Poštnin? plačana — Sped. abbon. post. — II gr,
GOSPODARSTVO
LETO VI. ŠT. 137	TRST, 23. DECEMBRA 1952	CENA LIR 30
N C E * I N D l STR
A>. * O B R ^	^	^ ^
T V O

IZ PARIZA NIC NOVEGA
Gospodarstvo in oboroževanje • Vrhovni|komandant še;vedno črnogled
Kdor bi nam lahko zagotovil, da v prihodnjem letu ne bo vojne, bi prinesel najlepše in najbogatejše darilo našemu člloveku za božič in novo leto.
Kakšna sreča za vse človeštvo, ko bi mogli milijarde in milijarde, ki jih danes požirajo topovi, letala, vojne ladje, letalska oporišča in povrh še a-tomska bomba, uporabiti za graditev šol, telovadnic, bolnišnic, stanovanj cest in železnic! Kakšna sreča za matere, mlade neveste in dekleta že sama gotovost, da jih nova vojna ne bo ločila od svojih dragih, ko se rane od zadnje vojne še niso zacelile! Kakšna sreča za vse tiste, ki hočejo graditi in ustvariti duhovno in gmotno, ko bi se mogli otresti strahu, da vsak trenutek zopet ne prične neugnana sita rušiti in rušiti vse, kar so s trdim delom ustvarili!
V Parizu se je te dni sestalo nad 40 ministrov iz zahodne Evrope in ZDA, da bi se posvetovali, kako bi odvrnili napad. Preštevali so vrste svojih armad in pregledovali njihove orožje delali račune, kako bi skovali čim prej in čim več orožja, pregledovali finance posameznih držav in njihove medsebojne odnose. G. De Gasperi seveda ni pozabil prilepiti svoje zahteve po Trstu.
Vrhovni komandant je bil črnogled, češ nevarnost oboroženega spopada se še ni zmanjšala, ker nihče ne ve, kaj pravzaprav misli naspiotna stran. Zunanji ministri so bili bolj optimistično razpoloženi in vidijo pred seboj podobo leta 1953 v zarji svetovnega miru.
Ce vsi ti ljudje na tako visokih mestih , s katerih imajo vplogled za kulise mednarodnega dogajanja, ne morejo odgovoriti na vprašanja »vojna ali mir'.'«, kako naj potem mi prinesemo svojim bralcem radostno blagovest miru? Zakaj se tako obotavljamo?
Cujte odgovor našega preprostega človeka, ki črpa iz izročil svojih modrih dedov, ki živi čvrsto navezan na to zemljo in doživlja sadove dela oblastnikov. Cujte vi v Parizu njegove besede:
Premalo se ozirate na človeka! Vi izbirate milijarde in pridno kujete o-cožje, a ne vprašate se, kdo ga bo nosil? Za kaj se bo boril? Za kaj bo u-miral? Res je, vi izdajate milijarde za propagando, v VVashingtonu in Londonu imate za to posebne ustanove kakor je n.pr. British Council; imate tudi največje radijske postaje. Toda kaj vam vse to pomaga, ko ne najdete poguma, da bi rekli: To je belo, ono je črno. To jč po človeških in naravnih zakonih pravično, ono pa krivično. To je dovoljeno, ono prepovedano, IN SICER OB VSAKEM ČASU, ZA VSE
narode, velike in majhne; Mesto tega taktizirate, balansirate in se bedno lovite brez trdne moralne opore. Demokracija? Da. Svoboda? Da. Toda potrpite, pride čas tudi za vas, tako nas odrivate.
Ce stopi velebankir iz velikega naroda pred vas: »Slovenskega denarnega zavoda nikdar, niti »kmečke posojilnice tem rovtarjem, ker je že duce tako ukazal — mu pritrdite. Ko se on zvrsti in stopi pred vas ljudski kristi-jan z željo: »Nobenega »tujega« napisa več« — mu tudi pritrdite in mu daste povrh še oboroženo silo. Zakaj vse to? Ker je onih več, ker bolj kričijo in se njihov krik dlje čuje.
Na prvi pogled se zdijo naši dogodki v svetovnem merilu malenkostni. Kaj pa je STO v svetovnem okviru, kaj kmečka posojilnica, kaj nabrežin-ske table? Toda značilni so za politiko vseh, ki danes odločajo v usodi Zahoda in drugih prostranih predelov sveta. Prav zaradi tega nas vznemirjajo toliko bolj in nas obdajajo s črnim pesimizmom glede razvoja v bodočnosti.
KOLIKO JE DALA AMERIKA
Ameriško ministrstvo za trgovino je objavilo podatke o pomoči, ki so jo prejele razne države od ZDA, V času od junija 1940 do junija 1951 so ZDA podelile v raznih oblikah (gospodarske, vojaške ali tehnične) pomoči za 82 milijard dolarjev. Na podlagi zakona o najemu in posojilu je bilo izdanih 49,2 milijarde lir. V povojnem času so ZDA izdale za pomoč 28,3 milijarde dolarjev, za časa korejske vojne pa 3,9 milijarde. Zahodne države so prejele po vojni samo gospodarske pomoči za 12,6 milijarde dolarjev; od tega je šlo 9,7 v obliki ERP, 1,1 milijarde po načrtu vzajemne varnosti ter 1,8 tehnično pomoč.
