaž Longyka v okviru dodeljenega mu casa. Celotno besedilo dopol-nila je objavljeno v današnji rubriki Komentiramo / Ni komentas. Seveda bomo o dogajanjih v zvezi s spreje-manjem te pomembne resolucije še porocali in se angažirali za vsebinsko vkljucitev naših predlogov. O.K. Rožana Špeh kaj Esperanto Dum mia restado ce Koper mi renkontis amikinon Rožana. Si estas tre laborema kaj mi admiras sin. Sia »esperanta« vojo interesis min kaj ni babils iom pri tio. Rožana vizitis elementan lernejon en Secovlje, kie instruis slovenan lingvon kaj Esperanton Sonja Tavcar. Rožana ekrespektis kaj ekamis la nacian lingvon, kulturon kaj heredajon, kaj post gimnazio studis slovenan lingvon. Si iom kun timo anstatauis sian instruistinon en la sama lernejo, sed si tion kun plezuro faris gis sia emeritigo. La du instruistinoj havis ciam amikan rilaton. Rožana havis intereson ankau por esperanto, sed infanoj el Raven (nun denove Sv. Peter) vojagadis al la lernejo per buso kaj tiel si ne povis partopreni la esperantan rondon. Dum sia laborperiodo si havis multe da laboro ankau hejme. Si edukis du filojn kaj ciam ankau vigligis kulturan vivon en la cirkauajo: – virina horuso Šavrinke kaj diversaj kulturaj programoj. Rožana ankau studis la francan lingvon ce la fakultato de Tuluzo kaj pastoralan administradon en Romo. La filo Peter Grbec pli ekinteresigis pri Esperanto kiam en gimnazio dum la leciono de la angla lingvo aperis artikolo pri Esperanto. Li trovis en la interreto brazilan kurson pri Esperanto kaj komencis studi gin. Kiam li farigis instruisto de geografio en la elementa lernejo en Koper, li ankau komencis instrui Esperanton kaj lernantoj satas progresi lau Duolingo metodo. Ankau instruistoj de la angla kaj aliaj lingvoj estas kontentaj, car lernantoj progresas en ciuj lingvoscioj. Tiel Peter proponis al Rožana provi kun 8 lecionoj de Zagreba metodo lerni Esperanton. Si konstatis, ke estus bone ankau daurigi. Dum la renkontigo Alpoj – Adrio en Brežice si guis esperantan etoson kaj kun Peter ili decidis viziti esperantan kurson en Triesto. Pasintan lernojaron ili tre sukcese trapasis ekzamenon, ricevis atestilon kaj nun studas por B ekzameno. Rožana kaj Peter en Brežice en 2017 Ci somere okazos kongreso de italaj esperantistoj en Triesto kaj mi havas ideon, ke oni proponu esperantan kurson en Universitato de tria vivoperiodo en Lucija. Oni povus havi moton »Eklernu Esperanton en tri monatoj ke vi povos ceesti esperantan kongreson en Triesto en augusto.« Se vi konas homojn, kiuj interesigos pri lernado en apudmara regiono, ni petas vin, diru al ni pri ili. N.R. Napoved letne skupšcine ZES Redna letna Skupšcina Združenja za esperanto Slove-nije bo v soboto, 16. marca 2019, ob 10.00 v Ljubljani v sejni sobi MOL - Oddelka za lokalno samoupravo, Štefanova 11. Predviden je naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepcnosti 2. Izvolitev organov skupšcine (delovnega predsed-stva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika) 3. Porocilo o delu, financno porocilo, porocilo Nadzornega odbora, razprava o porocilih 4. Program dela in financni nacrt za leto 2019 5. Predstavitev logotipa ZES in potrditev uporabe 6. Predlog castnih priznanj ZES 7. Razno Prosim, da se skupšcine zanesljivo udeležite. Ce ob napovedanem casu skupšcina ne bo sklepcna, ker ne bo prisotna najmanj polovica clanov, bo seja cez pol ure v istem prostoru. Takrat bo skupšcina sklepcna, ce bo navzocih najmanj 10 clanov. Predsednik: mag. Janez Jug Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Vesele urice na You tube Vesele urice z esperantom v Medgeneracijskem centru Kranj se nadaljujejo in še vedno išcejo nove udeležence. Vzemite si malo casa in vsak 2. in 4. torek v mesecu ob 18. uri lahko prebijete urico v prijetni družbi, kjer neformalno obnavljate že obstojece znanje esperanta in pridobivate novo. Krožek je dal tudi že prvi viden produkt – filmcek z vabilom. Ogledate si ga lahko na You tubu z iskanjem preko imena avtorja (Gregor Markic) ali neposredno s to povezavo https://www.youtube.com/watch?v=05V0V2dTkL4&feature=share. O.K. Predstavitev na Ekonomski šoli ESL prezentis Esperanton al la Ekonomia mezlernejo Ljubljana. Pli ol 500 gelernantoj kaj geinstruistoj ceestis dum kvin unuhoraj prezentoj la 21-an de januaro 2019. Estraranoj Kristan kaj Jug parolis pri la ideo de esperan-tismo, pri la justeco kaj gusteco de la lingvo, pri la gra-matiko kaj vortfarado kaj pri ebloj de gia lernado kaj uzo. Eno vecjih akcij predstavljanja esperanta smo izvedli 21. januarja 2019 na Ekonomski šoli v Ljubljani. Petih predavanj v trajanju ene šolske ure se je udeležilo okoli 500 dijakov te srednje šole in 15 uciteljev. Uporabljena je bila posodobljena standardna power-point predsta-vitev, izvajalca pa sta bila Janez Jug in Ostoj Kristan. Glede na starost, znanje in interese dijakov in dijakinj, je bil najvecji poudarek predstavitve na utemeljitvi pravicnosti in prakticnosti esperanta ter na spletnih možnostih za ucenje in komuniciranje. Gospa Upale je zagotovila vso logistiko (Foto O.K.) Za ZES je sodelovanje z Ekonomsko šolo na Prešerno-vi cesti zelo pomembno, saj so bodoci ekonomski teh-niki, komercialisti in ekonomisti ter poslovneži popula-cija, ki lahko esperanto koristno uporabi v poklicu. Naš nastop je predstavljen tudi na šolski spletni strani, do-polnjen z zabavnim kvizom o esperantu za preverjanje, koliko so si dijaki zapomnili. Povezava: http://www.presernova.si/obisk-priznanih-esperantistov,214.html. Petkrat polna velika predavalnica (foto O.K.) Zanimiva je pot, po kateri je prišlo do dobro organi-ziranega nastopa. Njihova profesorica slovenšcine Barbara Upale se je namrec udeležila poliglotske konference oktobra 2018 v Ljubljani in tam slišala za prevod Kosovelovih pesmi v esperanto. Po elektronski pošti se je obrnila na ZES in narocila izvod knjige V zla-tem colnu / En la ora boato. Beseda je dala besedo, ponudili smo ji predstavitev na šoli, podprla jo je tudi ravnateljica Ema Kozar in narejen je bil urnik za naše gostovanje na šoli. V veliki predavalnici št. 03, ki lahko sprejme 100 ucencev, smo imeli vsakokrat po 4 razrede razlicnih stopenj in njihove ucitelje za tisti termin, ne glede na predmet. In prav ucitelji so pokazali izredno zanimanje za esperanto – v