65
2017
3 KRONIKA
1.02 Pregledni znanstveni članek	UDK 930.2:003.071(497.431)
Prejeto: 29. 5. 2017
Julijana Visočnik
doc. dr., višja arhivistka, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Krekov trg 1, SI—1000 Ljubljana E-pošta: julijana.visocnik@rkc.si
Antični prebivalci Spodnje Savinjske doline ali kdo se skriva za imeni na epigrafskih spomenikih
IZVLEČEK
Avtorica v grobem predstavi epigrafske spomenike Spodnje Savinjske doline, ki so ostali v dokaz rimske kulture in pismenstva na naših tleh. Sami nosilci spomenikov na tem mestu stopijo v ozadje, pozornost je usmerjena predvsem na tisto, kar je na njih zapisano. Besedila na spomenikih nam namreč omogočijo globlji uvid v takratne prebivalce in njihovo razslojenost; s pomočjo njihovih imen spoznavamo, kdo so bili, od kod so prišli, s čim so se ukvarjali, kakšna je bila njihova starost ob smrti in še veliko več.
KLJUČNE BESEDE
epigrafika, onomastika, nagrobniki, božanstva, antika, Spodnja Savinjska dolina.
ABSTRACT
INHABITANTS FROM THE ROMAN PERIOD OF THE LOWER SAVINJA VALLEY OR WHO IS HIDDEN BEHIND THE NAMES ON EPIGRAPHIC MONUMENTS
The authoress presents an outline of epigraphic monuments in the Lower Savinja Valley, which still testify to the presence ofRoman culture and early literature on Slovenian soil. The contribution addresses not so much the people to whom these monuments were dedicated as the inscriptions on them. The texts on monuments provide us with a greater insight into the then population and its stratification; their names reveal who they were, where they came from, what they did for a living, how old were they when they died, and much more.
KEY WORDS
epigraphy, onomastics, tombstones, deities, Antiquity, Lower Savinja Valley
281
3 KRONIKA_65
JULIJANA VISOČNIK: ANTIČNI PREBIVALCI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ALI KDO SE SKRIVA ZA IMENI NA EPIGRAFSKIH ..., 281-292	2017
Uvod
Preučevanja antičnega prebivalstva na določenih tleh se je mogoče lotiti na različne načine. Ker gre (vsaj na Slovenskem) v glavnem še za čas, ko se ne moremo zanašati na pisne vire, se običajno zatečemo k arheologiji, ki nam z izkopavanji in analizo najdb ponudi možne odgovore na vprašanje, kako so ljudje takrat živeli. Na ta način se je mogoče seznaniti s tem, kako so gradili, kakšna bivališča so uporabljali za svoje domove, kakšna je bila javna infrastruktura, kako so se oblačili, kaj so jedli, kakšni so bili predmeti za vsakdanjo rabo, kje so bile naselbine in kam so pokopavali svoje umrle. Pridatki v grobovih pogosto tudi omogočajo, da se fokus iz makro spremeni v mikro, in pokažejo še dragocene detajle, kot npr. nakit, steklene posodice, morda kovance ali kake druge (majhne) predmete, ki lahko razkrijejo pokojnikov poklic. Osnovno informacijo o najdiščih in posameznih najdbah v Spodnji Savinjski dolini iz rimske dobe lahko pridobimo v Arheoloških najdiščih Slovenije (ANSl, 1975) oziroma iz Arheološkega katastra Slovenije (Arkas).1
A na tem mestu se ne bomo ukvarjali z arheologijo, temveč bomo s pomočjo edinih pisnih virov, ki jih imamo iz tega časa, poskusili kar največ povedati o prebivalstvu, ki je v času (predvsem) od 1. do 3. stoletja poseljevalo ta prostor. Morda ne toliko o prebivalstvu na splošno, temveč bolj o posameznikih. Ohranjeni epigrafski spomeniki namreč omogočajo bolj ali manj poglobljen ekskurz v življenje posameznika, ki je na določenem spomeniku dokumentiran. Njihov pomen, pa čeprav gre dejansko za edine pisne vire iz tega časa z našega prostora,2 je še vedno pogosto postavljen na stranski tir. Spodnja Savinjska dolina, ki je v rimskih časih upravno sodila k Celeji (municipium Claudium Celeia) in je bila podeželsko zaledje rimskega avtonomnega mesta Celeja, ponudi kar nekaj materiala, pri čemer izstopa pomen Šempetra in tamkajšnjih spomenikov. Edikule iz Šempetra in drugi tamkajšnji nagrobniki so bili v preteklosti že velikokrat analizirani z različnih vidikov,3 tako da se bomo na tem mestu posvetili samo družinam in posameznikom, za katere so bili postavljeni. S pomočjo imen, njihovega izvora, imenskih formul in razširjenosti po rimskem imperiju bo mogoče več
Spodnja Savinjska dolina: najdišča epigrafskih spomenikov (priprava zemljevida Mateja Belak).
1 http://arkas.zrc-sazu.si/index.php?kaj=search.najdisce. Prim.
še Kolšek, Savinjska dolina, str. 118—131; Kolšek, Nova
arheološka odkritja, str. 83—88.
Izjema je Viktorin Ptujski, ki pa ga ne moremo uporabiti kot
zgodovinski vir, saj gre za enega prvih eksegetov. Prim. Klemenc, Kolšek, Petru, Antične grobnice v Šempetru; Kolšek, Vzhodni del antične nekropole v Šempetru; Kastelic, Šempeter v Savinjski dolini, in drugi.
2
3
282
65_3 KRONIKA
2017	JULIJANA VISOČNIK: ANTIČNI PREBIVALCI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ALI KDO SE SKRIVA ZA IMENI NA EPIGRAFSKIH ..., 281-292
povedati o posameznikih, ki so omenjeni na napisih (predvsem torej na nagrobnikih v obliki nagrobnih plošč, žar, stel in celo zidanih grobov oziroma edikul v Šempetru; tem pa je mogoče dodati še kak oltar).
Tako na oltarjih kot še toliko bolj na nagrobnih spomenikih so glavnina besedila imena, torej imena posvetiteljev (na votivnih spomenikih) ali pokojnikov oziroma tistih, ki so poskrbeli za postavitev (družinskega) nagrobnika, zato je več kot na mestu, da si ta imena natančneje ogledamo. Še pred tem pa se zdi nujno, da nekaj besed namenimo onomastiki, vedi, ki se ukvarja prav z imeni, poimenovanjem, prenašanjem imen, pravzaprav z vsem, kar se za imeni oziroma določeno imensko formulo skriva. Rimska ono-mastika (kakor tudi vse ostale) ima svoje zakonitosti, ki se ob srečanju s staroselskimi kulturami v provin-cialnem okolju nekoliko modificirajo in prilagodijo.
Onomastika
O prebivalcih določenega prostora lahko veliko povedo tudi napisi, najdeni na tem območju. Večinoma gre za nagrobnike, drugo največjo skupino napisov (s katerimi se ukvarja epigrafika) pa tvorijo oltarji z votivnimi napisi. Ker največji delež besedišča latinskih napisov v rimskem imperiju predstavljajo imena, so s tem postala nujni vidik epigrafskih študij. Z imeni se ukvarja onomastika, ki odkriva vedno nove možnosti raziskav;4 onomastika se je začela razvijati sočasno z epigrafiko. Na osnovi imen je mogoče o nekem napisu in predvsem o osebi, ki je tam omenjena, izvedeti veliko več, kot se morda kaže na prvi pogled. V rimskem imperiju so imena povezana s stopnjo romanizacije, do določene mere jih pogojuje provincialno okolje, sestavljena pa so iz treh, dveh ali enega dela (oziroma imena). Domače prebivalstvo je kmalu prevzelo rimsko navado postavljanja kamnitih spomenikov z napisi (t. i. epigraphic habit), s tem pa so se na njih znašla tudi imena, ki niso bila latinskega izvora, saj je prevzemanje jezika (latiniziranje) na določenem območju potekalo počasneje kot prevzemanje navad, ki so bile med prišleki priljubljene in so se z njimi na tem območju ustalile. V velikem delu rimske države se tako srečamo z imeni keltskega izvora, pogosta so še ilirska imena, sledijo etruščan-ska, grška, venetska in druga.5 Za provincialno okolje velja pravilo, da je v prvem obdobju priključitve na napisih na eni strani mogoče najti več avtohtonih imen, na drugi pa je razmeroma velik delež prebivalstva z latinskimi tria nomina, kar je mogoče pojasniti
z italskimi priseljenci, ki so navado sploh prinesli na novoosvojena območja. Z napredovanjem romaniza-cije se povečuje delež latinskih imen, kar lahko razložimo s podeljevanjem rimskega državljanstva ter širjenjem latinskih imen med avtohtonim prebivalstvom. Pri tem pa je treba bolj pritrditi Alfoldyju, ki trdi, da so bili rimski državljani novih noriških mest večinoma romanizirani domačini. Temu stališču nasprotuje pred kratkim predstavljena teorija, po kateri naj bi bilo noriško prebivalstvo od samega začetka sestavljeno predvsem iz italskih prišlekov (rimski državljani).6
S povečevanjem števila polnopravnih rimskih državljanov na določenem območju se na tem prostoru povečuje delež latinskih imen. Ti prebivalci so se namreč od ostalih ločili po tem, da je bilo njihovo ime sestavljeno iz treh delov (tria nomina); od teh sta bila prva dva gotovo latinskega izvora, saj so dobili prvo ime (praenomen) in družinsko ime (nomen gentile) od cesarja, ki jim je državljanstvo podelil. Tretji del imena (cognomen) praviloma ni bil latinski; uveljavljena praksa je namreč bila, da so novopečeni rimski državljani kot tretji del imena obdržali svoje staro ime avtohtonega porekla. Avtohtono prebivalstvo, ki je rimsko državljanstvo prejelo po drugih kriterijih, pa je mogoče prepoznati tudi po gentiliciju, ki so ga tvorili iz domačega osebnega imena s pripono -ius. Na ta način so nastala imena s t. i. psevdogentiliciji, ki so posebna oblika patronimika. Razširjeni so predvsem na področju keltsko-germanske onomastike v latinskem jeziku. Ime, ki je izpeljano iz očetovega imena, je postavljeno na mesto rimskega gentilicija.7
Delež latinskih imen se je na določenem območju povečeval še s kolonizacijo in priseljevanjem. Na novoosvojena območja so se priseljevali trgovci, uradniki in vojaki (tudi veterani) iz italskih mest. Na našem območju imamo opravka predvsem s priseljenci iz severne Italije, iz Trsta (Tergeste) in današnjega Ogleja (Aquileia), pa tudi drugih italskih mest. Vse to je imelo za posledico postopno romaniziranje (in latiniziranje) domačega prebivalstva, kar se je morda kazalo tudi v tem, da so nekateri svojim otrokom dajali latinska imena in ne več domačih, saj so bili prepričani, da se bodo tako lažje vključili v rimsko družbo.