Pomoč, ki je bila podeljena v času
1941 do 1951, je bila v jih razdeljena tako-le:	milijonih dolar-
Avstrija	837
Belgija-Luksemburg	829
Danska	252
Francija	6.986
Zah. Nemčija	3.539
Grčija	1.403
Irska	1.039
Italija	2.631
Norveška	312
Holandija	1.266
Portugalska	34
Švedska	108
STO	44
Turčija	378
Pregled ne navaja pomoči Jugoslaviji.
Te dni se je sestal v Parizu na vsakoletno zasedanje Atlantski svet, v katerem so predstavniki 14 držav članic »Organizacije atlantske pogodbe«. Prišlo je okoli 40 ministrov; v svetu so nantreč poleg vojnih ministrov posameznih držav tudi ministri za zunanje zadeve in linančne. Vprašanja, ki so na dnevnem, redu, niso samo vojaške narave, temveč tudi gospodarske. Vojaška sila neke države je tesno povezana z njeno gospodarsko močjo. Ze avstrijski feidmaršal Montecuccoii, ki se je boril proti Turkom, je dejal, da se brez denarja ni mogoče vojskovati. Veliko bolj velja to danes, ko stane moderno orožje, zlasti moderna letala in atomska bomba, strahovitega denarja. Pomislite n. pr., da so na lanskem zasedanju Atlantskega sveta v Lisboni določili kot tretjo tranšo, za oboroževanje vsoto 150 milijard Irancoskih frankov. Letošnje poročilo Atlantskega sveta navaja, da ima ZSSR 175-180' divizij, njene zavezniške države pa še 70 divizij, kar da skupno 6 milijonov vojakov. Kaj stane oborožitev in izdrževanje takšne vojske?
Naj še dodamo, da je vrhovni poveljnik atlantskih cet gen. Ridgway predlagal v Parizu izdatek 400 milijonov dolarjev za graditev novih letalskih oporišč in da so ZDA za oboroževanje potrosile od leta 1950 do danes 49 milijard dolarjev; celotni ameriški oborožitveni načrt predvideva izdatek 138 milijard dolarjev.
Se druga pitat povezanosti oboroževanja in gospodarstva: Angleži zahtevajo, naj Nemčija čimprej prične prispevati za oboroževanje zahodnih sil, ker bi. sicer njena gospodarska sila tako narasla, da bi angleški izdelki občutili še večjo konkurenco nemškega blaga na zunanjih trgih.
Poročilo Atlantskega sveta o oboroževanju in gospodarstvu v preteklem letu ni posebno ugodno. »Gospodarstvo« je že poročalo, da proizvodnja zahodnih sil ni dolegla višine, ki jo je napovedala Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje. Prav tako je zaostalo tudi oboroževanje.
Poleg vprašanja čisto vojaške narave, kakor je n. pr. položaj v Koreji, so na dnevnem redu zasedanja Atlantskega sveta tudi zunanjepolitični odnosi, Za obrambo Evrope je važno politično, vojaško sodelovanje držav izven atlantskega pakta, med temi zlasti sodelovanje med balkanskimi državami, se pravi med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. To sodelovanje povzroča ljubosumnost Italije, ki bi se rada zopet vmešala" v balkanske razmere. Zato je De Gasperi sklenil obiskati Atene. Italija bi hotela tudi pokazati Washingtonu in Londonu, da ni mogoča obramba Balkana brez njenega sodelovanja.
Italija je spravila na neuradni spored zasedanja Atlantskega sveta tudi tržaško vprašanje. Pri tem računa na pomoč bodočih republikanskih ministrov ZDA, na povečanje Sovjetskega pritiska na Jugoslavijo in na gospodarske posledice suše v Jugoslaviji. Njen vojni minister zahteva Trst in STO, sicer Italija ne bo sodelovala z Jugoslavijo na vojaškem področju. Ce se Jugoslavija ne vda, potem naj ji zahodne sile odrečejo gospodarsko pomoč. Maršal Tito je odgovoril, da se jugoslovanski vojaki ne bodo ustrašili noža, ki jim ga je postavila na grlo Italija.
Dobro obveščeni publicisti so mnenja, da v Parizu ne pride do posebnih odločitev, ker novi predsednik Združenih držav gen. Eisenwhower še ni prevzel oblasti v ZDA. To' se bo zgodilo šele v januarju. Amerika pa ima glavno besedo v organizaciji atlantske pogodbe.
Tržačani zrejo z nezaupanjem na konferenco Atlantskega sveta po razočaranju. ki jim ga je prinesla lizbon-
Zagreb, 18 dec.
Ze sama izredna udeležba tujih raz-stavljalcev na zadnjem velesejmu govori dovolj jasno o velikem uspehu te mednarodne trgovinske priredbe v Jugoslaviji. Kakor smo že poročali, je poslalo 13 držav svoje uradne predstavnike na sejem. Razstavljalni prostor, ki so ga zavzela tuja podjetja, se je podvojil ter se dvignil od 5.882 kv. m v letu 1951 na 13.124 kv. m v 1. 1952. Število tujih razstavljalcev je napredovalo od 267 na 689 podjetj; število razstavljenih vzorcev je napredovalo od 651 na 1.535.
Zaradi navala tujcev je bil razstavljalni prostor za domača podjetja skrčen; kljub temu so la razstavila okoli 600 proizvodov več. Med temi je bilo 200 artiklov, ki jih pred vojno niso proizvajali v Jugoslaviji.