odmorih je kar zmanjkova-lo casa za dodatna pojasnila. Sicer pa so dijaki lahko s seboj odnesli zgibanko ZES in si ogledali nekaj primer-kov tiskanih ucbenikov, slovarjev, slikanic in druge esperantske literature. O.K. Napoved letnega obcnega zbora EDL Vabimo Vas na redni letni obcni zbor Esperantskega društva Ljubljana, ki bo v torek, 12. marca 2019, ob 18.00 uri v Ljubljani v sejni sobi MOL – Oddelka za lokalno samoupravo, Štefanova 11. Predvideni je naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepcnosti, izvolitev organov obcnega zbora (delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika) in potrditev dnevnega reda 2. Porocilo o delu, financno porocilo in porocilo Nad-zornega odbora za leto 2018 3. Razprava in sprejemanje porocil 4. Predstavitev programa dela in financnega nacrta za leto 2019, razprava in sprejemanje 5. Delegiranje 5 zastopnikov društva za skupšcino ZES 6. Razno Po zakljucku uradnega dela bo druženje in zakuska, možnost nabave literature in placila clanarine. Prosim Vas, da se obcnega zbora zanesljivo udeležite. Povabite in pripeljite na obcni zbor še prijatelje esperanta in potencialne nove clane društva. Ce ob predvidenem zacetku obcni zbor ne bo sklep-cen, ker ne bo navzoca vec kot polovica clanov s pravico glasovanja, se bo zacetek odložil za 30 minut, nakar bo obcni zbor veljavno sklepal, ce bo navzocih vsaj 10 clanov (25. clen pravil EDL). Predsednica društva: Nika Rožej Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran Jubilej Spomenke Štimec V Literarni hiši Maribor sta 24. januarja 2019 ob jubileju Spomenke Štimec predstavila njeno življenje in delo Zlatko Tišljar in Božidar Brezinšcak Bagola. Spomenka Štimec se je rodila leta 1949 v medži-murski vasi Orehovica pri Cakovcu. Gimnazijo je kon-cala v Varaždinu. Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je diplomirala iz nemškega jezika in književnosti ter francoskega jezika in književnosti. Dolgo je delala v zagrebškem Mednarodnem centru za kulturo, kratek cas je bila zaposlena pri Veleposlaništvu Malezije v Zagrebu, in potem dolga leta, vse do danes, kot tajnica in predsednica Hrvaške zveze za esperanto. Povzeto s spletne strani EDM Zlatko Tišljar – Pajo Pri Spomenka Štimec el persona perspektivo Spomenka Štimec estas erudito kun multaj profundaj scioj aparte en la kampoj de kulturo kaj edukado. Si kapablas ne nur verki, sed ankau prelegi kaj paroli publike pri multaj temoj. Si finstudis la germanan kaj francan lingvojn kaj poste detale ellernis Esperanton, do si estas bona konanto de lingvistiko kaj mondaj literaturoj. Si estas kunautoro de la lernolibro de Esperanto lau la Zagreba metodo kaj si instruis en plurdeko da kursoj ciuspecaj: por infanoj, gejunuloj, studentoj, plenkreskuloj, en elementaj lernejoj, en mezaj lernejoj, en universitatoj. Siaj kulturaj interesoj komencigis per interesigo por literaturo kaj ne nur ke si igis esperanta originala verkistino kaj ankau kroatlingva, sed si verkis ankau plurcenton da porjurnalaj artikoloj kaj eseoj kaj en la kroata kaj en esperanto. Si persone korespondis kun deko da famaj kroatserbaj verkistoj en tuta tiama Jugoslavio kaj kompreneble kun tre multaj esperantaj verkistoj si amikis. Laborante en IKS si fruage komencis konatigi kun la pupteatra arto kaj iom post iom si profundigis tiujn sciojn kaj interesojn irante al diversaj festivaloj, pupteatraj fakaj arangoj kaj verkis recenzojn. Tiu intereso iris tiam ankau al teatro generale (si inter-alie verkis du dramojn). Siaj interesoj ligigis iom ankau al pentro- kaj skulptoartoj. Sekve por E-Movado si estis kaj estas ege utila, car si povis plenumi kiun ajn kompli-kan taskon reprezentante la movadajn instancojn ce superaj politikistoj, kulturpersonecoj kaj en ciuj publi-kaj medioj. Dum dudeko da lastaj jaroj si same bonis kiel socia kaj financa organizanto sub kies gvido evoluis KEL. Literatura internacia agado estante certatempe sekretariino de Verkistaj asocioj, kaj gvidanto de Ren-kontigo de verkistoj kaj tradukistoj. Ankau tre kompli-kajn financajn transakciojn si plenumis kaj organizis: gvidis LKK de UEA-kongreso en 2001 kaj gvidis dekon de LKKoj de TEJO-kongresoj, importigis grandan monu-menton de dana skulptisto al Zagrebo kaj starigi gin en bela loko en la urbo, prizorgis financadon de aceto de la propra E-domo en Zagreba urbocentro kaj ankau starigon de la propra domo – Esperanto-centro en vilago Hrašcina en Kroata Zagorje. Si ankau multfoje interpretis cefe inter la kroata kaj Esperanto kaj redak-tis multajn librojn kaj la revuon Tempo de KEL. Si ofte kunlaboris kun E-asocioj de blindaj esperantistoj, pri-zorgis son-gazeton kaj gazetojn en brajla skribo, helpis organizi kelkajn internaciajn blindulajn kongresojn. Per tio la listo de siaj aktivadoj ec ne duone estas elcerpita kaj krome si kun egala energio plu aktivas. Sub sia gvido okazas agado por agnoskigi Esperanto-literaturon kiel kroatian nacian kulturheredajon kio estas en fina stadio por agnosko. Pri sia plej valora aktivado en E-Movado – sia origi-nala literatura kreado, mi ne skribos ci tie, car eblas pri tio legi en aliaj studoj. En la libro Nia diligenta kolegaro si estas eternigita kiel unu el 200 plej gravaj esperantistoj de la tuta monda E-historio. Napoved letne skupšcine EDM Volilna letna skupšcina EDM bo v sredo 20. febru-arja 2019 ob 17. uri v sejni sobi Mestne cetrti Center, Kacova 1. Predviden je naslednji dnevni red: 1. Izbira delovnega predsedstva 2. Porocilo o delu v letu 2018 3. Financno porocilo za leto 2018 4. Porocilo Nadzornega odbora 5. Razprava o porocilih in sprejem porocil 6. Volitve organov društva 7. Nacrt dela in razprava o nacrtu dela za leto 2019 8. Razno (ali pogovori ob pecivu in soku). V cetrtek 21. februarja je mednarodni Dan maternih jezikov. Verjetno bomo na zacetku skupšcine, ce nas bo premalo za sklepcnost, pol ure posvetil temu prazniku. Predsednik društva: Mario Vetrih Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Napoved obcnega zbora ŽED Obcni zbor clanov društva bo v soboto, 2. marca 2019, v Mariboru v prostorih Mestne cetrti Center, Kacova ul. 1, s pricetkom ob 11. uri. Vabljeni tudi prijatelji društva. Predviden je naslednji dnevni red: 1. Pozdrav, ugotovitev sklepcnosti, 2. Izvolitev organov zbora (delovno