Ime na napisu lahko torej nakaže izvor prebivalca, obenem pa razmeroma natančno opredeli njegov družbeno-pravni status. Redki so primeri, ko je ta omenjen izrecno, večinoma ga lahko razberemo iz
Šašel, Probleme, str. 352—368; avtor natančno opredeli in definira probleme ter možnosti, s katerimi se srečuje onomastična stroka. Prispevek kljub zobu časa velja za temeljno vodilo onomastičnih raziskav. Kakoschke, Ortsfremde, pa se posveti ugotavljanju tujcev na določenem prostoru s pomočjo imena in njegovih sestavnih delov. Untermann, Vorrömische Namen, str. 25—29, predstavi domača imena med Alpami in Donavo.
6	Prim. Alfoldy, Noricum, str. 81—87; Scherrer, Vom Regnum Noricum, str. 59—63, predstavi razmeroma radikalen pogled na potek romanizacije, ki naj ne bi bil več toliko odvisen od sodelovanja z domačini (predvsem elite), temveč predvsem in samo od priseljencev. Takšen model se zdi manj verjeten. Resnici se gotovo najbolj približamo z upoštevanjem obeh dejavnikov: podeljevanje državljanstva avtohtonemu prebivalstvu na eni strani ter vpliv priseljencev na drugi.
7	Prim. Mainardis, Levoluzione, str. 94.
4
5
283
3 KRONIKA_65
JULIJANA VISOČNIK: ANTIČNI PREBIVALCI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ALI KDO SE SKRIVA ZA IMENI NA EPIGRAFSKIH ..., 281-292	2017
zgradbe imena. Za osebe z imenom tipa tria nomina lahko načeloma predvidevamo status polnopravnega rimskega državljana. Obstajajo izjeme, npr. v primeru grškega osebnega imena obstaja večja verjetnost, da gre za osvobojenca ali njegovega potomca (libertus). Peregrini, navadni prebivalci provinc brez državljanstva, običajno nosijo ime, ki mu sledi očetovo ime v genetivu. V takih primerih govorimo o t. i. peregrini filiaciji, ki je morala biti razširjena v velikem delu Evrope. S filiacijo se srečamo tudi pri tria nomina, t. i. patronimik (očetovo ime v genetivu) velja za nepogrešljivi del imen tistih prebivalcev rimskega imperija, za katere smo lahko gotovi, da so bili rimski državljani (sploh če je navedeno tudi volilno okrožje).
Iz imena je nekoliko težje sklepati na osvobojen-ce, saj jih je mogoče pomešati z običajnimi peregrini.8 Tudi njihovo ime je namreč velikokrat podano samo z dodatkom drugega imena v genetivu. Primeri, ko temu sledi še črka L za libertus, se pojavljajo redkeje. Če pa omenjene besede na napisu ni, kako lahko z gotovostjo trdimo, da gre v danem primeru dejansko za osvobojenca? Razmeroma zanesljiv namig se lahko skriva v večdelnem imenu, ki je uporabljeno kot neke vrste filiacija. Za takšnega prebivalca (npr. polnopravnega rimskega državljana) obstaja večja verjetnost, da je sužnje imel in jih tudi osvobajal (ma-numissio). Pozabiti pa ne smemo niti na podatke, ki jih ponuja kontekst (druga imena na istem napisu ali informacije z drugih napisov v okolici).
Nekoliko lažje je sklepati na sužnje, saj so njihova imena pogosto grškega izvora, kar pa ne kaže na njihovo geografsko poreklo. Podobno kot pri ravnokar omenjenih osvobojencih se lahko tudi na tem mestu znajdemo v dilemi, če beseda servus ni izpisana v celoti ali v kateri izmed možnih okrajšav (S, SER).Težko je namreč z gotovostjo trditi, ali gre dejansko za sužnja ali pa imamo morda opravka z osvobojencem ali celo s peregrinom, čigar ime je sestavljeno iz dveh delov, od katerih je drugi del očetovo ime v geneti-vu. Obstajajo namreč tudi primeri, kjer očetovemu imenu ne sledi še besedafilius (ali okrajšava zanjo: F, FI, FIL), kar je bila običajna praksa. Tako za sužnje kot tudi za osvobojence je obstajal izbor imen (npr. Hilarus, Felix, grška imena), ki so bila zanje značilna (pri sužnjih gre za imena s pejorativnim pomenom; pri osvobojencih za imena, ki poudarjajo novoprido-bljeni svobodni status: Ingenuus)?
Tudi na napisih antične Celeje predstavljajo imena ogromen delež besedišča. Oseb s tria nomina - torej načeloma polnopravnih rimskih državljanov - je najmanj, obstajajo pa tudi primeri, ko imajo dvodelno ime: družinsko ime (nomen gentile)10 in osebno ime (cognomen). Ta imena moramo obravnavati vzporedno s tria nomina, saj gre tudi v večini teh primerov za polnopravne rimske državljane. Raba prvega imena (praenomen) je začela sčasoma upadati, v 3. stoletju pa so ga začeli povsem opuščati.11 Sledijo osebe, katerih ime je zapisano z njihovim osebnim imenom in imenom v genetivu. Za imeni tega tipa se lahko skrivajo peregrini, sploh če imenoma sledi beseda fi-li-us/-a (takšnega prebivalstva je bilo na provincial-nih tleh gotovo največ).
Izpričani so še primeri, ko je ime le eno; lahko so avtohtona, latinska ali grška. Veliko jih datiramo v čas od 3. stoletja naprej, ko je imenski sistem postajal vedno bolj ohlapen, tako da je bilo vedno bolj običajno imeti eno ime.12 Prebivalci z enim imenom so lahko imeli suženjski status (sploh če je bilo ime grškega izvora); lahko so bili navadni (peregrini) prebivalci, v poznejšem obdobju pa celo pomembnejši posamezniki. Tudi imena na krščanskih napisih so enodelna in morda nekoliko posebna; kristjani so se v prvih stoletjih našega štetja od ostalega prebivalstva namreč ločili tudi po imenih. Krščanske napise je tako do določene mere mogoče prepoznati tudi na ta način.13
8	Prim. Dardaine, Les affranchise des cites, str. 213-228, ki želi s pomočjo imen mestnih osvobojencev ugotoviti nomenklaturo za cives Latini. Ugotovi, da obstajajo razlike v strukturi poimenovanja med osvobojenci mest z rimskim pravom in tistih z latinskim, npr. (noriški) municipiji. V »rimskih« so praviloma poimenovani s tria nomina, v »latinskih« pa je nomenklatura zelo različna: gentilicij, samostojno ime; tria nomina so zelo redka. Primeri iz Celeje to potrjujejo (prim. str. 227, saj so tako tria nomina kakor tudi samostojna imena).