Uprava velesejma si je prizadevala, da bi skrčila število domačih razstavljalcev zaradi obremenitve prostora; letos je prišlo 17,2 obiskovalca na 1 kv. m, lansko leto 17,8 in predlansko 27,7. Število tujih obiskovalcev se je dvignilo od 3.500 v I. 1951 na okoli 7.000 v L 1952.
PO ZAKLJUČENIH POSLIH FRANCIJA NA PRVEM MESTU
V vrstnem redu po zaključenih poslih so v teku sejma tekmovale razne države; za prvenstvo sta se borili Nemčija in Italija. Zadnja dva dneva, ki sta bila določena1 izključno za sklepanje kupčij, sta podobo popolnoma preobrnila in spravila Francijo na prvo mesto. Vrstni red je zdaj naslednji: Francija 39,84%, Nemčija 22,56%. Avstrija 12,13%, Italija 12,05, Anglija 8,89, Svobodno tržaško ozemlje 1,49,
ska konferenca. Iz dogovora med Italijo in zahodnimi silami v Lizboni se je porodila londonska konferenca v maju 1952,, ki nam je prinesla italijansko u-
Londonski tednik »The Observer« razpravlja o izbiri, pred katero je bila postavljena Anglija; ali naj skrči načrt za oboroževanje in tako zmanjša svoje izdatke ter spravi v red svoje državne finance in plačilno bilanco — za kar se je že odločil Winston Churchill — ali pa naj ostane pri sedanjem oborožitvenem načrtu, ki povzroča primanjkljaj državnih financ in plačilno nezmožnost (nesolventnost) Anglije, ter še nadalje pomoč od ZDA. List je mnenja, da bi v obeh primerih trpel ugled Anglije, vendar se bolj nagiblje k drugi rešitvi.
List pravi, da ni Anglija v mirnem času nikdar vzdrževala tako močne vojske, da bi lahko takoj stopila v vojno in se uspešno borila. Do leta 1914 je vojna mornarica zagotavljala njeno nadmoč. Danes bi morala imeti vsaj tako močno letalstvo, da bi lahko v vsakem trenutku vzdržalo zračni napad. Morala bi imeti vsaj toliko letal »Spit-
Naš črtež prikazuje nazorno pomen gospodarstva Britanske skupnosti t. j. Velike Britanije, dominicnov in kolonij napram gospodarstvu zahodnih držav izven vpliva Sovjetske zveze. V odstotkih je izražena višina proizvodnje posameznega blaga v primeri s proizvodnjo vseh »zahodnih držav«.
ZAKLJUČEK GOSPODARSKE KONFERENCE BRITANSKE SKUPNOSTI
Kakor je »Gospodarstvo« že napovedalo ni prinesla gospodarska konferenca predsednikov Britanske skupnosti v Londonu posebnih senzacij. Preden bi se vlade Britanske skupnosti odločile za odločne spremembe v svoji gospodarski politiki, bi morale stopiti v stik z Združenimi državami, ki igrajo danes prvenstveno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Tega pa ni mogoče storiti dokler ne nastopi nova republikanska vlada pod vodstvom predsednika Eisenhowerja. Odloženo je bilo tudi vprašanje zamenilnosti funta šterlinga. Poudarjena je bila potreba, da se utrdi plačilna bilanca Bri-
Svica 1,41, ZDA 0.86, Belgija 0,46, Holandija 0,16 in Izrael 0,09%.
Naj navedemo pregled po blagovni sestavi zaključenih poslov: kmetijskih strojev je Jugoslavija kupila 51,7%, vozil (brez luksuznih) 16,4%, gradbenih strojev 12,6, proizvodov širše potrošnje 3,9%, luksuznih vozil 1,2% in ostalih proizvodov 14,2%.
SUSA — SAMO ZAČASNA OVIRA
Zaradi suše se je spremenila sestava jugoslovanskega izvoza; kmetijski proizvodi so bili potisnjeni v ozadje. Na prvem mestu so kemični proizvodi s 48%, za njimi kožna industrija 17%, rudarstvo 15%, lesna industrija 6%, kmetijski proizvodi komaj 3% ter vsi ostali skupno 11%. Glede nakupa kmetijskih proizvodov je na prvem mestu Italija s 52,8%, Avstrija 14,2%, Grčija 6,2%, Švica 5,2%, Nemčija 2,9%, Izrael 1,9%, Anglija 1,8%, Argentina 1,6%, Holandija 1,2%, ZDA 0,4%, Egipt 0,% STO 0,1 in ostale države 11,5%. Kakor rečeno, je zmanjšanje izvoza kmetijskih izdelkov, treba pripisati vremenskim razmeram. Po vsem tem je to nazadovanje samo začasne narave. Celotno lahko trdimo, da Jugoslavija čedalje bolj izvaža dokončne izdelke, medtem ko padaj izvoz surovin. To predstavlja vsekakor gospodarski napredek.
NOVO SEJMISCE NA SVETICAH?