predsedstvo, zapisnikar, overitelji zapisnika), 3. Porocilo o delu 2018, financno porocilo, razprava o porocilih, 4. Delne volitve organov društva (blagajnik, nadzor) 5. Plan dela in financni nacrt za leto 2019, razprava 6. Nekoliko zapoznela vendar potrebna podelitev priznanj aktivnima dolgoletnima clanu in clanici društva ob lanskem jubileju 60-let društva, 7. Razno. Po koncanem zboru predlagamo še malo druženja v bližnjem gostinskem lokalu (kosilo, dobra hrana, zmerne cene). Prijave za udeležbo na zboru pošljite na e-naslov: karl.kovac@amis.net, poštni: Esperanto, Varlovo naselje 2, 2000 Maribor, m. tel. 041 909 266 – Karlo, 031 670 846 - Jovan. Prosimo, da ob prijavi potrdite tudi udeležbo na zakuski, saj moramo rezervirati prostor vsaj teden prej, ker je lokal kar obiskan. Vljudno vabljeni! Vodstvo ŽED Iz zgodovine gibanja El la movada historio Edmond Privat: Esperantizem in nove države Pred sto leti, ko je do konca »Velike vojne« ostalo le nekaj tednov, je v uradnem glasilu UEA Esperanto, 1918, št. 9-10, str. 10, izšel clanek pomembnega espe-rantskega avtorja in organizatorja Edmonda Privata (1889 – 1962), posvecen novim državam, ki so se pojavile na podrocju Ruskega carstva, ki je prenehalo obstajati konec leta 1917. Privat je upal, da bo po narodni osvoboditvi prišlo mednarodno pobratenje, toda to se ni uresnicilo… Clanek je iz ponatisa v ruski ilustrirani reviji La Ondo de Esperanto, 2018, št. 10, prevedel Karl Kovac. Celebre de la centjara jubileo de la fino de la Granda Milito, Karlo Kovac slovenigis la artikolon Esperantismo kaj novaj statoj de Edmond Privat el la revuo Esperanto, 1918, . 9-10 (217-218), p. 10 (102). La tradukinto cerpis el La Ondo de Esperanto, 2018, . 10. Morda bo glavni rezultat vojne ponovno rojstvo raz-licnih držav v vzhodni Evropi tocneje v tem delu sveta, kjer se je pojavil esperanto. Skoraj nihce na zahodu ni razumel in predvidel, da bo moral ta veliki pretres usodno spodbuditi mnogo narodov ruskega carstva za ponovno pridobitev njihove davne neodvisnosti. Celo danes (1918) je veliko ljudi, ki rade volje recejo o Ukrajini ali Litvi, da oni ne obstajajo in vsak lahko vidi, da nepredvidljivi politiki še delujejo za vzpostavitev širne enotne Rusije. Res je, da je zelo malo ljudi na Zahodu karkoli slišalo o razlicnih narodih na velikanskem ozemlju, ki so ga upravljali carji. Celo v šolah, francoskih, angleških in nemških, so otroci dobili iluzijo o enotnosti velikanske države na vzhodu. Med tiste, ki niso živeli v tej zmoti in so bili nekoliko bolje seznanjeni o resnicnem stanju dežel med Baltskim in Crnim morjem, lahko prištevamo esperantiste. In res, vse pridiganje našega do bolecine obžalovanega Mojstra, dr. Zamenhofa, nam je kazalo ne le raznolikost poljskega, hebrejskega, ukrajinskega, litovskega, latvijskega, estonskega, finskega, beloruskega, tatarskega, azerbajdžanskega, armenske-ga, kirgizijskega rodu itd., temvec tudi prepire in pogoste sovražnosti, ki so vladale med njimi. Iz genialnega govora priljubljenega pokojnika je bilo preprosto razumeti, kako vneto je želel pomiritev med temi narodi. Nadalje seznami ucbenikov esperanta v razlicnih jezikih, prebiranje razlicnih esperantskih glasil, kot Pola Esperantisto, Ukrajna Stelo itd., dopisovanje s somišlje-niki s teh obmocij so nas seznanjali z obstojem teh narodov, tlacenih pod tujo vladavino. Kdo izmed nas se ne spominja tudi ogorcenih prote-stov finskih ali poljskih delegatov, ker je sekretar na našem kongresu pozabil upoštevati njihovo nacional-nost na seznamu govorcev ob otvoritvi kongresa? Takole, v našem lastnem esperantskem krogu – družinskem, smo se ucili spoznavati ta nesrecna ljudstva, ki niso uživala svobodnega življenja in so sanjala o oddaljenem dnevu lastne narodne osvoboditve, polagajoc svoje upanje v isto zvezdo, ki nam simbolizira cas ponovnega cloveškega pobratenja. Z zanimanjem, s simpatijo in tudi morda z nekaj dvoma smo spremljali njihova prizadevanja za zašcito pravic njihovih narodov in seznanjanje sveta o njihovem obstoju. Ali nekateri najlepši prevodi, izdani v našem jeziku, niso pravzaprav literarni prispevki iz teh jezikov, katere je carska cenzura prepovedala v uradnih šolah, kakor da bi bilo mogoce tako izkoreniniti iz srca ljudi ljubi domaci govor, naucen v narocju matere? Danes, dragi bratje, ukrajinski, litovski in poljski, ste že skoraj dosegli prvi cilj, ura osamosvojitve je nenado-ma zazvonila med bolecim bobnenjem vojne in droblje-njem podirajocega se carstva. Z vami se veselimo vašega ponovnega narodnega rojstva in prisrcno upa-mo, da boste uspešno postavili svoje države v popolni neodvisnosti od mogocnih sosedov. Ce se bo res lahko nad vašimi glavami zasvetil tako pricakovani dan osvo-boditve, vam iz daljave pošiljamo prisrcno vošcilo z bratskim pozdravom – in vam, ki še ostajate tlaceni, pošiljamo obcutek upanja. Toda drugi, naš skupni, cilj moramo še mi vsi skupaj doseci. Po narodni osamosvojitvi mora nekoc priti do ponovnega mednarodnega pobratenja. Kako oddaljen je še videti ta cas! Celo med komaj nastajajocimi novimi državami pa se že zacenjajo ostri spori o državnih mejah in ozemlju. Imperializem, pohlepnost in netolerantnost že zastrupljajo vzhod sonca na nebu mladih ljudstev. Tem težnjam se morajo esperantisti energicno zoperstaviti. Strgajmo zeleno zvezdo s prsi, ce soglašamo in sprejmemo domoljubje, ki temelji na sovraštvu! Vec ko en somišljenik je nenadoma postal vplivna oseba in politik v novi državi vzhodne Evrope. Njihov espe-rantizem in spomin na našega Mojstra zavezujeta te ljudi k pomembni odgovornosti in zelo jasni dolžnosti. Zaupajmo jim, da bodo uporabili vso svojo moc za dejansko uresnicitev Zamenhofovih nacel pri izgradnji svojih držav. Nikoli, še posebej ne v vzhodni Evropi, ne morejo državne meje pretežno pripadati rodovom glede na jezik in religijo. Vedno bodo ostala poljska in hebrejska mesta sredi ukrajinskih ali litovskih naselij. Vašcani in mešcani širnih regij bodo vecno imeli razlicen jezik in razlicno religijo. Kako vzpostaviti miroljubno sožitje med vsemi, ce ne s polno strpnostjo in medsebojnim spoštovanjem vseh etnicnih pravic. Kdaj in kje bolj preroško ustreza Zamenhofov celotni nauk? V Švici, nevtralni državi brez teritorialnih ambicij, smo ustanovili Vzhodno komisijo za medsebojno