9	Rimski sistem poimenovanja je pojasnjen na številnih mestih, med drugim tudi v vseh epigrafskih priročnikih, saj se brez osnovnega vedenja o rimski nomenklaturi napisov sploh ni
mogoče lotiti. Izčrpno in kronološko je rimsko onomastično prakso prikazal Salway v prispevku z naslovom What's in a Name? A Survey ofRoman Onomastic Practice from c. 700 B.C. to A.D. 700. Še vedno so merodajni članki v zborniku L onomastique latine iz leta 1977; pri tem ima posebno mesto Alföldyjev članek (Alföldy, Die Personennamen, str.
249—264), saj obravnava osebna imena v rimski provinci Norik. Prim. še Mainardis, Norma onomastica, str. 559—562, kjer avtorica predstavi določene vidike razvoja onomastičnih norm na primerih iz Akvileje. Za splošen pregled rimskega imenskega sistema prim. še Salomies, Names and identities, str. 77-87.
10	Solin, Die innere Chronologie, str. 138; gentilicije so uporabljali tudi samostojno, saj so prevzeli funkcijo osebnega imena (cognomen).
11	Prvotno vlogo prvega imena (praenomen) kot imena, ki je določalo posameznika, je konec 1. st. pr. Kr. prevzelo t. i. osebno ime (cognomen). Družine, pri katerih se je to zgodilo, so začele prva imena opuščati. V začetnem obdobju se je to kazalo tako, da je prvo ime ostalo le še neke vrste fosilna tvorba: očetovega prvega imena ni več podedoval samo prvorojeni sin, temveč vsi. Obstajalo je namreč osebno ime, s katerim jih je bilo mogoče ločevati. Od sredine 2. stoletja naprej pa so bila prva imena v vedno večji krizi; opuščanje je bilo vedno bolj dosledno; okoli leta 300 so postala redkost celo med se-natorsko aristokracijo. Prim. Salway, What's in a Name, str. 130-131. Natančno analizo prvih imen najdemo v Salomies, Die römischen Vornamen.
12	Kajanto, The Emergence, str. 421-430.
13	Bratož, Krščanstvo v antiki, str. 11-27 (kratek oris krščanstva
v antiki na našem prostoru); Bratož, Kratek oris, str. 205-221.
284
3 KRONIKA	65
JULIJANA VISOČNIK: ANTIČNI PREBIVALCI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ALI KDO SE SKRIVA ZA IMENI NA EPIGRAFSKIH ..., 281-292	2017
Primeri14
Galicija
------I [—] Celeian(orum) l(iberto) | [---]an(norum)
LX et | [—]llae uxori | [paren]tibus et | [—]lo fil(io) an(norum) XXVT15
Prevod: ... osvobojencu Celejanov ... staremu 60 let, in ženi ..., staršem in ... sinu, staremu 25 let. Komentar: Pred nami je približno polovica nagrobnega spomenika, posvečenega osvobojencu mesta Cele-ja (gre torej za nekdanjega mestnega sužnja) in njegovi družini (prim. besede: uxor - žena, filius - sin). Omenjeni osvobojenec, čigar ime ni ohranjeno (kakor tudi nobeno drugo), je doživel kar lepo starost.16
Galicija
C(aius) Rufius C(ai) l(ibertus) | Symphonus | et | Rufia Primula e^t |------17
Prevod: Gaj Rufij Simfon, Gajev osvobojenec, in Ru-fija Primula in ...
Komentar: Ime Symphonus je grškega izvora, ki ga lahko pričakujemo pri osvobojencih, kar je Gaj Rufij dejansko bil. V OPEL-u je mogoče najti napačen zapis tega imena, prim. OPEL IV, 103: Symphorus. Rufiji so bili v Noriku ena premožnejših družin, pa ne samo v Celeji, temveč po vsej provinci.18
Gomilsko
Ulpia Firmin(a) an(n)orum triginta. | M(arcus) Ulpius | Firminus et | Connonia Statuta | v(ivi) fecerunt | sibi et Ulpio Primiano ^(ilio) an(norum) XIII.19 Prevod: Ulpija Firmina, stara trideset. Mark Ulpij Firmin in Connonija Statuta sta za življenja postavila (spomenik) sebi in sinu Ulpiju Primijanu, staremu 13 let.
Komentar: Cesarski gentilicij Ulpius povezujemo s cesarjem Trajanom, kar je pri tem napisu tudi osnovni kriterij za datiranje (približno od 2. stoletja naprej). Ostali deli imen so pogosta in običajna latinska imena. Posebno je ime Connonia, ki je kot družinsko ime v ženski obliki dokumentirano samo na tem mestu (prim. OPEL II, 72). Kot osebno ime, torej cognomen, ga v moški obliki najdemo še v Galiji (CIL XIII 2902: Gallia Lugdunensis).20
14	Napisi so navedeni po abecednem vrstnem redu krajev, kjer so bili najdeni; z izjemo Šempetra, ki s številčnostjo in izjemnostjo najdb izstopa ter predstavlja enoto zase (postavljen je na začelje).
15	CIL III 5282 = ILLPRON 1730, cf. HD067034 = EDCS-14500593.
16	Wedenig, Administration, str. 131.
17	CIL III 5281 = ILLPRON 1729, HD067035 = lupa 4084 = EDCS-14500592.
18	OPEL IV, 34; Lochner von Hüttenbach, Personennamen, str. 135; Zaj^c, Einige vermögende Familien, str. 81—84.
19	CIL III 5114 = ILLPRON 1858, HD066843 = lupa 4138 = EDCS-14500419.
20	Več o vplivu avtohtonih (keltskih) imen na com-, con-, co-, cou- itd. najdemo v Evans, Gaulish Personal Names, 1967, 183-186.
Letuš
Albanus | Hespani ser(vus) | v(ivus) f(ecit) sibi et | Surae uxor(i) I an(norum) XXXV.21
Prevod: Alban, Hespanov suženj, je za življenja postavil zase in za ženo Suro, staro 35 let. Komentar: Iz Letuša poznamo napis, ki omenja tri osebe: sužnja Albana (Albanus), ki je bil poročen s Suro (Sura), in njegovega lastnika Hespana (He-spanus). Osebno ime Albanus je pogosto v Italiji in v provincah s keltskim prebivalstvom. Sama po sebi se ponuja razlaga, da je izpeljano iz imena za mesto Alba.22 Ime Hespanus lahko verjetno enačimo z imenom Hispanus, ki prav tako sodi med t. i. geografska imena, saj je povezano s Hispanijo.23 Ime Su-rus OPEL IV, 102, 104 = Syrus.24 Izvor imena Surus (Syrus in temu sorodnih imen) še ni docela pojasnjen, saj je mogoče predvidevati keltske, ilirske, traške, grške, germanske ali celo semitske sledi.25 Nezanemar-ljivo pa je, da je ime v Noriku in Panoniji razmeroma dobro zastopano, kar kaže na domače korenine.
Petrovče
------| [---] f(ili-) Cl(audia) Cel(eia) | [---]o IIvir(-)
i(ure) d(icundo) [—] | [—] M(arci) f(ilio) Mate[r]no | [—] Tros(i-) Paul(—) et_\ [— Cl]aud(iae) [E]unae [---?] | [---] NO [---] | [---] LET [---] | [---] IAE
L-H------?26
Prevod: ... sinovi (?) Klavdija Celeja ... za ... enega od obeh županov ... za Markovega sina Materna ... Trosija Pavla in Klavdijo Euno ... Komentar: Na napisu je dokumentiran pripadnik družine Trosijev - Trosius je gentilno ime, razširjeno v Italiji, od koder izhaja.27 Poleg tega je mogoče ugotoviti, da je bil nagrobnik z napisom pripravljen
21	CIL III 5112 = ILLPRON 1809, HD066952 = lupa 4080 = EDCS-14500417.
22	OPEL I, 38; prim. Lochner von Hüttenbach, Personennamen, str. 14, kjer opozori na možnost, da je ime keltskega izvora; Kajanto, Cognomina, str. 181; prim. še Meid, Keltische Personennamen, str. 251, ki opozori na možnost, da bi ime lahko imelo korenine v enem najstarejših imen za Britanijo in bi tako zaznamovalo osebo, ki prihaja iz Britanije. Naniza pa še druge možnosti, v številu katerih najdemo vzrok, da avtor ime uvrsti med tista, katerih jezikovna pripadnost je problematična.
23	Kajanto, Cognomina, str. 199.
24	Meid, Keltische Personennamen, str. 289, nakaže dva možna izvora tega imena; na eni strani je lahko etnični indikator (Siri-jec), kar je razmeroma verjetna možnost v Panoniji, saj so bile tam zastopane sirske enote rimske vojske. Drugi vir je lahko istozvočna besedna tvorba v evropskih jezikih, ki morda izhaja še iz skupnega prajezika, ohranila pa se je tudi v keltskem, a brez jasne etimologije. Prim. še Mainardis, Tracce di onomastica Celtica, str. 55, kjer avtorica poudari, da idionimi ali osebna imena (cognomina), npr. grško-orientalska, niso dokaz etnično geografskega izvora določene osebe. Kot primer vzame ime Sur-us/a, ki je izpričano na območjih s keltskim prebivalstvom, v venetskem jeziku ter v latinski onomastiki.
