Jasna in Andrej sta s tekmovanji povezana ves čas, saj sta postala tudi njihova soorganizator- ja, posledično pa sta tudi dva izmed pionirjev oro- dnega plezanja pri nas. Jasna pravi, da so začetki tega plezanja, predvsem tekmovalnega, povezani predvsem s podnebnimi spremembami in hitrim razvojem plezalne tehnike. Kako je s tem v alpiniz- mu, nam je pojasnil Dejan Miškovič, Aljaž Anderle, eden od naših prvih tekmovalcev v lednem pleza- nju in eden od avtorjev prvega plezališča za oro- dno plezanje v Podljubelju, pa je tovrstno plezanje izkoriščal predvsem kot trening – kaj pa plezalcem preostane drugega, če so zime vedno krajše in mi- lejše, celo brez ledu! Tekmovanja imajo pri razvoju orodnega plezanja zelo pomembno vlogo, saj so pospešila njegov razvoj, čeprav je razumljivo, da je bil vpliv vzajemen. Jasna in Andrej, Branko Ivanek - Branč, Dejan Koren  - Deko, Vili Guček in nekateri plezalni ali alpinistični odseki ter klubi so že na začetku svoje cilje zastavili precej širokopotezno (in to upravičeno in uspešno) in orga- nizirali tako državna kot mednarodna tekmovanja. Češnjica, Znojile, Ljubelj, Vipava, Zagorje ob Savi in Domžale so kraji, ki so do zdaj gostili ledne oz. oro- dne plezalce. Glede na to, da je bila prva tekma pri nas že leta 2005 in ker nas že od vsega začetka za- stopajo izjemni plezalke in plezalci (brata Vukotič, Aljaž Anderle, Klemen Premrl, Primož Hostnik, Ta- nja Grmovšek, Janez Svoljšak, Maja Šuštar in drugi), upamo, da bo ta športna disciplina kmalu dobila ve- čjo podporo, kot jo ima trenutno. Jasna Pečjak se do- bro zaveda, da je orodno plezanje v več pogledih še vedno v povojih: "Reprezentanca je vsako leto imela nekaj skupnih treningov, sicer pa so tekmovalci tre- nirali sami. Pokojni Janez Svoljšak, nekoč naš naju- spešnejši tekmovalec, si je sam organiziral treninge na domači sten‘ci, na podlagi izkušenj s tekmovanj in glede na različne konstrukcije pa je treningu dodajal specifične elemente, ki so mu omogočali dobre pri- prave in uspehe na tekmovanjih. Selektor reprezen- tance je zadnje leto Vili Guček, ki je za potencialne reprezentante pripravil bazični trening, skupni tre- ningi pa se izvajajo na prvi umetni steni za orodno plezanje v Domžalah dvakrat tedensko. Mladih re- kreativcev ni, saj plezanje z derezami in cepini/orod- ji ni primerno za najmlajše. Primerna starost je nad štirinajst let, kar pa pomeni obremenitev tudi za star- še, saj so možnosti treninga le na redkih lokacijah, do koder mora vsak nekako priti sam – za starše to po- meni vožnjo otrok do plezališč." In kaj pravi Jasna o lastnostih, ki so potrebne za do- brega plezalca z orodjem? "Dobra fizična pripravlje- nost (posledično višja težavnostna stopnja plezanja v skali zaradi gibanja in tehnike plezanja v previsih), na kar vpliva redni trening plezanja s cepini – zaradi ORODNO PLEZANJE Marta Krejan Čokl Tekmovanja S cepini iz ledu v skalo Jasna in Andrej Pečjak sta konec osemdesetih in na začetku devetdesetih začela plezati v zaledenelih slapovih, izdelovati in modificirati cepine ter navijati za fante (dekleta sprva še niso tekmovala) na naših prvih tekmah v lednem plezanju v Bohinju. Janez Jeglič - Johan je nekoč povabil Jasno, naj gre z njim na tekmo v Francijo. Potem je postal njen trener, Jasna pa odlična tekmovalka. Tina Di Batista na tekmi v Češnjici leta 2005 Foto: Branko Ivanek 16 drugačne obremenitve mišic in utrjevanja zapestij. Natančnost in občutek: s plezanjem z derezami, ko plezalec konice zabije v les, dobi občutek, s kakšno silo mora to narediti, da to vzdrži njegovo težo pri napredovanju, obenem pa, kako jih z manjšim na- porom izpuliti iz lesa. Izredno pomemben je tudi trening natančne obremenitve cepinov na mini- malni površini oprimka, pri čemer lege cepina kljub premikanju telesa ne sme spremeniti." m Jasna Pečjak: "Zadnja leta je organiziran sku- pni pokal Slovenije, Hrvaške in Srbije (SHS) z enim tekmovanjem v vsaki državi, in to na zelo različnih konstrukcijah: Ovčar Banja v Srbiji – naravna skala, Varaždin na Hrvaškem – dvorana, Domžale v Slo- veniji – zunanja umetna namenska stena. Sezona tekmovanj je kar dolga, saj se začne no- vembra z državnimi prvenstvi, nadaljuje s konti- nentalnimi pokali, od novega leta dalje pa na treh celinah poteka svetovni pokal. Vse skupaj traja štiri mesece, kar predstavlja precejšnjo finančno in ča- sovno obremenitev za šport, ki je premalo prepo- znaven in morda tudi premalo zanimiv za mladino." Starostna meja za plezanje z orodji je pri otrocih približno 14 let. Foto: Marta Krejan Čokl Janez Svoljšak v smeri Saphira (M15-), Kolorado, ki trenutno velja za najzahtevnejši mešani vzpon v Ameriki. Januar 2017. Foto: Sara Jaklič