sporazumevanje in študije skupnih vprašanj med Poljaki, Ukrajinci, Litovci, Latvijci itd. Srcno bi želeli, da bi se v teh deželah širilo vedno vec idej esperantizma, to je težnje po združevanju v mednarodne konfedera-cije in po nevtralnosti. Razumljivo je, da nic ne bo bolj v pomoc tem rezultatom kot razširjanje idej o našem jeziku samem. Zato vsi esperantisti v vzhodni Evropi še bolj vneto delajte za uvedbo esperanta v državne šole. Nikoli prej možnosti niso bile tako široke in možni rezultati tako pomembni za celotno cloveštvo. Leposlovni koticek Beletra angulo Godceva balada je bila prvic objavljena pod pse-vdonimom Gorazd 1. januarja 1890 na 1. strani 1. številke 10. letnika Ljubljanskega zvona. Prevod v esperanto je prevajalec Tomaž Longyka prvic predstavil na proslavi Zamenhofovega dne v Mariboru 15. decembra 2018. La tradukon de La balado de muzikisto fare de Anton Aškerc la tradukisto Tomaž Longyka unue prezentis dum la solenajo de la Zamenhofa tago en Maribor la 15-an de decembro 2018. Anton Aškerc: Godceva balada Tu góslim se mojim vi cudite vsi — zakáj na téh góslih strún danes ní? Z gostije sinóc sem se vracal domóv, polnóc že brnéla je z vaških zvonóv. Tam v gozdu, stoj! nékaj zastavi mi pót, ocíj zaiskrí se mi dvoje naprót! Križ božji! — cez lice brž križe tri —, a crna pošást se ne gane, stojí. Najlepšo gredé si zagódem takój, pošást za petámi lepó za menój. Po štirih? — posili že skoro me sméh — Ne, "on" ni! «On» hodi, prę, vedno po — dvéh... Kakó vam to vlece kosmác na uhó, kakó mu po gódu je góslanje tó! E, da bi te! ...Pridi mi rajši na dom! Na tôplem še lepše zagódel ti bom! — Pa stópam in góslam, kar móci mi, a strúna tu prva že póci mi! Obstanem, da strúno bi nóvo napél, od góslanja si oddehníti sem htél: Ocí se strašilu še bolj zaiskré in óstre pokaže mi svoje zobé. Lók góni po góslih mi skrivna moc, a struna za strunoj — do zadnje je proc! No zvesto na strani mi hodi pošást. Poslušati gôdbo ji slast in strást. Ne bode li kônec že té nocí? In gaz tá snežena mar v vecnost drží? Obstanem, da strún bi si novih navíl, od góslanja divjega si pocíl: Živéje vzplamté spremljevalcu ocí, groznéje z zobmí pred menój zareží. Na struni poslednji sem godel in pel, skoz drevje že dan se je svítati jel. A zvesto kraj męne koraka pošást, poslušati gósli ji strást in slast. Vse pésmi sem goslal in pel na ves glas, pred nama leží tu že znana vas. Nemiren, továriš si moj, se mi zdí … Cuj, męni še bolj se mudí, mudí … In goslam in pojem mrtvaško-vesél, strun zadnja mi póci — tám póci pa strél! Kraj męne sestrádan je crn in dolg ustréljen na stezo iztégnil se — volk. Anton Aškerc: La balado de muzikisto Vi miras violonon kiun jen portas mi – kial sen kordoj ja nun estas gi? Vespere el festen' mi hejmen iris. Sonoriloj noktomezon sonis. Arbaro. Haltu! Io vojon ekbaras. Renkonte al mi du okuloj ekbrilas! Dio helpu! - tri krucojn mi tuj faras – Sed la monstro ne movigas, firme staras. Mi tuj ekmuzikas per mia violon', monstro min sekvas, gin allogas kancon'. Kvarpiedule? – mi ne povas ne ridi – Ne, »li« nur povas dupiede iradi. Kiel harulo atente auskultas! Kiel mia muzikado al gi placas! Ej, diable! Prefere vi venu ce mi! En varmo mi ludos pli bele por vi! Marsas, muzikas mi kun vera ardo, gis krevas la kordo unua de l' bardo. Ekhaltis mi por novan kordon meti, de muzikado iom ripozeti. Okuloj de monstro pli kaj pli brilas, dentojn akregajn gi al mi montras. Movas la arcon forto kasita, kordo post kordo širigas rompita. Monstro fidele je mia flanko iras, muzikon gi tre pasie admiras. Cu tiu ci nokto finon ne havas? Cu en eternon negvojo kondukas? Ekhaltas mi por novajn kordojn meti, por iom de freneza lud' pauzeti. Ekflamigas pli vive okuloj de monstro, giaj montrigas dentegoj. Je lasta kordo mi ludis kaj kantis, sin tra la arboj la tago anoncis. Monstro fidele je mia flanko iras, muzikon gi pasiege admiras. Lautege kantojn kantis kaj ludis mi. Vilago konata jen gi antau ni. Kunulo, tre malkvieta vi sajnas … Auskultu! Al mi ankorau pli urgas… Kaj mi kun gojo jam morta muzikas, lasta kordo sirigas – pafo ekkrakas. Survoje sin sternis pafita ne pupo, sed nigra kaj longa, malsatega – lupo. Komentiramo Ni komentas Iz zgodovine gibanja Ostoj Kristan: Nekaj misli ob zakljucku leta 2018 Enkadre de la solenajo Zamenhofa tago 2018 en Maribor, la sekretario de SIEL dulingve resumis atin-gajojn kaj planojn de la slovenaj esperantistoj sur la kampo Esperanta libro. Dovolite mi, da na koncu kratko izrazim nekaj misli ob zakljucku leta 2018 – malo v esperantu in malo v slovenšcini. Mia parolado intencas esti mallonga, sed konside-rinda. Mi cerpos el miaj propraj spertoj dum la lastaj 10 jaroj, kiam mi denove agadas en la Esperanta movado. Dum mia unua agadperiodo cirkau la jaro 1985 mi iom-ete eklernis la lingvon kaj ekkonis Esperantan medion en Ljubljana, sed poste mi deviis de la movado precipe kauze de disputoj inter ESL kaj SIEL. Sekve mi nun cefe okupigas pri organizado kaj prizorgo de bona kunlabo-rado inter esperantistoj el ciuj regionoj de la patrujo. Mia plezuro en perfektigo de la lingvokono kaj en verkado estas nun mia duaranga okupo. Servante kiel membro de la estraro de SIEL mi kon-statas multajn karakterizajojn de nia movado, bonajn kaj malpli bonajn, kaj apartecojn de la agantaj perso-noj. Tiu sfero estas tro larga kaj kompleksa por mal-longa analizo kaj eventualaj validaj konkludoj. Hodiau mi limigos je la agadkampo de la esperanta literaturo, ni ja festas la Esperanto-Libro-Tagon. Po tem uvodu bi prešel kar na konkretne uspešne in »še ne uspešne« projekte tega zadnjega desetletnega obdobja. Uspešni koncani ali redno delujoci projekti so: . izhajanje tiskanega in spletnega biltena Informacije / Informoj . izhajanje spletnega glasila Espero . delovanje spletišc esperanto.si, esperanto-mari-bor.si, fes.si, esperantoslovenija.wordpress.com in antonmihelic.com . delovanje vecjega števila zasebnih profilov iz Slovenije na družbenih omrežjih, ki objavljajo v esperantu ali o njem . izidi novejše zgodovine esperantskega gibanja pri nas v razdobju do leta 2007, nove izdaje Sonetnega venca, obsežnega prevoda izbora pesmi Srecka Kosovela, prevoda Bunyanovega angleškega izvir-nika The Pilgrim's Progress, prevoda romana Doberdob in poslovenitve romana