25	Lochner von Hüttenbach, Personennamen, str. 157-158.
26	CIL III 5116 (+ p. 2285) = CIL III 13525 = ILLPRON 1850, HD017173 = lupa 4908 = EDCS-14500421.
27	OPEL IV, 131; Zaj^c, Einige vermögende Familien, str. 86 (iz severne Italije).
285
3 KRONIKA_65
JULIJANA VISOČNIK: ANTIČNI PREBIVALCI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ALI KDO SE SKRIVA ZA IMENI NA EPIGRAFSKIH ..., 281-292	2017
za duumvira oziroma župana, torej za nekoga, ki je opravljal najvišjo fUnkcijo v koloniji oziroma muni-cipiju, ki sta jo (kot pove že ime) hkrati opravljala dva moža. Oblast (iurisdictio) sta izvajala nasproti nižjim plastem družbe. Duumviri so sklicevali svet stotih (ordo decurionum) in zborovanja ljudstva, vodili volitve drugih uradnikov in funkcionarjev ter zastopali mesto pri cesarju in drugih mestih.28 V Noriku so duumviri najpogosteje omenjeni municipalni uradniki; na napisih, kjer so izpričani, so z njimi pogosto zapisani še žena in potomci.29
Prebold
Gaude terra solo et longum laetare per aev[um], Accipepacificum corpus et flore co[rona] V[ati]s innocui, sup (!) quopastore b<e>a[to] Didicimus domini legempia voce ca[nente]. 5 En age, si meritus nobis h(a)ec munera de[dit], Ne aliud sancti quam balsama corpus in[undent]. Tu autem de domino precibus orare mem[ento], In tua ne veniat grege leo fervidus i[ntro]. E p i s c o p [i.]30
Prevod (po Špelič, Zgodnjekrščanska latinska poezija, str. 102-103):
Zemlja, veseli prsti se in v dolge raduj se vekove. Sprejmi in s pisanim cvetjem ovenčaj pomirjeno truplo
pevca brez graje. Ko on kot pastir nas blago je vodil, božjih postav smo učili se, svete prepeval je pesmi. Glej, torej zdaj, če on nam zaslužil je vse te darove, drugega nič, le balzam telo naj svetnika polepša. Ti pa se spomni, da prosil v molitvi boš vselej Gospoda,
v tvojo da čredo ne vrine se lev, podivjani sovražnik. ŠKOFA Gavdencija.
Komentar: Napis, posvečen škofu Gavdenciju, sicer res nekoliko štrli iz konteksta, saj je precej mlajši od ostalih. Poleg tega je vezan na s krščanstvom prepredeno družbo, ki pa je bila še kako zaznamovana s klasično antično kulturo. Prav zaradi tega ga kljub odstopanju na tem mestu vendarle navajamo, saj gre za pričevanje časa, ki nas opozori na še vedno živo antično omikanost (uporaba heksametra), na že vzpostavljeno cerkveno upravo in na cerkvene dostojanstvenike, ki so bili v pozni antiki gotovo razmeroma pomemben del družbe. Obravnavani napis je za naš prostor poseben, saj ga lahko postavimo v 6. stoletje, torej v čas, ko epigrafske kulture pri nas skoraj ni več; poleg tega je napisan v heksametrih, ki so povrh vsega še okronani z akrostihom moža (škofa), Gavdencija, ki je cerkveno službo najverjet-
neje opravljal prav v bližnji Celeji.31 Rimska kultura, latinski jezik in omikanost so očitno živeli naprej v pozno antiko, kar ta napis vsaj delno dokazuje. Obstaja majhna možnost, da je bilo škofU ime Gaudens in ne Gaudentius; v akrostihu bi tako stal dativ (ne genetiv), zadnjo vrstico pa bi morali dopolniti z episcopo in ne episcopi. Časovni okvir pa je bolj naklonjen imenu s pripono -ius. Za datacijo se 6. stoletje zdi najverjetnejše, saj iz napisa ni mogoče slutiti nemirnih dogodkov.
Žalec
------| [—] ORFATVS \ [—Q?]uartia | [---] | [---]
| [—]N(?)[-] \------32
Prevod: ORFATUS (?) ... Kvartija ... Komentar. Glede besede ORFATUS ni mogoče priti do gotovih zaključkov, saj se to ime (če sploh gre za ime) do danes ni pojavilo še nikjer drugje. Drugo besedo se je do sedaj običajno bralo kot Vartia, zdi pa se, da gre za del imena Quartia. Ime Quart-ius/-ia se je uporabljalo tako kot gentilno ime (gentilicium) kakor tudi kot osebno ime (cognomen); prim. OPEL IV, 16.
Spodnje Gorče (Žovnek)
Maximus | Antonior(um) lib(ertus) et | Vercilla v(ivi) f(ecerunt) sibi et | Nundinae fil(iae) an(norum) V, | et Urso filio an(norum) XXX.33
Prevod: Maksim, osvobojenec Antonijev, in Vercilla sta za življenja postavila sebi in hčerki Nundini, stari 5 let, ter sinu Ursu, staremu 30 let. Komentar. Ime Maksim sodi med najpogostejša imena v Noriku, pa tudi širše v rimskem imperiju.34 Najverjetneje ga lahko uvrstimo med t. i. Decknamen.35 Ime Vercilla, ki je izpričano samo v Noriku in Nar-bonenski Galiji,36 je keltskega porekla, saj se začenja s tipično keltskim elementom Ver- ,37 (»na, preko«). S koledarjem lahko povežemo ime Nundina, saj so bile nundinae dan, na katerega so vsak deveti dan trgovali.38 Ime Ursus je pogosto v zahodnem delu rimskega cesarstva, še posebej v Noriku in Panoniji.39 Spada med latinska osebna imena, ki so sicer v osnovi stvar-
28	Prim. RE V2, 1905, 1804-1838.
29	Prim. Wedenig, Administration, str. 18-19; prim. še Langhammer, Die rechtliche, str. 62-149, ki funkcijo, naloge izvrševalcev in sploh vse povezano z njimi natančno in izčrpno predstavi.
30	AIJ16, HD067360 = lupa 6187 = EDCS-11300909.
38
Prim. Bratož, Kratek oris, str. 208—210; Bratož, Ciglenečki,
Antichita altoadriatiche, str. 517—518.
AIJ 18, HD067361= EDCS-11300910.
CIL III 5113 = ILJug 378 = RISt 346 = ILLPRON 1989,
HD066580 = lupa 1652 = EDCS-14500418.
OPEL III, 70-72.
Imena, ki so tako v izvirniku kot v latinščini zvenela enako, a niso imela istega pomena (Weisgerber, Rhenania Germano — Celtica, str. 360). OPEL IV, 157.
Evans, Gaulish Personal Names, str. 279-280; prim. še Meid, Keltische Personennamen, str. 178-179, kjer predstavi keltsko predpono *uer- in njen pomen; v nadaljevanju pa še ime Ver-cella (in sorodna Vercello, Vercill-us/a, Vercellius), kjer zadnji del imena vsebuje indg. *kel- (kvišku štrleti), ki se ohrani tudi v keltskih imenih. Pomen celotnega imena bi se tako glasil tisti, ki povsod štrli kvišku, preneseno: ki je v vsem odličen. Kajanto, Cognomina, str. 221, uvršča ime med tista, ki so povezana s koledarjem. OPEL IV, 187-188.
31
39
286
3 KRONIKA	65
JULIJANA VISOČNIK: ANTIČNI PREBIVALCI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ALI KDO SE SKRIVA ZA IMENI NA EPIGRAFSKIH ..., 281-292	2017
na imena za živali,40 a je njihova raba prešla na osebna imena.
Šempeter
Posebno obravnavo si zasluži Šempeter v Savinjski dolini, saj izstopa po številu in izjemnosti spomenikov. Mimo kraja je potekala že prazgodovinska »jan-tarna pot«, katere traso so uporabili tudi Rimljani za svojo cesto, ki je Italijo povezala s provincami. Leta 1952 je prišlo do edinstvenega odkritja, ko so pri zemeljskih delih v sadovnjaku južno od ceste sredi naselja odkrili razne marmorne bloke in reliefe. Izkopavanja, ki so trajala do leta 1956, so pokazala, da gre za večje rimsko grobišče, kjer je stalo več velikih marmornih grobnic (edikul), ki še vedno veljajo za ene lepših v tem delu rimskega imperija. Poleg štirih (Vindonijeva, Enijeva, Spektacijeva in Priscijanova), ki so danes razstavljene v arheološkem parku, so iz preostalih marmornih blokov rekonstruirali še eno, kjer pa napis ni izpričan.41 Napise je mogoče najti tudi na številnih preprostejših nagrobnikih v obliki stele, plošč ali pepelnic, ki jih danes hranijo bodisi v samem arheološkem parku ali v Pokrajinskem muzeju Celje. Monumentalne edikule v Šempetru še vedno vzbujajo zanimanje strokovnjakov, tako arheologov in epigrafikov kot tudi umetnostnih zgodovinarjev,42 ki pa so v obravnavo pogosto pritegnili tudi preproste nagrobnike s tega območja. Poleg teh na ožjem območju Šempetra poznamo tudi redke oltarje, npr. iz Dobrteše vasi oltar za Carvonijo in Jupitra.