Zagrebški velesejem se je tako razmahnil po svojih kupčijah in številu razstavljalcev, da sedanji prostori ne
pravo. Italijanski uradniki v Trstu skušajo čedalje bolj ovirati tržaško trgovino z zaledjem, zlasti z Jugoslavijo in cono B.
fire« in »Hujricane« kakor leta 1940; toda letala se hitreje izpreminjajo kakor vojne ladje. Letala »Vampire« in »Meteor«, s katerimi je opremljena angleška vojska, so že zastarela. Letala »Swift« in »Hunter«, ki se zdaj izdelujejo, bodo že zastarela, ko bodo izročena vojski. Tudi modernejša letala, ki bodo sledila tem, bodo zastarela pred vodljivimi letali (brez pilota); vodljiva letala iz leta 1960 bodo zastarela pred vodljivimi letali 1. 1970'. Ako bi se Anglija hotela popolnoma zavarovati, bi morala torej stalno graditi dovolj veliko ’ število najmodernejših letal, česar pa državne finance ne vzdržijo. Pred zadnjo vojno niso vzdržale oboroževanja male države in so bile zaradi tega navezane na velike; danes ne vzdržijo stroškov za oboroževanje niti velike države. Tako gremo, v razvojno dobo, ko bo mogoča samo skupna (kolektivna) varnost.
tanske skupnosti in da se izvede varčevanje. Omogočiti je treba večje investicije. Zato naj se ustanovi finančni zavod združenega kraljevstva (Britanije) s sodelovanjem Angleške banke vendar na zasebni osnovi.
Furdov dobiček
Newyorški finančni list »Wall Street Journal« poroča, da je skupni promet Fordovih podjetij dosegel 2,95 milijarde dolarjev. Dobička je bilo v finančnem letu 1951 87 milijonov dolarjev. Ford precej zaostaja za »General Motors«, drugo tovarno avtomobilov, ki je imela v letu 1951 506 milijonov dolarjev dobička.
OLAJŠAN UVOZ BOŽIČNIH DARU.
V ITALIJO
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino objavlja, da bodo tudi letošnji darilni paketi o božičnih praznikih deležni olajšav pri prenosu čez italijanske carinarnice. Ti paketi bodo o-proščeni vseh valutnih formalnosti ne glede državo, od koder bodo poslani. Pogoj je, da gre res za darilni paket, ne pa za kupčijo.
ustrezajo več njihovim nalogam. Zaradi pomanjkanja prostora je letos u-prava morala odbiti okoli 200 prijav iz inozemstva. Ze delj časa razpravljajo v javnosti o vprašanju, kako naj se reši vprašanje pomanjkanje prostora. Javnost je odbila predlog naj bi se sedanji prostori razširili z dozidavo. Po drugem predlogu bi postavili sejmišče onstran Save, medtem ko predvideva tretji postavitev novega sejmišča na Sveticah (Maksimir), kjer je bil nekdaj sokolski dom. Tu bi bilo na razpolago dovolj prostora (nad 100.000 kv. m); tja vodita) dve tramvajski progi in v bližini sta dve železniški postaji za lokalne vlake. Prav tako je tam športni stadion, zoološki vrt, zabavni park in restavracija; prostora je tudi dovolj za zgraditev velikega hotela. Strokovnjaki so mnenja, da bi novi sejem lahko že bil na tem mestu v letu 1954.
SPOMLADANSKI DOMAČI IN JESENSKI MEDNARODNI SEJEM
Ker se vprašanje novega sejmišča ne more rešiti tako hitro, se je uprava velesejma odločila za prireditev dveh sejmov, da bi tako rešila vprašanje prostora. Tako bosta v letu 1953 »vzorčni spomladanski sejem« (9-17 maja) in »mednarodni sejem« (12-29 septembra) s komercialnimi dnevi 28 in 29 sept. Potreba po delitvi sejma se je pokazala poprej. Ko' je jugoslovansko gospodarstvo namreč prešlo na prosto izmenjavo blaga in ko je
Južna železnica v mirovni pogodbi
Predsednik italijanske vlade De Gasperi je predložil poslanski zbornici sporazum, ki ga je Lalija sklenila z cd-borom imetnikov obveznic »Železniške družbe Donava Sava-Jadran« (nekdanje Južne železnice), ki je bil sklenjen 11. okt. 1951. S sporazumom se je Italija obvezala, da bo plačevala v obrokih svoj dolg nasproti železniški družbi v smislu rimskega sporazuma U3. marca 1923). Pariški odbor je izračunal, da je Italija dolžna za čas od 1938 do 1950 30 milijonov zilatih frankov za izkoriščanje prog Južne železnice. Na prošnjo Italije je pariški odaor znižal svoje terjatve na 50 milijonov Iranco-skin frankov za zaostale obroke in 437 tisoč 271,42 zlatih frankov (enako 50 milijonov frankov) za obroke, ki so zapadli pozneje in sicer do 30. junija 1952. Odbor je priznal veljavnost povrnitve obveznic, ki jih je itellijanska vlada izročila družbi na pod agi Bri-jonskega sporazuma iz leta 1942, ki je bil razveljavljen z mirovno pogodbo z Italijo (čl. 15 prilpge XIV). Tako je italijanska vlada prišla zopet v posest 395.641 obveznic in zadevnih kuponov, ki jih je izročila med vojno družbi pod nemškim nadzorstvom.
De Gasperi ugotavlja, da je sporazum s pariškim odborom ugoden za 1-talijo, ker je izločil nepo rtbna trenje s francosko vlado, ki je hotela zaščititi francoske imetnike obveznic in delnic. Vprašanje je seveda, ali je bil pariški odbor pristojen, da po posredni poti razveljavi mirovno pogodbo in ali so bile omenjene obveznice v resnici vrnjene Italiji.