Blejski zvon . izidi posodobljenih ali novih ucbenikov po zagrebški metodi, ucbenik Esperanta za železnicarje, Intenziv-ni 30-urni tecaj esperanta, Esperanto v 5 lekcijah . izid barvne zgibanke o esperantu . pridobitev statusa v javnem interesu na podrocju kulture . postavitev spletnega slovensko-esperantskega slovarja Mice Petric . zasilno delovanje slovenskega »libroservo« – pro-daje, posredovanja in izposoje literature . itd. Programitaj kaj kelkaj nepraj projektoj, kiuj ankorau ne estas realigitaj, kelkaj el ili sajnas kiel »kasteloj en aero«, estas: . funkciigo de fakaj Esperantaj bibliotekoj en Ljublja-na kaj Maribor . eldono de la esperantigita Visoška kronika de Ivan Tavcar, ampleksa kolekto de baladoj de Aškerc ktp. . eldonado de slovenaj fabeloj kaj bildolibroj en Esperanto . eldonado de turistaj cirkuleroj en Esperanto . ricigo de Esperanta Vikipedio per artikoloj pri Slovenujo . historia prezento de slovenaj Esperantaj verkistoj . kontinua kunlaborado kun prominenta eldonejo . ktp. La sekretario de SIEL dum la parolado (Foto Z.K.) Tu je treba priznati, da so bila nekatera prejšnja ob-dobja veliko bolj plodna in lahko takratne aktiviste po-hvalimo in obcudujemo. Razni projekti, ki so bili v nacrtih naših organizacij v zadnjih letih, so zamrli ali pa so z veliko zamudo še v izvajanju. Glavna ovira je po-manjkanje sodelavcev, ki bi žrtvovali svoj cas in ener- gijo za izvedbo. Delno je krivo tudi pomanjkanje denar-nih sredstev, vendar to ni kljucno. Dejstvo je, da vlece voz esperantskega gibanja v Sloveniji manjše število zanesenjakov, po dva ali trije iz vsakega društva. Zato pozivam vse clane in prijatelje esperanta, da priskocijo na pomoc, da ne bodo sedanji najbolj obremenjeni aktivisti pregoreli. Pomagati se da na veliko nacinov, recimo pisati kratke clanke in prevode za Vikipedio ali pa se s turisticnim društvom dogovoriti za izdajo prospekta kraja v esperantu itd. Nazadnje pa vas prosim za podaritev dela dohodnine v korist naše skupne organizacije ZES, ki je v imenu svojih individualnih in kolektivnih clanov pridobilo status društva v javnem interesu in ima tako možnost prejeti nekaj sredstev iz državne davcne pogace. To vas ne stane nic razen napora izpolniti kratek obrazec. Casa je le še 15 dni, storite to in prepricajte še druge, sorodnike in prijatelje, danes ali zanesljivo v naslednjem tednu. Delno izpolnjeni obrazci so tu na razpolago. Zbrana sredstva bo IO ZES, v katerem so predstavniki vseh društev, namenil za projekte s podrocja esperantske kulture. Mi deziras al vi ciuj agrablan jarfinon kaj felican kaj pacan jaron 2019! DOPOLNILO k Predlogu Združenja za esperanto Slovenije za Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019–2023 z dne 8. 7. 2018 Pregledali smo osnutek Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019-2023 in menimo, da je dober, da je velik korak naprej v tradicionalnem pristopu k jezikovni politiki Slovenije. Osnutek predvideva mnoge konceptualne in kon-kretne izboljšave v slovenski jezikovni politiki, ki se skladajo tudi z jezikovnopoliticnimi stališci nas espe-rantistov in interlingvistov. Navajamo nekatere, ki se nam zdijo še posebej pomembne: Najsplošnejši cilj, ki ga bo s pomocjo teh temeljev slovenska jezikovna politika v obdobju 2019–2023 zasledovala, je – tudi v skladu s Strategijo razvoja Slovenije 2030 – zagotovitev kakovostnega jezikovne-ga življenja za vse. (1.1. Jezikovno izobraževanje – 1. odstavek) Cilj teh prizadevanj mora biti zagotavljanje enako-pravne družbene participacije za vse govorke in govorce, tako v znotrajkulturnem kot medkulturnem kontekstu. (1.1.1 Jezikovno izobraževanje – 1. odstavek) Med bistvenimi deli uresnicevanja temeljnih clove-kovih pravic je tudi pravica posameznikov in posamez-nic do rabe svojega jezika in do povezovanja v jezi-kovne skupnosti. Ob tem mora slovenska jezikovna politika z ustreznimi ukrepi poskrbeti, da bo sloven-šcina pri domacih govorkah in govorcih ostajala prevladujoca prostovoljna izbira v cim vecjem obsegu zasebne in javne rabe. Ce izkušnje kje pokažejo, da je nezanemarljiv del govork in govorcev slovenšcine pripravljen svoj materni jezik zapostavljati, pa se ne sme apriorno odpovedovati možnosti zavezujocega pravnega predpisovanja rabe v dolocenih javnih oz. formalnih jezikovnih položajih. Še pomembneje za nadaljnjo vitalnost in krepitev položaja slovenšcine pa je uzavestiti njeno polno funkcionalnost ter s sistema-ticnim razvijanjem spretnosti in vednosti o sistemskih izraznih možnostih, ki jih ponuja slovenšcina, vzgajati in spodbujati suverene, samozavestne in motivirane uporabnice in uporabnike slovenskega jezika, hkrati pa ga temeljiteje opremiti z vsem, kar za svoje delovanje potrebujejo vsi sodobni javni jeziki in njihove govorke in govorci. (1.2 Okvir nacionalnega programa za jezikovno politiko – 2. odstavek) Osrednji cilj slovenske jezikovne politike je obliko-vanje skupnosti samostojnih govorcev in govork z razvito jezikovno oziroma sporazumevalno zmožnost-jo v slovenšcini, zadostnim znanjem drugih jezikov, z visoko stopnjo jezikovne samozavesti in ustrezno stopnjo pripravljenosti za sprejemanje jezikovne in kulturne razlicnosti. (1.3 Jezikovnopoliticna vizija – 1. odstavek) Ozavešcenost o pomenu in vlogi javne rabe slo-venšcine. (2.1 Jezikovno izobraževanje, 2.1.2 Splošni cilji in ukrepi, 1. cilj) Razvijanje in izpopolnjevanje jezikovne zmožnosti govork in govorcev slovenšcine kot prvega jezika in njihovo usposabljanje za ucinkovito sporazumevanje (2.1.3 Slovenšcina kot prvi jezik, 2.1.3.1 V Republiki Sloveniji - 1. cilj) Cilj: Zagotavljanje kakovosti in optimizacija pouce-vanja ter ucenja tujih jezikov Ukrepi: . spodbujanje raziskav s podrocja tujih jezikov za zagotavljanje podlag za vodenje celostne jezikovne politike na podrocju jezikovnega izobraževanja; . zagotavljanje stalne strokovne podpore raz-voju ucenja in poucevanja vseh tujih jezikov, prisotnih v vzgojno-izobraževalnem sistemu, ter nacrtovanje dopolnitve ponudbe v naboru jezikov (na primer slovenski znakovni jezik, japonšcina, arabšcina, itd.); (2.1.6 Tuji jeziki – cilj in prva dva ukrepa) 1. cilj: Omogocanje prostega pretoka študentk in študentov ter profesoric in profesorjev. 