Napisi iz Šempetra
[Ca]rvoniae | Aug(ustae) sacr(um). | P[r]o salute | C[n(aei)]Atili(i) | Iuliani.43
Prevod: Posvečeno vzvišeni Karvoniji. Za rešitev (blagor, blagostanje) Gneja Atilija Julijana.
I(ovi) O(ptimo) M(aximo) D(olicheno) | pro s(alute) imp(eratoris) Caes(aris) | [[M(arci) Opelli]] Severi | [[Macrini Pii Fel(icis) Aug(usti)]] e^t | M(arci) [[Opelli]] Antonini | [[Diadumeniani nob(ilissimi)]] Caes(aris). | Aur(elius) Aquila et Aur(elius) Bassus e^t Vari^nus | sacerdotes templum (?) vi ignis consum[ptum] | [r(eficiendum) c(uraverunt)?]AA Prevod: Jupitru, Najboljšemu in Največjemu Do-lihenskemu za blagor imperatorja, cezarja Marka Opelija Severja Makrina Predanega in Zvestega Augusta in Marka Opelija Antonina Diadumenija-na, najplemenitejšega cezarja. Avrelij Akvila, Avrelij
40	Kajanto, Cognomina, str. 324—334.
41	Maver, AV55, 2004, 343-414.
42	Klemenc, Kolšek, Petru, Antične grobnice v Šempetru, 1972; Kolšek, Vzhodni del, 1977; Kastelic, Šempeter v Savinjski dolini, 1997; za napise Šašel v ILJug, 1963.
43	CIL III 5115 (+ p. 1827) = AIJ 17 = ILLPRON 1771, HD066993 = lupa 9486 = EDCS-14500420.
44	HD012560 = lupa 6638 = EDCS-07400586.
Bassus in Varin, svečeniki, so poskrbeli za obnovitev templja, ki ga je uničil ogenj.
D(is) M(anibus). | Bellicius | Victor <II>vir d(e)c(urio) c(ivitatis) | Celeiens<s>ium. | Ursina liberta | patrono op- | timo et bene | merito o(bito) an(norum) | LXXX fecit.45
Prevod: Božanskim Manom. Belicij Viktor, eden od dveh županov mesta Celeje. Osvobojenka Ursina je postavila najboljšemu in dobro zaslužnemu patronu, ki je umrl star 80 let.
C(aio) Spectatio C(aii) fil(io) Cla(udia tribu) | Prisci-ano II vir(o) i(ure) d(icundo) [an(norum) XL]V | C(aius) Spectatius Finitus [II vir] | i(ure) d(icundo) Cl(audiae) Cel(eiae). Pater [infelicis]- | simus fecit [---] | [---]MATU[---] | [---]46
Prevod: Gaju Spektaciju Priscijanu, sinu Gaja, ki je bil vpisan v klavdijsko volilno okrožje, duum-viru, staremu 45 let, Gaj Spektacij Finit, duumvir v Klavdiji Celeji. Postavil najnesrečnejši oče ...
C(aiae) Sept(imiae) C(aii) f(iliae) Iustae, | a^n(norum) LV, uxorhi Sp(ectatii) Pr^iscian^i.47 Prevod: Gaji Septimiji Justi, hčeri Gaja, stari 55 let, ženi Spektacija Priscijana.
D (is) M(anibus). | C(aius) Vindonhius | Successus | aed(ilis) Cl(audiae) Cel(eiae) | fec(it) sibi et | Iuli-ae Sex(ti) fil(iae) | Ingenu^ae uxori | fidelhissimhae an(norum) L.48
Prevod: Božanskim Manom. Gaj Vindonij Sukces, edil Klavdije Celeje, naredil zase in za najzvestejšo ženo Julijo Ingenuo, Sekstovo hčer, staro 50 let.
Q(uintus) Ennius Liberalis et Ennia | Oppidana fec(erunt) sibi et Kalendinae f(iliae) an(norum) XVII | et Vitulo fil(io) an(norum) XXX.49 Prevod: Kvint Ennij Liberalis in Ennija Oppidana sta postavila sebi in hčeri Kalendini, stari 17 let, in sinu Vitulu, staremu 30.
D(is) M(anibus). | Statutius Secunhd- | ianus e^t Cerva con(iux) fiHo Statutio Secun- | do, o(bito) a^n(norum)
IIII.50
Prevod: Božanskim Manom. Statucij Sekundijan in žena Cerva sinu Statuciju Sekundu, staremu 4 leta.
45	HD012563 = lupa 4127 = EDCS-03700654.
46	ILJug 372 = ILLPRON 1864, HD017908 = lupa 11198 = EDCS-14400630.
47	ILJug 371 = ILLPRON 1863, HD017908 = lupa 11199 = EDCS-14400630.
48	ILJug 375 = ILLPRON 1867 + 1872, HD003293 = lupa 11200 = EDCS-14400633.
49	ILJug 370 = ILLPRON 1862, HD066841= lupa 13332 = EDCS-14400628.
50	ILJug 374 = ILLPRON 1866, HD066840 = lupa 4126 =
EDCS-14400632.
287
3 KRONIKA_65
JULIJANA VISOČNIK: ANTIČNI PREBIVALCI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ALI KDO SE SKRIVA ZA IMENI NA EPIGRAFSKIH ..., 281-292	2017
D(is) M(anibus). | C(aius) Sp(ectatius) Secu[ndinus] | v(ivus) f(ecit) s(ibi) e^t Tut(oriae) Avitae | con(iugi) carissimae | an(norum) LV. | EAt C(aio) Sp(ectatio) Cerv(a)e fil(io) a^n(norum) XXVIII | e^t C(aio) Rus-ticio Tutori | nepoti a^n(norum) XII	XXX | e^t
Rusticium (!) Albinu (!) f(ilium). Spect(atiae) Sev- | erin(a)e a^n(norum) XXV. Spectatius Avitus an(norum) LXXX [---] | Aurelia Severina [---].51
Prevod: Božanskim Manom. Gaj Spektacij Sekundin je za življenja postavil sebi in najdražji ženi Tuto-riji Aviti, stari 55 let, in sinu Gaju Spektaciju Cervi, staremu 28 let, in nečaku Gaju Spektaciju Tutorju, staremu 12, in sinu Rusticiju Albinu, staremu 30 let. Spektaciji Severini, stari 25 let. Spektacij Avit, star 80 ... Avrelija Severina ...
Rustic[—] | [---] | Tertul- | liano | [---]52 Prevod: Rusticiju ... Tertulijanu ...
D(is) M(anibus).53
Prevod: Božanskim Manom.
D(is) M(anibus). | [---] | [---] | [--]di[---] | [---].54 Prevod: Božanskim Manom.
Komentar: Vindonius je gentilno ime keltskega izvora. Njegov sestavni del je element Vind-, za katerega je zelo verjetno, da izhaja iz keltskega jezika (galsko *vindos bel, svetel, lep; kar je sorodno z irskim fionn, velškim gwyn).55 Gentilno ime Spectatič6 se največkrat pojavi v Noriku, pa tudi v Panoniji in Belgiji.57 Spektaciji so imeli v Celeji posebej pomembno vlogo, na kar lahko poleg samega števila imen sklepamo prav na osnovi izredno bogate grobnice, ki so si jo dali postaviti v Šempetru.58 Napisi na omenjeni nekropoli to dejstvo potrjujejo: Caius Spectatius Finitus in Caius Spectatius Priscianus sta bila namreč v Celeji župana (duumvir), kar je bila najvišja funkcija v upravi mu-nicipija ali kolonije. Povezana je bila s premoženjskim cenzusom. Bogastvo družine se manifestira tudi
v postavljeni grobnici, ki je eden najlepših primerov svoje vrste sploh.59 Gaj Vindonij Sukces (Caius Vindonius Successus) pa je opravljal funkcijo edila, ki je bil podrejen duumvirom. Edile so izvolili dekurioni, opravljali pa so določene pravne naloge ter skrbeli za gradnje in infrastrukturo v mestih.60
V Šempetru najdemo dva člana družine Statu-tii, očeta in sina, na kar lahko sklepamo že iz njunih osebnih imen: Secundus, Secundianus.61 Morda preseneča dejstvo, da je oče tisti, ki mu je ime Secundianus, saj je veljalo, da so sinovom dajali imena, ki so jih izpeljali iz očetovega imena. Na tem mestu bi torej pričakovali ravno obratno; po drugi strani pa lahko sklepamo, da se je oče z že izpeljanim imenom - če je želel s svojimi potomci ohraniti vez prek imena -poslužil obratne poti.62 Osnova Secund- je pri obeh še vedno ostala ista, kar je dovolj dobro nakazovalo sorodstveno razmerje. Alfoldy na osnovi podobnosti imen, ki so omenjena na napisih edikul v Šempetru, predvideva možne sorodstvene vezi med posameznimi družinami, predvsem med Spectatii in Statutii.63 Konkretnega dokaza za to sicer nimamo, gotovo pa obstaja verjetnost, da so si na istem mestu postavile grobnice družine, ki so bile tako ali drugače povezane, pa naj bo prek sorodstva, premoženja ali funkcij v upravi in gospodarstvu nekega mesta.