Zgovorne številke
Mao-Mao, Londonski »Sunday Times« poroča Iz Najrobija, glavnega mesta Kenije, da je policija zaprla 11 tisoč ljudi iz plemena Kikuju, ki so po njenem mnenju pripadajo uporniškemu gibanju Mau-Mau. Pospravili so jih v razne lope in skladišča, ki so jih obdali z bodečo' žico.
Borba. »II Bollettino del Risparmio« poroča, da je v Rimu od 8. septembra 1943 (dan premirja z Italijo) do 4. januarja 1944 zginilo 11.000 civilistov in vojakov, se pravi, da je en človek zginil vsakih 35 minut in eden na vsakih 150 prebivalcev. To je bil čas medsebojnega obračunavanja med Cascisti in antifašisti.
350 milijonov dolarjev (en dolar je 640 lir) bodo v tekočem' šolskem letu potrosile ameriške univerze in razni zavodi za raziskovanje in razne izume. Vlada bo dala na razpolago 300 milijonov, 50 milijonov pa razna podjetja in zasebniki.
Slanovanjslfl) vprašanje po sve:n
V Parizu so uradno ugotovili, da je Nemčija od leta 1945 zgradila 700.000 stanovanj, približno z istim denarjem kakor je zgradila Francija mnogo manj stanovanj. Nemci so v la namen vložili 169 milijard frankov, Francozi pa 173 milijarde. Državnimi izdatkom so se v Nemčiji pridružili še zasebni, tako da je Nemčija skupno potrošila 336 milijard frankov za novai stanovanja. Lansko leto so v Franciji dogradili 53.000 stanovanj, v Nemčiji1 423.000, V Franciji stane vsako stanovanje povprečno 2,600.000 frankov, v Nemčiji pa 800.000 frankov. Kvadratni meter stane v Franciji dvakrat več kakor v Nemčiji. Po sedanjem načrtu bo Francija do leta 1957 dosegla povprečje 24.000 novih dograjenih stanovanj na leto; danes začnejo povprečno graditi po 130.000 stanovanj na leto.
Najemnine ne bodo letos povišane v Italiji, ker so na pragu volitve v rimsko, zbornico.
vodstvo podjetij prešlo od upravnih organov v roke delavcev, je bilo1 jasno, da je treba omogočiti neposredne stike med proizvajalci in trgovino. Ta namen ima spomladanski sejem. Letos sta bila prav iz tega razloga že dva spomladanska sejma. Promet na prvem sejmu je dosegel kar 52 milijard dinarjev, to je bilo v času pravega navala na blago. Drugi sejem v maju je bil že mnogo realnejši in je ustrezal dejanskim poslovnim možnostim. Kljub tema dvema sejmima so notranji posli zaključeni na mednarodnem velesejmu v septembru dosegli še vedno visoko vrednost 10 milijard din.
Razvoj zagrebških gospodarskih prireditev, se pravi, spojmadanskega sejma in jesenskega velesejma je najbolj! dokaz naglega gospodarskega napredka v Jugoslaviji, ki razpolaga z osnovnim gospodarskim potencialom, na katerega elementarne nesreče lahko vplivajo samo začasno. To soi razumeli tudi dobronamerni poslovni krogi v tujini, ki so uvideli, da so ukrepi jugoslovanske vlade za olajšanje posledic suše popolnoma na mestu; po odpravi začasne prepovedi uvoza bo vsekakor narasla potreba jugoslovanske industrije in gospodarstva sploh. V tem pogledu prednjačijo avstrijski razstavljale!, ki so si že zdaj rezervirali 1.200 kv. m za bodoči velesejem. Poleg tega prihajajo vsak dan povpraševanja tudi iz ostalih držav.
M.V.
DELEŽ ŠTERLINSKECA PODROČJA
JIERL-POBRi
na proizvodnji zahodnih držav
BK
JUTA
MANCJAN KAKAV
VOLNA
MIKA
CIN
KAVČUK
Francija na zagrebškem velesejmn prva
Spomladanski sejem in jesenski mednarodni velesejem
Prekletstvo modernega oboroževanja
nn
nase
111
Mm
DO ABSURDNOSTI
Slovensko-italiianske napise u Devinu, Seslianu in drugih vaseh devinsko-nabrežinske občine je dal sneti poveljnik anglo-ameriške cone general Win-terton na željo conskega predsednika Palutana. Posebni komisar, ki mu je poveril to nalogo g. Pa\itan se ni tipal izvesti ukaza, ker se je ustrašil ogorčenja občanov- Na ukaz. generala Vfintertona je to storila močna popadka »policije Julijske krajine«, ki je podrejena anglo-ameriški vojni upravi. General Winterton se je postavil na stališče, da se mora uporabiti fašistični zakon iz leta 1923, ki dovoljuje samo italijanske napise, čeprav je predstavnik anglo-ameriške vojaške uprave na zadevno vprašanje urednika »Gospodarstva« na^ tiskovni konferenci leta 1949 .svečano obljubil, da se fašistični zakoni,- »ki so zapadli v pozabo«, ne bodo več uporabljali.
Protesti domače in jugoslovanske javnosti niso nič pomagah; protestirala ie uradno tudi jugoslovanska delegacija v Trstu. Tako je slovenski narod doživel gotovo najhujše ponižanje od trenutka, ko ie bil Trst osvobojen izpod naci-fašističnega jarma, prav s strani, od katere je to najmanj pričakoval. JSla račun Angležev in Američanov padajo po tramvajih in avtobusih pikre besede, kakšnih doslej še ni bilo čuti iz ust našega naroda. Mislimo, da je zgrešeno kriviti ves angleški in ameriški narod. (O odgovornosti italijanskih politikov in Rima ne govorimo, ker je predobro znana in ker ni upanja, da bi se italijanska politika izpremenila).