2. cilj: Ohranitev statusa slovenšcine kot uradnega in ucnega jezika visokega šolstva 3. cilj: Razvijati sporazumevalno zmožnost v strokovnem jeziku 4. cilj: Izboljšati položaj slovenšcine kot jezika znanosti (2.1.9 Jezikovna ureditev visokega šolstva in znanosti) Cilj: Vzpostavitev infrastrukture ter izdelava prosto dostopnih vecjezicnih in terminoloških virov in orodij za podporo ucenju in poucevanju tujih jezikov, prevajanju in terminološkemu delu (2.2.4 Terminologija in vecjezicnost) Formalnopravni okvir jezikovne politike mora izhajati iz nekaterih splošnih nacel: . Formalnopravna dolocila v zvezi s statusom, obvezno rabo in obveznim znanjem sloven-šcine in drugih jezikov morajo biti jasna, zavezujoca, splošno sprejemljiva v javnosti, medsebojno usklajena in realno izvedljiva z natancno predvidenimi jezikovnonacrtoval-nimi koraki, seveda pa tudi vsebinsko skladna z Ustavo Republike Slovenije in pravnim redom Evropske unije. . Zdaj veljavna zakonska in druga pravna dolo-cila, ki zadeve v zvezi z jeziki urejajo le nacel-no, bodisi z zagotavljanjem prednostnega položaja slovenšcine bodisi z zagotavljanjem pravic govorcem slovenšcine in drugih jezikov, pa so bila v casu od svojega sprejetja neure-snicena, sistematicno neupoštevana ali druga-ce prezrta, je treba ali izlociti iz zakonodaje ali jih dopolniti v skladu s prejšnjim odstavkom. . Zakonska dolocila glede položaja, obvezne rabe in znanja jezikov morajo ustrezati pravno ter demokraticno legitimnim sporazumeval-nim potrebam državljank in državljanov ter drugih prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije ter drugih govork in govorcev slovenšcine. . Zakonska dolocila naj odlocilne subjekte v slovenski jezikovni situaciji jasno zavezujejo k jezikovnemu in jezikovnonacrtovalnemu ravnanju, ki bo skladno s cilji tega jezikovno-politicnega programa. (2.3 Formalnopravni vidiki slovenske jezikovne politike – 2. odstavek) 1. cilj: Zagotovitev raziskovalnih in empiricnih podlag za pravnoformalno uokvirjanje slovenske jezikovne politike Ukrepi: . raziskave jezikovnih situacij, rab, stališc ipd., ki so povezani s pravnoformalnim okvirom jezikovne ureditve RS (že obstojecim okvirom in možnim, novim); . sistematicno evalviranje in revidiranje ucinkov formalnopravnega okvira jezikovne ureditve Republike Slovenije v koordinaciji Službe za slovenski jezik; . priprava celovitega pregleda in ocene slovenske jezikovne situacije za potrebe priprave naslednjega nacionalnega programa za jezikovno politiko. (2.3 Formalnopravni vidiki slovenske jezikovne politike – 5. in 6. odstavek) 4. cilj: Povecanje stopnje izvajanja inšpekcijskega nadzora jezikovnega vidika proizvodov in storitev na trgu, poslovanja s strankami ter aktov in notranjega poslovanja pravnih in fizicnih oseb Ukrepi: . ozavešcanje o pravicah in možnostih ukrepanja ob sumu na kršitev jezikovnih vidikov proizvodov in storitev na trgu, poslovanja s strankami (tudi pacientov) ter aktov in notranjega poslovanja pravnih in fizicnih oseb; . ozavešcanje o rabi slovenšcine na spletnih straneh; . doslednejše preverjanje jezikovnega vidika s strani tržnega inšpektorata in drugih pristojnih institucij. (2.3 Formalnopravni vidiki slovenske jezikovne politike – 4. cilj in Ukrepi ) ----------------------------------- Žal tak, kot je, Osnutek po našem mnenju še vedno ne rešuje v zadostni meri vprašanja ogroženosti nadaljnjega razvoja in obstoja slovenskega jezika in ne zagotavlja enakopravnosti jezikov oziroma pravicnega mednarodnega jezikovnega reda. Prepricani pa smo, da je polna uresnicitev pravice do uporabe materinega jezika danes možna le z vzpostavitvijo pravicnega mednarodnega jezikovnega reda: vsak Zemljan se s sonarodnjaki sporazumeva v maternem jeziku, s pripadniki drugih jezikovnih skupnosti pa v esperantu. Naš pogled na slovensko jezikovno politiko seveda ni nezdružljiv z Osnutkom ReNPJP19-23RS, saj slednji predvideva tudi drugacne, nove in še kakšne rešitve jezikovnopoliticnih vprašanj, je torej v tem pogledu odprt. Ne da bi hoteli prevec posegati v koncept Osnut-ka ReNPJP19-23RS, zato poleg vsega, kar predlagamo v svojem prispevku od 8. julija 2018, predlagamo še dve konkretni dopolnitvi Osnutka: V poglavju 2.1.6 Tuji jeziki se za predzadnjim stavkom petega odstavka (za tekstom »… (latinšcini in gršcini) » doda nov stavek, ki se glasi: V ponudbo tujih jezikov je treba vkljuciti mednarodni jezik esperanto. Nekaj vrstic naprej se na koncu druge alineje Ukrepov za besedo arabšcina doda beseda esperanto, tako da se konec stavka glasi: … japonšcina, arabšcina, esperanto itd.; Prepricani smo, da bi s kompleksno raziskavo espe-ranta v obdobju 2019-2023 lahko bistveno pripomogli k reševanju problema mednarodnega jezikovnega spo-razumevanja. V tej veri upamo, da boste vsaj naša dva konkretna predloga sprejeli, in vas prijateljsko pozdrav-ljamo. Ljubljana, 24.12.2018 Po pooblastilu predsednika ZES Tomaž Longyka Esperanto, oficiala lingvo de Europa Unio, nun! Esperanto, oficiala lingvo de Europa Unio, nun! estas peticio lancita sur Avaaz en Februaro 2013 por fari Esperanton la komuna lingvo de Europa Unio. Tamen, malantau titolo vole provokema la lancinto deziris instigi tutmonde debaton por justa komunikado. Justa komunikado ne nur en Europa Unio, sed en la tuta mondo. Esperanto estu ne nur la lingvo de EU, sed ankau de proksimi-go kaj malstrecigo inter la popoloj de la tuta Europo, de la tuta mondo. Gravas alikontinen-taj subskriboj por montri ke la ideo ricevas tutmondan subtenon. La peticio bazigas sur la rekomendoj de la Raporto Grin kaj kolektis gis nun multajn milojn da subskriboj. Tiu peticio distri-buigas en pli ol 130 landoj cirkau la mondo kaj estis tradukita al 35 lingvoj. Teksto de la peticio Alvoko: Ni, civitanoj de Europo kaj de la mondo, ni vokas vin fari el Esperanto la 24-an lingvon de Europa Unio, por Europo pli demokrata kaj pli justa rilate al ciu lingvo kaj kulturo de la kontinento. Elekti Esperanton estas plia paso en la europa konstruado. Mankas debato je la europa nivelo, Europo ne devas esti nur ekonomia, gi devas esti ankau Europo de la popoloj. Klarigo: Kial tio estas grava? Unu el la fondaj principoj de la Europa Unio estas la egaleco de la lingvoj kaj de la kulturoj. Pro tio ke estas 24 lingvoj oficialaj, estas malfacile respekti tiun princi-pon. Kaj la angla estas nuntage favorata kompare al la aliaj lingvoj. Ekzemple, la angla estas la sola laboro-lingvo de la Europa Centra Banko. Havas malavantagon la europanoj kiuj ne parolas la anglan. Elektu Esperan-ton, kiu estas lingvo neutrala kaj facile lernebla, kiel la lingvon de la EU, por egaligi la interrilaton inter la po-poloj europaj. Plue, havi tut-europe la saman lingvon, tio permesus interdebatadon europan en kiu ciuj na-cioj povus kompreni unu la aliajn; tio do kreus Europon pli demokratian. Aldone, lau la Raporto de la Profesoro François Grin, instigi la lernadon de Esperanto, tio sparus ciujare, se oni komparas kun la nuna situacio, 25 miliardojn da euroj, car Esperanto estas inter kvin-foje kaj dek-foje pli facile lernebla ol la aliaj lingvoj. Fonto: https://eo.wikipedia.org/wiki/Esperanto,_oficiala_lingvo_de_E%C5%ADropa_Unio,_nun_! Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Baldur Ragnarsson (1930 – 2018) Na Božicni dan 2018 je v Rejkjaviku mirno za vedno zaspal naš prija-telj in pomemben is-landski ter esperantski pesnik Baldur Ragnars-son. Vse življenje je strokovno delal na pedagoškem podrocju, kot zavzet esperantist pa je bil med drugim predsednik Islandskega esperantskega združenja, clan Esperantske akademije, clan vodstva UEA in tudi kandidat Esperantskega avtorskega zdru-ženja za Nobelovo nagrado za literaturo. S Slovenijo so ga povezovali osebni prijateljski stiki, sodeloval pa je tudi pri izdaji dvojezicne izdaje Kosovelovih pesmi V zlatem colnu – En la ora boato. Zelo je cenil Kosovelov talent, zato mu je posvetil izvirno esperantsko pesem Srecko Kosovel (1904 – 1926), dvojico pesmi, ki je bila prvic objavljena v našem biltenu v številki 2014/4 (glej: https://esperanto.si/sl/system/files/informacije2014-4.pdf). To dvojico pesmi o Kosovelu je vkljucil v svojo zadnjo pesniško zbirko Momentoj kaj meditoj iz leta 2016. O.K. En la retejo de ES Maribor (http://esperanto-maribor.si/umrl-je-baldur-ragnarsson/ Mortis Baldur Ragnarsson La 25-an de decembro 2018, 88-jara li forpasis en Reykjavik. Grandulo de la moderna esperanta poezio, kandidato por Nobelpremio por literaturo. “Por mi poezio estas esploro; kaj maniero kapti dis-fluantajn sentojn kaj impresojn por ilin fiksi en spaco kaj tempo”, li skribis. Multegajn li kaptis inter siaj poe-maroj Stupoj sen nomo (1959) kaj La momentoj kaj meditoj (2016). Krome li verkis eseojn, prelegojn, tra-dukojn el la islanda – inter multaj aliaj sagaojn kaj Sendependajn homojn de Halldor Laxness, vidu esperanto.net/literaturo/autor/ragnarssonesejc.html. Mariboraj esperantistoj memoros lin kiel amikon. Post nia interkonatigo en Graz (Austrujo) okaze de 100-jarigo de Esperanto kaj post multjara korespondado, li akceptis la inviton veni al Maribor. Fine de septembro 2004, kadre de Lingva festivalo, li prelegis pri la islanda lingvo. Ni fieris havi inter ni la grandan verkiston el fora Islando. Kvar tagojn ni pasigis kune. Ni iom miris komence. Liaj versoj estis ofte pesimis-maj, profundaj kaj ne facile kompreneblaj, sed li mon-trigis homo modesta, hela, serena, kiel lia amata Espe-ranto. Li rakontis pri sia hejmlando, tiel aparta, pri kulturo Islanda, ec kanton popolan li kantis al ni. Intersange, li deziris audi slovenan. Kaj pri sia junago kaj memlernado de Esperanto li rakontis. 16-jara li dumsomere laboris kiel vojlaboristo en norda montara valo. Vespere, post la laboro, li stu-dis. Same dum mangopausoj, li la lernolibron portadis en la poso al la laboro, tiom kaptis lin la lingvo. Post kelksemajna intensa lernado li komencis korespondi. Pri Slovenujo li jam informigis hejme. Placis al li la naturo, ankorau verda en autuno. Nudpieda li pasis tra herbejo kaj instigis nin fari same. Ke ni ne sufice apre-zas tion, li opiniis. Tamen ni plej multe parolis pri nia komuna lingvo. Pri lia sinteno al Esperanto, kiu tuj ravis lin sente kaj intelekte, pri la gojo, kian li sentas kreante poemojn, pri la genia ideo de interpopola komunikado en neutra-la lingvo, kiun necesas diskonigadi pli. Li nomis espe-rantan literaturon miraklo, mirinda kaj aminda. Senteblis amo en ciu lia vorto, ni admire auskultis, la etoso estis emociplena. “Mi havas longan verkistan karieron ankau en la islanda lingvo, sed mia esperanta verkisteco estas al mi pli kara.“ Dirinte tion liaj okuloj hele brilis. Tian ni memoras lin, poeton en “la lingvo serena“. Esperanto simple Ali vam izraz Espe-ranto simple vzbudi asociacijo na ucbenik za Slovence (-ke)? Gre za bližnjo preteklost, za leta po osamosvojitvi, tocno za leto 1994. Tedaj je v založbi Espe-rantskega turisticnega društva Ljubljana izšla oranžna knjižica 60 strani velikosti A5, ki je vsebovala zacetni ucbenik esperanta v 7 lekcijah Knjižico je spremljala avdio-kaseta z glasbo in govorjeno vsebino, ki je tesno povezana z ucbenikom (navajanje lekcij, vaj in strani). Ucbenik je priredba Toneta Logarja istoimenskega ucbenika v italijanšcini Lilie Fabretto z ilustracijami Bruna Nascimbena. Kataloški zapis obstaja, ISBN 961-90061-0-0, ni pa navedena naklada in cena. Tisk je opravil Sandi Skušek, Miklošiceva 20, Ljubljana. Pri kaseti ni kataloškega zapisa, ni navedena naklada, izdelal pa jo je Studio Napoleon, BIMI d.o.o., Kamnik. Govorca na kaseti sta Tone Logar in neznan ženski glas, morda Dragica Grabnar. Moj izvod je odlicno ohranjen in bi ga bilo možno presneti na modernejši nosilec zvoka. Knjižica vsebuje poleg tecaja še pred-govor Toneta Logarja z zahvalo avtorici, povze-tek slovnice na eni strani z naslovom Esperanto na prvi pogled, seznam predpon in pripon, re-šitve vaj, tabelo korela-tivov, vaje za uporabo ure, koledarja, letnih casov in nekaterih pred-logov. Zraven je še esperantsko – slovenski slovar z okoli 800 gesli. Skratka – zelo spodoben ucbe-nik za samouke, zlasti odrasle osebe. Na koncu pa se mi postavlja vprašanje, kje se naha-jajo izvodi knjižic in kaset? Svoj izvod sem dobil skupaj z zahvalo predsednice ETD Ljubljana Fani Rižnar za sponzoriranje izdelave kaset. Ali so bili ucbeniki pro-dani, razdeljeni, uskladišceni ali izgubljeni? O.K. Duolingo fine de la jaro 2018 UEA kelkajn ta-gojn antau la nova jaro pere de fejsbu-ko anoncis kaj gra-tulis la Duolingo-teamon pri cent mil gelernantoj de la »In Beta« portugala versio de la retkur-so Duolingo. Jen gi: »Hura! 2018 alproksimigas al sia fino kun bona novajo por la esperantlingva komunu-mo: la Esperanto-kurso por parolantoj de la portugala lingvo ce Duolingo atingis la markon de 100.000 ler-nantoj. UEA gratulas la platformon kaj la tre kompeten-tan teamon malantau la kurso kaj restas je dispono de la studantoj por partopreni en ilia lernado dum ci tiu nova jaro. Feliz 2019!