Tudi Eniji so v Celeji sodili med premožnejše družine, o čemer priča ena izmed mogočnih grobnic v Šempetru, kjer so v okolici najverjetneje imeli posesti. Osebe s tem gentilicijem so priseljenci iz severne Italije.64 Ime Ennius se je lahko uporabljalo kot osebno ime (cognomen), a je bilo veliko pogostejše kot gentilicij (gentilicium), še posebej v Italiji. Meid omenja imena Enna, Ennia, Eninna, Enno, katerih korenine bi lahko našli v številnih jezikih, gotovo tudi v keltskem.65 Ta imena so pogosta tudi v Emoni in na Igu, kjer skupaj z drugimi podobnimi imeni tvorijo težko opredeljivo enoto, t. i. severnojadransko jezikovno skupino,66 ki jo na novo opredeli Repanšek.67
51	ILJug 373 = ILLPRON 1865, #£>017914 = lupa 13343 = EDCS-14400631.
52	ILJug 376a = ILLPRON 1868, 1869, HD066839 = EDCS-14400634.
53	ILJug 376c = ILLPRON 1871, HD066837 = EDCS-14400637.
54	ILJug 376b = ILLPRON 1870, HD066838.
55	Imena na Vindu- so bila še posebej priljubljena v Noriku; prim. OPEL IV, 172; Lochner von Hüttenbach, Personennamen, str. 183. Meid, Keltische Personennamen, str. 210—211, govori o Vind- imenih, med katerimi razloži imena Vinda, Vindo, Vindaina in Vindelio. Na tem mestu je mogoče najti tudi natančno etimologijo imen na Vind-.
56	Zaj^c, Einige vermögende Familien, str. 84—85.
57	OPEL IV, 90. Ime je najverjetneje tvorjeno s pripono -ius iz latinskega imena Spectatus. Pripona -ius je značilna za tvorbo novih imen v pozni antiki; Solin trdi, da so se takšna imena začela pogosteje pojavljati od 3. stoletja naprej (prim. Solin, Die innere Chronologie, str. 140).
58	Prim. Kremer, Antike Grabbauten, str. 27—52 (za vse nekro-pole v Šempetru).
59	Pri tem je zanimivo še vprašanje datacije; edikulo so postavili pred uvedbo Constitutio Antoniniana, saj lahko na napisu še preberemo navedbo volilnega okrožja (tribus: Cla(udia)), po drugi strani pa tudi nekako po letu 160, saj so bili pred tem pridevniki kot infelicissimus na našem območju zelo redki. Prim. Wedenig, Administration, str. 143—144 (C 34); Kremer, Antike Grabbauten, str. 35—42; prim. še Zaj^c, Einige vermögende Familien, str. 84—85.
60	Wedenig, Administration, str. 20—21; Langhammer, Rechtliche und soziale Stellung, str. 149—156.
61	ILJug 374.
62	Takšna pot se zdi verjetnejša tudi zaradi tega, ker lahko napis okvirno postavimo v nekoliko poznejše obdobje (2. pol. 2. st./3. st.).
63	Alföldy, Noricum, str. 125—127; glej predvsem rodoslovno deblo na str. 126.
64	Zaj^c, Einige vermögende Familien, str. 72—73.
65	Meid, Personennamen, str. 271.
66	Katičic, Keltska osobna imena, str. 159.
67	Repanšek, Quiemonis, str. 321—357, predvsem str. 324 in 328.
288
65
2017
3 KRONIKA
JULIJANA VISOČNIK: ANTIČNI PREBIVALCI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ALI KDO SE SKRIVA ZA IMENI NA EPIGRAFSKIH ..., 281-292
Imeni Bellicius68 in Ursina sta razmeroma splošni; Ursina je bila pogosto dokumentirana v Noriku; prim. OPEL IV, 186-187. Gens Atilia, ki je bila ital-skega izvora, je bila razširjena po vsem imperiju, še posebej v Italiji, Hispaniji in Galiji. Nekaj primerov poznamo iz Norika, predvsem iz njegovega južnega dela (prostor med Celejo in Flavijo Solvo). Tudi Ati-lii so sodili med finančno dobro preskrbljeno celejsko lokalno elito, saj so izpričani kot mestni magistrati
(CIL III 5225).69
Med spomeniki, ki so jih našli v Šempetru ali njegovi neposredni bližini, prevladujejo nagrobniki. Le dva imata votivni značaj in sta vezana na kult-no-religiozne prakse. Na obravnavanem prostoru se srečamo z boginjo Carvonio, ki je ne poznajo nikjer drugje. Njeno ime je najverjetneje keltskega izvora, saj je v Galiji dokumentirano tako kot osebno ime kakor tudi kot toponim Carvo - in je predvidoma povezano z besedo *car-vo-s s pomenom »jelen« oziroma splošno »srnjad«; hipoteza J. Zaj^ca, da gre za rečno božanstvo, se tako zdi manj verjetna. Povsem mogoče pa je, da je bila boginja narave, gozdov in lova kakor Artemida oziroma Diana, ki je prav tako odigrala pomembno vlogo v keltskem svetu.70
Drugi oltar je posvečen Jupitru, Najboljšemu in Največjemu, Dolihenskemu (Iuppiter Optimus Maximus Dolichenus). Njegov kult se je razširil po večini provinc zunaj Rima, predvsem ob Donavi in Renu, pa tudi v Britaniji. V Noriku in Panoniji je razmeroma dobro dokumentiran. Kult, ki ni imel samo vojaškega značaja, je poudarjal tudi lojalnost cesarju, predvsem v času Severov;71 vsekakor pa je bil Jupiter Dolihen-ski priljubljen med vojaštvom.
Na oltarju iz Šempetra so omenjeni trije svečeniki (glej zgoraj), od katerih sta dva znana že z drugih lokacij: Avrelij Bassus (Aurelius Bassus) je že postavil oltar za istega Jupitra (AE 1933, 121), Avrelij Akvila (Aurelius Aquila) pa je dokumentiran kot svečenik iz Weitinga v Noriku (CIL III 5021). Epigrafsko gradivo iz donavskih provinc (Norik, Panonija, Mezija, Dacija) kaže na to, da so bili »Dolihenovi« svečeniki običajno organizirani v skupine po tri.72 Na spomeniku sta omenjena cesar Makrin (11. april 217-8. junij 218) in njegov sin Diadumenijan (14. september 208-junij 218), ki sta umrla nasilne smrti, zatem pa ju je doletela damnatio memoriae.
68	Več o izvoru tega latinskega gentilicija v Wedenig, Administration, str. 117-118, C 9.
69	Zaj^c, Einige vermögende Familien, str. 71; OPEL I, 199201.
70	Šašel Kos, Pre-Roman Divinities, str. 137-138.
71	Več o kultu in njegovem širjenju v Speidel, Iuppiter Dolichenus; za splošne značilnosti pa glej Hörig, Iuppiter Dolichenus, str. 2136-2179.
72	Popescu, Iupiter Dolichenus, str. 167-181.
Sklepne misli
Ob zaključku lahko ugotovimo, da se Spodnja Savinjska dolina pravzaprav ne more postaviti z velikim številom napisnih spomenikov, sploh če bi odmislili nekropolo v Šempetru, ki že sama po sebi predstavlja enoto in smo jo na tem mestu kot takšno tudi predstavili. Vendar pa nas dejstvo, da je spomenikov razmeroma malo, ne sme ovirati pri tem, da bi jim pripisali pomen, ki si ga zaslužijo. Ne glede na njihovo velikost, poškodovanost in na nekaterih zanemarljivo količino napisa (besedila) so to vendarle prva ohranjena besedila z obravnavanega prostora, zato jim je treba nameniti pozornost, ki si jo zaslužijo. Običajno ne govorijo o prelomnih dogodkih (vsaj predstavljeni ne), ki bi tok zgodovine obrnili v popolnoma drugo smer, popeljejo pa nas v svet posameznikov in njihovih družin; pokažejo nam tudi malega človeka, o katerem je zgodovina dolga leta (praktično stoletja) molčala. Besedila na napisih pogosto pritegnejo tudi jezikoslovce, saj lahko prav s pomočjo uporabljene latinščine ugotavljajo določene zakonitosti razvoja jezika.