Mi smo še vedno mnenja, da ang’e-ška in ameriška javnost ne bi nikdar dopuščala dejanj, ko bi bila objektivno obveščena o vsem, kar se dogaja na škodo našega naroda na Tržaškem. Ne pozabimo, da se je na procesu v Nairobiju našel prav Anglež (Pritt), ki je neustrašeno stopil pred angleško javnost in ji kljiib vsem protestom angleškega sodnika razkril dejan ki. položaj v Keniji. Morda se bo tudi v Trstu kmalu našel drugi Pritt ter Londonu in Washingtonu povedal, da je rimska podtika dovedla anglo-ameri-ško vojno upravo na STO do absurdnosti.
Mnenje drugih
Pod krinko demokracije
»La Tribune des Nations«, znani pariški tednik, ki se bavi z zunanjo politiko, prinaša pogosto) krajše dopise iz Trsta.
V enem izmed zadnjih dopisov, ki je širšega obsega (podi naslovom »A Trie-ste, ville pilote de la guerre froide les S. R. europeens s’observent«) obravnava ob zaključku položaj tudi tržaških Slovencev. List piše, da je na žalost res, da so ravnali in še ravnajo nepravično s slovenskim prebivalstvom na Tržaškem ozemlju in da za te krivice odgovorni Italijani. Res je tudi, da so hude krivice fašistične vladavine našle posnemovalce v raznih italijanskih »demokratih«. Na to dodaja, da takšna politika omogoča jugoslovanskim listom, da očitajo Itaija-nom, da so ostali fašisti. (V izvirniku: »II est vrai, malheuresement, que la population slave du territoire a Ste et est toujours injustement traitče et que des Italiens sont responsables de ces injustices. 11 est vrai egalement que les injustices brutales du fascisme ont tro.uve des heritiers en personne de di-vers »democrates« italiens).
NEPORAVNANI RAČUNI
Po poročilu italijanskega državnega knjigovodstva so se neporavnani računi italijanskih ministrstev pomnožili do 30. junija 1952 na 1.039,7 milijarde lir za aktivne postavke, se pravi, ki še niso bili vplačani v državno blagajno, čeprav so bili predvideni v proračunih v razdobju od 1944-45 do 1950-51. Pasivni ostanki, se pravi računi, ki jih posamezna ministrstva niso poravnala, čeprav bi ‘bila dolžna to storiti v smislu državnih proračunov, na 2.338,8 milijarde lir. Razlika znaša 1.359,1 milijardo. Po vsem tem je državni dolg zaradi neporavnanih računov naraste! na okoli 1.360 milijard. Največ je ostalo dolžno ministrstvo za javna dela (321,4) kmetijstvo (293,8) in vojno ministrstvo 230,3 milijarde lir,
mm JUGOSLOVANSKE ZUNANJE MIE L. 1352
UVOZ V LETU 1952 JE NAZADOVAL
Pri proučevanju podatkov o jugoslovanski zunanji trgovini je treba razlikovati dve vrsti uvoza: uvoz plačan z jugoslovanskim denarjem, se pravi jugoslovanskim izvozom, in uvoz, ki ga Jugoslavija poravna z gospodarsko pomočjo zahodnih sil (ZDA, Vel. Britanije in Francije).
V	I. polletju 1952 je jugoslovanski u-voz dosegel 899.370 ton v vrednosti 53.416 milijonov dinarjev ( v I. polletju 1951 l,lzz.lo5 ton v vreunosti 08.385 milijonov din po današnjem tečaju 300 dinarjev za dolar). Ti podatki obsegajo ves uvoz, se pravi tudi uvoz, plačan s pomočjo imenovanih zahodnih sil v letu 1952 in s pomočjo ZDA v letu 1951.
Redni jugoslovanski uvoz (brez tuje pomoči) je znašal v I. polletju 1952 380 tisoč 488 ton v vrednosti 34.098 milijonov dinarjev (lansko leto v istem času 704.484 ton v vrednosti 36.125 milijonov dinarjev). Letos je nazadoval tudi uvoz na podlagi tuje pomoči, ker je bila gospodarska pomoč zahodnih sil letos manjša kakor ameriška pomoč v lanskem letu.
Z gospodarsko pomočjo ZDA, Francije in Belgije je lani v I. polletju u-voziia Jugoslavija 417.471 ton. v vrednosti 22.260 milijonov dinarjev; uvažala je zlasti koks in bombaž. Letos je s pomočjo treh zahodnih sil (ZDA, Vel. Britanije in Francije) nabavila 518.882 ton blaga v vrednosti 19.618 ton, se pravi, da je bila letošnja pomoč ZDA za 2.942 milijonov dinarjev (13%) manjša kakor lansko leto. Ameriška pomoč je dosegla okoli 2/3, angleška 26% in francoska 8%.