« Nu, mi kontrolis la versiojn de la kurso rilate la nombron de gelernantoj kaj trovis belegajn rezultojn: la angla – 359 k, la hispana – 310 k, la portugala – 101 k, t. e. ciuj tri kune 770 miloj da aktivaj gelernantoj. Gratulojn! O.K. Turško – esperantski spletni slovar Nedavno je zacel delovati spletni turško – esperant-ski slovar. Vest je bila objavljena na spletišcu MONA Informado, ki objavlja esperantske dejavnosti Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Slovar je pripravil in sprogramiral esperantist Ege Madra s sodelavci. Slovar vsebuje ob svojem zacetku okoli 6 tisoc gesel in bo organsko rasel in se popravljal, zlasti na podlagi obširnega slovarja, ki ga je pripravljal pokojni Hayrettin Dural. Njegovo zapušcino bodo re-cenzirali in dopolnjevali ter uporabljali za dopolnje-vanje spletnega slovarja. Spletni slovar omogoca iska-nje z esperantskimi in turškimi gesli, uporablja sistem x za posebne esperantske crke. Pri vnosu gesla se prikaže vrsta besed iz iste družine tako, da ni treba vnašati podobnih gesel. Glagoli imajo oznako, ali gre za tranzi-tivne ali netranzitivne glagole. Slovar ima tudi posebno funkcijo »bralni pomocnik« (legasistanto), ki omogoca vnos besedila v okence in nato klik na posamezni ele-ment besedila pokaže prevod elementa. Slovar bo gotovo v veliko pomoc turškim esperan-tistom, zlasti zacetnikom, pa tudi esperantistom po vsem svetu, ki bi radi spoznali turške izraze. Tudi mi želimo slovarju srecno pot in rast. Pa še povezava: https://tr-vortaro.info/. O.K. Objave v slovenskih medijih Nedeljski Dnevnik 31.decembra 2018 – V odzivu na clanek Mir, nemir, vojna je Janez Zadravec med drugim opozoril na uvedbo esperanta za mednarodno komuni-ciranje kot pomembno sredstvo za zmanjševanje nestrpnosti, napetotosti in nesporazumov, ki cesto vodijo v konflikte. Spomnil je tudi na dve resoluciji Uneska, ki sta priporocili pouk in uporabo esperanta. Koroški Radio Slovenj Gradec je v oddaji Kulturni drobir konec decembra 2018 lepo predstavil sekcijo esperantistov Kulturnega društva Slovenj Gradec in njene aktivnosti. Oddajo je pripravila in vodila Ajda Prislan. Posneta je bila v Knjižnici Ksaverja Meška, kjer so police za esperantsko literaturo (165 knjig) in koticek, kjer potekajo krožek, predavanja in ucenje jezika. Gosta oddaje sta bila Alojzija Prošev in Davorin Jurac. Intervjuvanih je bilo še vec udeležencev krožka, ki so pojasnili svoje motive za ucenje esperanta. Posne-tek oddaje lahko poslušate v dveh delih na spletišcu Antona Mihelica. Jarkotizoj SIEL kaj ESL Letna clanarina ZES za individualne clane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Clanarino ali prostovoljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun ZES pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen placila: »priimek, clanarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna clanarina ED Ljubljana ostaja na ravni iz prej-šnjega leta, to je 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezpo-selne, upokojence in študente. Clanarino ali prosto-voljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun EDL pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navo-dilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Kion oni legos en la sekvanta numero? Por la numero de Informacije / Informoj, kiu aperos meze de majo 2019, ni antauvidas raportojn pri interesaj okazajoj dum la vintraj monatoj, krome ankau diversajn informojn, anoncojn kaj artikoletojn pri la agado en Esperantujo: - raportoj pri societaj jarkunvenoj kaj la protokoloj - rememoro pri Peter Zlatnar - eventoj je la Internacia Tago de la gepatra lingvo - Esperanto por turistgvidantoj - inventaro kaj arango de la faka biblioteko de SIEL - el la historio de nia movado ktp. La redaktoro rekomendas sin por kontribuoj pri via agado, proponoj, komentarioj, fotoj kaj rimarkoj, kiuj povus interesi la legantaron. Aparte estas bonvenaj verkoj en Esperanto, car ni ciuj bezonas ekzercigon kiel autoroj kaj legantoj. O.K. Pa še to…. Kaj ankau tio ci… Ucbenik življenja Lani, to je leta 2018, je zelo poraslo zanimanje za Martina Kojca in njegovo delo kot psihologa in kot esperantista. O predstavitvi Kojca kot esperantista, ki jo je podal Janez Zadravec, smo pisali že v predhodni številki našega biltena, kjer smo porocali tudi o izidu njegovega življenjepisa in o seminarju v Ormožu 20. in 21. septembra 2018. Kar naenkrat se je pojavilo po-vpraševanje po knjigi La lernolibro de la vivo, prevodu Kojcevega Ucbenika življenja v esperanto. Ta knjiga je namrec v ponudbi kataloga UEA in 20. decembra smo narocili 5 izvodov za našo strokovno knjižnico in za zainteresirane kupce v Sloveniji. Ucbenik življe-nja je izšel leta 1935, kmalu pa je bil preveden v nemšcino, nizo-zemšcino, espe-ranto, japonšcino itd. Do zdaj je po vsem svetu zabele-ženih 55 izdaj. V esperanto je iz nemšcine knjigo prevedla Julia C. Isbrücker-Dirksen, soustanoviteljica Mednarodnega Instituta Cseh, sedanjega Mednarodnega esperant-skega inštituta (IEI). Knjigo je izdal IEI v Haagu, letnice izida nismo mogli ugotoviti. Ima 111 strani velikosti 20 cm. Vsebina je prirocnik za psihološko samopomoc in je dejansko razdeljena v 10 poglavij – lekcij. No in še usoda našega narocila pri Libroservo de UEA: Sporocili so nam, da ne moremo dobiti narocenih 5 izvodov, ker nam pošiljajo le zadnji izvod iz zaloge. Ta edini izvod je koncno dospel in je kot primerek naše strokovne knjižnice na razpolago za izposojo. Kandidati naj se obrnejo na naslov info@esperanto.si ali pridejo v casu uradnih ur v naše klubske prostore. Ustregli jim bomo po nacelu, kdor prej pride, prej melje (first come, first served). O.K. INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Maticna št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni racun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ce Delavska hranilnica d.d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0