S tem prispevkom smo želeli predstaviti ljudi, ki so omenjeni na napisih na tem prostoru, saj gre za prve pisno dokumentirane posameznike sploh. Velika večina spomenikov je nagrobnikov (samo dva sta oltarja), kar je za preučevanje omenjenih posameznikov morda bolj koristno, saj je na njih več osebnih podatkov, po drugi strani pa nam prav votivni spomeniki veliko povedo o religioznih in kultnih praksah teh ljudi. Čeprav je obravnavano območje razmeroma majhno, nam kljub temu poda prerez rimske provincialne družbe: tu srečamo tiste, katerih imena so sestavljena iz treh delov (tria nomina) in za katere lahko predvidevamo rimsko državljanstvo ali vsaj pripadnost municipalni eliti, torej vladajočemu razredu bližnje Celeje, kamor so ti kraji upravno sodili. V ta krog bi lahko uvrstili Ulpije z Gomilskega ter večino družin in posameznikov z edikul in stel v Šempetru, torej Belicija Viktorja (Bellicius Victor), Spektacije, Vindonije, Enije in Statucije. Z bogatimi šempetrskimi grobnicami se lepo skladajo napisi na njih, saj izrecno omenjajo tiste, ki so v Celeji opravljali najvišje funkcije ter delovali na najvišjih položajih. Kot takšni so morali doseči finančni oziroma premoženjski cenzus. Dekurioni - člani mestnega sveta (Bellicius Victor) —, edili (Caius Vindonius Succesus) in duumviri (Caius Spectatius Priscianus, Caius Spectatius Finitus) so gotovo sodili med najbogatejše Celejane, zato so si lahko privoščili tako razkošne grobnice, kot so te v Šempetru. Fragmentarno ohranjen spomenik iz Petrovč omenja še enega duumvira in njegovo družino. Napisi iz Spodnje Savinjske doline omenjajo italske gentilicije, ki govorijo o priseljevanju italskih kolonistov iz severne Italije: Trosiji, Rufiji, Spektaciji, Eniji ...
289
3 KRONIKA
JULIJANA VISOČNIK: ANTIČNI PREBIVALCI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ALI KDO SE SKRIVA ZA IMENI NA EPIGRAFSKIH ..., 281-292
65
2017
Na obravnavanih napisih najdemo tudi pripadnike nižjih družbenih slojev: nekaj osvobojencev in sužnja Albana (AlbanusHespani servus) z ženo Suro, pri kateri sicer ni zapisan suženjski status, a ga vendarle lahko predvidimo. Osvobojenec Maksim (osvoboje-nec Antonijev) si je z ženo Vercilo (Vercilla) dal postaviti bogat spomenik, ki znova potrjuje dejstvo, da so osvobojenci pogosto obogateli in živeli razmeroma razkošno življenje. Dva osvobojenca sta izpričana na nagrobnikih iz Galicije (Gaius Rufius Symphonus in neki osvobojenec mesta Celeje, čigar ime se sicer ni ohranilo); nagrobnika resda nista ohranjena v celoti, a tudi takšna se lepo skladata s pravkar navedenim dejstvom, da so bili osvobojenci pogosto zelo dobro situirani, saj so si le tako lahko privoščili tako lepe nagrobnike.
Med ohranjenimi spomeniki sta le dva oltarja, torej spomenika votivne narave. Oba izvirata iz Šempetra oziroma njegove neposredne bližine, namreč iz Dobrteše vasi, kjer se je ohranil oltar, posvečen Kar-voniji (Carvonia), ki jo bolj povezujemo z avtohtonim prebivalstvom, saj je njeno ime keltskega izvora. Še najverjetneje se zdi, da lahko v njej najdemo vzporednice grško-rimskima boginjama Artemidi in Dia-ni; v tem primeru bi šlo za boginjo narave, gozdov in lova. Drugi oltar, ki ga lahko s pomočjo cesarjev Makrina in Diadumenijana natančno datiramo, je posvečen Jupitru, Najboljšemu in Največjemu, Do-lihenskemu. Na oltarju so omenjeni tudi trije svečeniki (Aurelius Bassus, Aurelius Aquila in Varinus), od katerih sta Avrelija znana že od drugod. Če se v tem kontekstu prestavimo za približno 400 let naprej, ko se je na naših tleh že oblikovala krščanska cerkvena uprava s škofijskimi središči, je treba omeniti še škofa Gavdencija in njemu posvečen spomenik, ki v številnih pogledih preseneča, saj je zapisan v korektnih heksametrih in je opremljen celo z akrostihom.
VIRI IN LITERATURA
LITERATURA
Alföldy, Géza: Noricum. London, Boston: Routledge
& K. Paul, 1974. Alföldy, Géza: Die Personennamen in der römischen Provinz Noricum. Colloques internationaux du C. N. R. S. N. 564 - L'onomastique latine (13—15 octobre) (ur. N. Duval). Paris: Centre National de la Recherche Scientifique, 1977, str. 249-264. Bratož, Rajko: Kratek oris zgodovine krščanstva na Slovenskem v pozni antiki. Zgodovinski časopis 35, 1981, str. 205-221. Bratož, Rajko: Krščanstvo v antiki. Zgodovina Cerkve na Slovenskem (ur. M. Benedik). Celje: Mohorjeva družba, 1991, str. 11-27. Bratož, Rajko in Slavko Ciglenečki: L'odierna Slo-
venia. Aquileia romana e christianafra II e Vsecolo, Antichita altoadriatiche 47, 2000, str. 489-533.
Dardaine, Sylvie: Les affranchise des cites dans les provinces de l' occident Romain: statut, onomastique et nomenclature. Ciudades privilegiadas en el occidente romano (ur. J. González). Sevilla: Secretariado de Publicaciones, Universidad de Sevilla, Diputación de Sevilla, 1999, str. 213-228.
Evans, David Ellis: Gaulish Personal Names: a Study of some Continental Celtic Formations. Oxford: Clarendon Press, 1967.
Hörig, Monika: Juppiter Dolichenus. ANRW II, 17/4, 1984, str. 2136-2179.
Kajanto, Iiro: The Latin Cognomina. (Commentatio-nes Humanarum Litterarum, XXXVI 2). Helsinki: Societas Scientiarum Fennica, 1965.
Kajanto, Iiro: The Emergence of the Late Single Name System. Colloques internationaux du C. N. R. S. N. 564 — L'onomastique Latine (13-15 octobre 1975) (ur. N. Duval). Paris: Centre National de la Recherche Scientifique, 1977, str. 421-430.
Kakoschke, Andreas: Ortsfremde in den römischen Provinzen Germania inferior und Germania superior. (Osnabrücker Forschungen zu Altertum und Antike-Rezeption 5). Möhnesee: Bibliopo-lis, 2002.
Kastelic, Jože: Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih: Šempeter v Savinjski dolini. Ljubljana: Slovenska matica, 1998.
Katičic, Radoslav: Keltska osobna imena u antičkoj Sloveniji. Arheološki vestnik 17, 1966, str. 145-168.
Klemenc, Josip in Vera Kolšek in Peter Petru: Antične grobnice v Šempetru. Antike Grabmonumente in Šempeter. Katalogi in Monografije 9. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1972.
Kolšek, Vera: Savinjska dolina v rimski dobi. Savinjski zbornik (1959), str. 118-131.
Kolšek, Vera: Vzhodni del antične nekropole v Šempetru. Katalogi in monografije 14. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1977.
Kolšek, Vera: Nova arheološka odkritja v Šempetru v Savinjski dolini. Savinjski zbornik 5 (1983), str. 83-88.
Kremer, Gabriele: Antike Grabbauten in Noricum. Katalog und Auswertung von Werkstücken als Beitrag zur Rekonstruktion und Typologie. Wien: Oster-reichisches Archäologisches Institut, 2001.
Langhamer, Walter: Die rechtliche und soziale Stellung der Magistratus municipales und der Decuriones in der Ubergangsphase der Städte von sich selbstverwaltenden Gemeiden zu Vollzugsorganen des Spätantiken Zwangsstaates (2.-4. Jahrhundert der römischen Kaiserzeit). Wiesbaden: Steiner, 1973.
Lochner von Hüttenbach, Fritz: Die römerzeitlichen Personennamen der Steiermark. Herkunft und Auswertung. Graz: Leykam, 1989.
Mainardis, Fulvia: Kai; nun jRwmaVoi mevvvn eij-sin a{pante~. Levoluzione delle formule onomastiche
290
65
2017
3 KRONIKA
JULIJANA VISOČNIK: ANTIČNI PREBIVALCI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ALI KDO SE SKRIVA ZA IMENI NA EPIGRAFSKIH ..., 281-292
nelle iscrizioni della Transpadana romana (neobjavljena disertacija). Roma, 1997.