DVAKRATNO POVEČANJE IZVOZA
V	LETU 1952
Jugoslovanski izvoz je v I. polletju 1952 dosegel 2,113.370 ton v vrednosti 45.290 miiijonov dinarjev (lansko leto 1,464.809 ton v vrednosti 20.544 milijonov din, leta 1950 pa 1,527.503 ton v vrednosti 21.444 milijonov din). Vrednost jugoslovanskega izvoza v I. polletju 1952 se je torej podvojila nasproti lanskemu v istem času. Povišale so se splošno cene izvoženega blaga pa tudi vrsta je bila različna. Letos je Jugoslavija izvažala manj lesa, a več poljedelskih pridelkov in živine. Izvoz poljedelskih pridelkov in živine je presegel letos polovico vsega izvoza, medtem ko je lansko leto* znašal samo 12% in leta 1950 36%. Izvoz poljedelskih pridelkov je lansko leto o-pešal zaradi suše v letu 1950. Izvoz lesa predstavlja letos samo 17% (lansko leto 38%).
Trgovinska bilanca za I. polletje 1952 se. je zaključila s primanjkljajem 7,2 milijarde dinarjev. Zanimivo je, da je bila bilanca za prve štiri mesece aktivna in da je primankljaj nastal šele v ostalih dveh mesecih I. polletja zaradi nabave večjih količin surovin. Ako u-poštevamo samo redni uvoz (brez tuje pomoči) dobimo prebitek 12,8 milijarde dinarjev, medtem ko je bila lansko leto bilanca na tej osnovi pasivna za 11 milijard dinarjev; računajoč ves uvoz, torej tudi uvoz s tujo pomočjo,, je bila lansko leto bilanca v I. polletju pasivna za 38 milijard din.
KAJ UVAŽA JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je uvažala predvsem pšenico (4.556 milijonov din, lani 81 milijonov), bombaž (4.542 in 4.108), mast (2.217 in 4.731), pšenično moko (2.258 in 3.318), volno (2.164 in 2.012), koks (2.395 in 1.206), lekarniške proizvode (827 in 324), avtomobilske obroče (993 in 482). goveje kože (885 in 901) kavčuk (784 in 922), nafto (1.053 in 1.320), samotno opeko (413 in 132), staro železo (387 in 39), lito železo (336 in 60), valjani material (3.377 in 1.330), kamione (528 in 254 komadov), rudniško opremo in vrtalne naprave (1.782 in 1.476 milijonov din), kmetijske stroje (1.642 in 618), električne stroje in o-premo (1.234 in 935), itd.
Povečanje uvoza živil je treba pripisati predvsem slabim letinam, na drugi strani pa tudi industrijalizaciji, ki privablja prebivalstvo v nove industrijske centre, a hkrati krepi tudi kupno moč prebivalstva. Jugoslavija teži zdaj za povečanjem doprinosa zemlje, kar skuša doseči zlasti z mehanizacijo poljedestva.
KAJ JUGOSLAVIJA IZVAŽA
V 1. polletju 1952 predstvalja izvoz koruze najvišjo postavko (15.757 milijonov dinarjev in leta 1951 0). Mea drugimi izvoženimi artikli naj navedemo: mehki les (3.172 milijonov din leta 1952 in 2.960 mil. din leta 1951), svinec (2.984 in 3.073), tobak (1.310 in 782), bukova celuloza (1.117 in 1.284), konoplja (251 in 390), sladkor 908 in
0), češplje (661 in 26), živina (925 in 0), zdravilna zelišča (136 in 202), hmelj (243 in 87), itd.
IZMENJAVA PO DRŽAVAH
Pregled jugoslovanske trgovine po državah navaja tudi višino jugoslovanskega uvoza, ki je bil plačan s pomočjo treh zahodnih držav. Z denarjem, ki so ga nakazale Jugoslaviji ZDA, kupuje Jugoslavija blago tudi izven Združenih držav, medtem ko u-porabi angleško in francosko pomoč samo za nakup v teh državah.
Navajamo podatke o jugoslovanski zunanji trgovini po posameznih državah (v milijonih dinarjev):
Holandija
Avstrija
pomoč
Belgija
pomoč
Uvoz Izvoz Razlika 1.262	940	332
3.259	5.262	+2.003
- 74	—
3.421	810	—2.611
703
Britanija	9.515	8.887	— 628
pomoč	4.799	—	—
Italija	3.234	4.333	+ 1.099
pomoč	81	:—	—
Nemčija	11.088	11.490	+ 402
pomoč	1.816	—	—
Holandija	1.262	940	— 322
Francija	4.703	2.079	—2.624
pomoč	1.927	—	—
Švica	1.358	1.885	+ 457
pomoč	185	—	—
Egipt	256	1.434	+ 1.178
ZDA	13.404	4.651	—8.753
pomoč	9.547	—	—
Pregled nam pokaže, da ima Jugoslavija najživahnejšo izmenjavo z Nemčijo. Jugoslovanski izvoz v Nemčijo doseže 25% vsega izvoza. Bilanca nasproti Italiji je bila v prvem polletju 1952 aktivna; prav tako bilanca s Švico, Avstrijo in Egiptom. Razvoj zunanje trgovine z Vel. Britanijo navajamo posebej. Močno pasivna je jugoslovanska bilanca nasproti ZDA.