Mainardis, Fulvia: Tracce di onomastica Celtica nell' epigrafia preromana e Romana delle regioni nord-orientali. I Celti nell' Alto Adriatico. Atti delle tre giornate internazionali di studio, Trieste, 5-7 aprile 2001 (ur. G. Cuscito). Edizioni Quasar 48. Trieste: Editre, 2001, str. 55-69.
Mainardis, Fulvia: Norma onomastica e uso del nome in Aquileia Romana: alcune riflessioni. Aquileia dalle origini alla constitutione del ducato Langobardo. Storia — Amministrazione — Società. Atti della XXXIII settimana di Studi Aquileie-si, 25-27 aprile 2002 (ur. G. Cuscito). Edizioni Quasar 54. Trieste: Editreg, 2003, str. 559-589.
Maver, Andreja: The arcade tomb in Šempeter, Slovenia - an attempt at a reconstruction / Arkadna grobnica v Šempetru v Savinjski dolini - poskus rekonstrukcije. Arheološki vestnik 55, 2004, str. 343-414.
Meid, Wolfgang: Keltische Personennamen in Panno-nien. Series Minor 20. Budapest: Archaeolingua alapftvany, 2005.
Popescu, Mihai: Jupiter Dolichenus, ses trois prêtres et les soldats du Danube. Médiateurs culturels et politiques dans l'empire romain (ur. A. Gangloff). Paris: De Boccard, 2011, str. 167-181.
Repanšek, Luka: Quiemonis and the epichoric anthroponymy of Ig / Quiemonis v luči avtohtonih ižanskih osebnih imen. Arheološki vestnik 67, 2016, str. 321-357.
Salway, Benet: What's in a Name? A Survey of Roman Onomastic Practice from c. 700 B. C. to A. D. 700. Journal of Roman Studies 84, 1994, str. 124-145.
Salomies, Olli: Die römischen Vornamen. Studien zur römischen Namengebung. (Commentationes Humanarum Litterarum 82). Helsinki: Societas Sci-entiarum Fennica, 1987.
Salomies, Olli: Names and identities. Onomastics and prosopography. Epigraphic Evidence. Ancient History from Inscriptions (ur. J. Bodel). London, New York: Routledge, 2001, str. 73-94.
Scherrer, Peter: Vom Regnum Noricum zur römischen Provinz: Grundlagen und Mechanismen der Urbanisierung. The Autonomous Towns of Noricum and Pannonia /Die autonomen Städte in Noricum und Pannonien. Noricum. Situla 40 (ur. M. šašel Kos, P. Scherrer). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002, str. 11-70.
Solin, Heikki: Die innere Chronologie des Römischen Cognomens. Colloques internationaux du C. N. R. S. N. 564 — L' onomastique Latine (13-15 octobre 1975) (ur. N. Duval). Paris: Centre National de la Recherche Scientifique, 1977, str. 103-146.
Speidel, Michael P.: The Religion of Juppiter Dolichenus in the Roman Army. Leiden: E.J. Brill, 1978.
Šašel, Jaroslav: Probleme und Möglichkeiten ono-mastischer Forschung. Akte des IV. internationalen Kongresses für griechische und lateinische Epigraphik (ur. Internationaler Kongress für Griechische und Lateinische Epigraphik). Wien: Böhlau Verlag, 1964, str. 352-368 (= Opera selecta, 1992, str. 79-98).
šašel Kos, Marjeta; Pre-Roman Divinities of the Eastern Alps and Adriatic. Ljubljana: Narodni muzej, 1999.
špelič, Miran: Zgodnjekrščanska latinska poezija. Ljubljana: Mihelač, 1997.
Uuntermann, Jürgen: Vorrömische Namen zwischen Alpen und Donau. Spätlatenezeit undfrühe römische Kaiserzeit zwischen Alpenrand und Donau. Akten des Kolloquiums in Ingolstadt am 11. und 12. Oktober 2001 (ur. C. M. Hüssen). Bonn: R. Habelt, 2004, str. 25-29.
Visočnik, Julijana: Jezikovne značilnosti napisov antične Celeje z okolico kot vir za preučevanje ro-manizacije celejskega prostora (neobjavljena disertacija). Ljubljana, 2007.
Zaj^c, Jozef: Einige vermögende Familien aus Celeia in der römischen Provinz Noricum (1.-3. Jh. u. Z.). Rivista storica dell'antichita 8, 1978, str. 63-88.
Wedenig, Reinhold: Epigraphische Quellen zur städtischen Administration in Noricum. Klagenfurt: Geschichtsverein für Kärnten, 1997.
OKRAJŠAVE
AIJ: Hoffiller, Viktor in Balduin Saria: Antike Inschriften aus Jugoslavien. Heft I: Noricum und Pannonia Superior. Zagreb: Narodne novine, 1938.
ANRW: Aufstieg und Niedergang der römischen Welt.
ANSl: Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za arheologijo, Državna založba Slovenije, 1975.
CIL: Corpus inscriptionum Latinarum.
ILLPRON: Hainzmann, Manfred in Peter Schubert: Inscriptionum lapidariarum Latinarum provinciae Norici usque ad annum MCMLXXXIV repertum indices, Berolini: 1986.
ELEKTRONSKI VIRI
Arkas: Arheološki kataster Slovenije: http://arkas. zrc-sazu.si/ [datum zadnjega dostopa 30. 4. 2017].
EDCS: Epigraphik-Datenbank Clauss / Slaby http:// oracle-vm.ku- eichstaett. de: 8 8 8 8/epigr/ epigraphik_de [datum zadnjega dostopa 30. 4. 2017].
HD: Epigraphische Datenbank Heidelberg http:// edh-www.adw.uni-heidelberg.de/home? &lang=de [datum zadnjega dostopa 30. 4. 2017].
lupa: ubi erat lupa: http://www.ubi-erat-lupa.org [datum zadnjega dostopa 30. 4. 2017].
291
3 KRONIKA
JULIJANA VISOČNIK: ANTIČNI PREBIVALCI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ALI KDO SE SKRIVA ZA IMENI NA EPIGRAFSKIH ..., 281-292
65
2017
SUMMARY
Inhabitants from the Roman period of the Lower Savinja Valley or who is hidden behind the names on epigraphic monuments
Even though the Lower Savinja Valley cannot boast a large number of epigraphic monuments, especially if we disregard the necropolis in Šempeter, it features the earliest preserved texts from the territory concerned, which take us into the world of individuals and their families and present us with the ordinary man, who has for a long time remained an obscure part of history.
The contribution presents persons referred to in inscriptions found in the said area, which are the first ever written records of individuals. The vast majority of monuments are tombstones featuring a number of personal data, whereas votive monuments reveal much about religious and cult practices performed by the said individuals. Even though the area under examination is a relatively small one, it provides us with a cross-section of Roman provincial society: here we encounter people who possessed three names (tria nomina) and who may be claimed to have had Roman citizenship or at least ties with the municipal elite, i.e., the ruling class of the nearby Celeia, which held jurisdiction of the area under examination: Ul-piae, Bellicius Victor, Spectatii, Vindonii, Aenii, and Statutii. The richly adorned aediculae in Šempeter mention those who held the highest offices in Celeia: decurions - members of the city council (Bellicius Victor), aedils (Caius Vindonius Succesus) and duumvirs (Caius Spectatius Priscianus, Caius Specta-
tius Finitus). The fragmentarily preserved monument from Petrovče mentions another duumvir and his family. Furthermore, the inscriptions from the Lower Savinja Valley mention Italic demonyms that convey information regarding the immigration of Italic colonists from northern Italy: Trocii, Rufii, Spectatii, Aenii, etc.
There are also records of persons belonging to lower social strata: some freedmen and a slave Albanus (Albanus Hespani servus) with his wife Sura, whose slavery status is not recorded, but can nevertheless be inferred as such. A richly adorned monument erected by freedman Maxim (former slave of Antonio) and his wife Vercila (Vercilla) testifies to the fact that many freedmen became rich. The names of two freedmen are inscribed on tombstones from Galicia (Gaius Rufius Symphonus) and a freedman from Celeia. The preserved monuments only include two altars, both originating from Šempeter or its immediate surroundings; an altar that has been preserved in Dobrteša vas was most likely dedicated to autochthonous Carvonia, which may be deemed on a par with the Greek-Roman goddesses Artemis and Diana. The second altar, which can be dated with precision thanks to the mention of Emperors Macri-nus and Diadumenian, was dedicated to Jupiter Op-timus Maximus Dolichenus. The altar also mentions three priests, Aurelius Bassus, Aurelius Aquila and Varinus, with Aureliuses already being known from other areas. Moving forward in this context for approximately four hundred years, when the Christian ecclesiastical administration established itself with diocesan centres, mention should also be made of Bishop Gaudentius and the monument dedicated to him. One of the most striking features of the latter is the epigraph featuring metrically correct hexameters and even an acrostic.
292