IZMENJAVA JUGOSLAVIJA - VEL. BRITANIJA
Kot poroča britansko trgovinsko ministrstvo, se je britanski uvoz iz Jugoslavije v prvih devetih mesecih letošnjega leta proti istemu razdobju leta 1951 več kot podvojil. V tem razdobju je V. Britanija uvozila iz Jugoslavije blaga v vrednosti 15,164.601 funtov šterlingov proti 7,111.986 funtov šterlingov v istem razdobju 1951. Britanski uvoz v Jugoslavijo pa se je po-
Britanski uvoz iz Jugoslavije:
Žito in moka
Pisane rudnine in staro železo Les
Pisane kovine in izdelki Britanski izvoz v Jugoslavijo:
Železo, jeklo in izdelki Rezila, železnina in orodje Stroji in pribor Bombažna preja in izdelki Volnena preja in izdelki Drugi tekstilni izdelki, izvzemši svilenih
Kemikalije, droge in barve Motorna vozila in nadomestni deli
večal od 8,665.802 funtov šterlingov v prvih devetih mesecih 1951 na 9,293.126 funtov šterlingov v istem razdobju letošnjega leta.
Poročilo britanskega trgovinskega ministrstva navaja naslednji pregled britan-sko-jugoslovanske trgovine za posamezne vrste blaga v prvih desetih mesecih 1952
(v funtih): Jan.-okt. 1951	Jan.-okt. 1952
6,727.532	6,275.982 78.946 5,797.477
618.612	475.167
436.289	330.700
300.678	370.844
2,090.902	1,213.043
655.302	655.630
243.289	126.980
111.009	242.795
480.190	650.274
1,092.222	3,794.631
Italijanska troovinska bilanca v letu 1952 pasivna
Po podatkih itaijanskega statističnega urada je vrednost italijanskega u-voza v prvih 10 mesecih 1952 dosegla 1.210,2 milijarde lir. Uvoz se je povečal za 7.6% nasproti uvozu v istem razdobju leta 1951. Vrednost italijanskega izvoza je dosegla 712,8 milijarde lir in se zmanjšala za 15,7% nasproti lanskemu letu. Po vsem tem je bil italijanski uvoz za 497,4 milijarde lir večji kakor izvoz; primankljaj se je v primeri s primankljajem v istem razdobju lanskega leta povečal za 77,4%.
Italijanski gospodarski listi pripominjajo, da bo primanjkljaj po vsej verjetnosti do konca leta dosegel 600 milijard in ne 500 milijard, kakor so prvotno računali. Milanski »II Sole« je mnenja, da se italijanska vlada ne vznemirja posebno zaradi naraščanja primankljaja. Vlada namreč računa na aktivnost nevidne bilance (zaslužki mornarice, turizma, pošiljke izseljencev itd.); tako bi se celotna plačilna bilanca zaključila s prebitkom. Italijanska vlada bo ta položaj po mnenju milanskega lista izkoristila tudi za to, da bo od Američanov zahtevala več pomoči
Toda italijanski proizvajalci se bolj vznemirjajo kakor g. La Malfa, minister za zunanjo trgovino, piše list. Zaradi padanja izvoza nazaduje proizvodnja. V prvih devetih mesecih 1952 je v primeri z istim razdobjem 1951 nazadoval kazalec proizvodnje tkanin od 116 na 101, papirja od 113 na 110, kemikalij od 153 na' 145, umetnih tekstilnih vlaken od 123 na 79 in za gumi od 156 na 138.
Od avgusta 1951 do septembra 1952 so cene izdelkov na debello nazadovale od 52,81 na 49,35, cene polizdelkov od 57,99 na 54,24. Nasprotno, je cena surovin šla navzgor od 58,44 na 58,94 in industrijske plače od 66,85 na 73,78.
Žnačilno je, da cene na drobno niso temu primerno nazadovale, da bi se tako dvignila domača potrošnja, temveč so napredovale od 61,86 na 63,10 za cene široke potrošnje in od 67,70 na 72,77 za povrtnine.
OMEJEVANJE UVOZA IZ JUGOSLAVIJE
Italijanski medministrski svet je na seji o. decembra na podlagi referata ministra Fanfanija sklenil uvesti sistem uvoznih dovoljenj za uvoz živine in mesa iz Jugoslavije, da bi tako zmanjšal ponudbo živine na italijanskem trgu. Znano je namreč, da vlada v Italiji veliko pomanjkanje krme. Zaradi tega je naval klavne živine na vse trge zelo veliko. Kmetje bi se radi odkrižali živine.
»GOSPOD ARST V 0“
Izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst. Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna številka lir 20; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. - NAROČNINA: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 220 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugoslavijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za Cono B letna 260 din, polletna 140 din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo l dolar. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg C. Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali nenosredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bereš Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarsiva-t
ZOBOZDRAVNIK
Dr.R. HLAVATY
ordinira za ustne in zobne bolezni dnevno razen torka
na Opčinah pri Fabčiču

URA
Lira se suka še vedno okoli 638-642 za dolar in 771-773 za gram zlata. Denarni obtok se je do 31. oktobra znižal za 7,2 milijarde na 1.285,4 milijarde. Viseči dolg se je do 30. septembra zvišal na 2.236 (30. junija 2.213) milijarde lir.
PARITETA NEMŠKE MARKE
Vlada Zahodne Nemčije je določila nemški marki pariteto nasproti zlatu: na osnovi 350 dolarjev za unčo finega zlata je bila določena pariteta marke na 0,238095 ameriškega dolarja. V zadnjem času se je tečaj, vzhodne nemške marke nasproti zahodni ustali o-koli tečaja 5,20-5,50 vzhodnih mark za eno zahodno.
EGIPTOVSKI FUNT
V zadnjem italijansko-egiptovski trgovinski pogodbi ja bi določen tečaj zadevnih valut v razmerju 1794,55 italijanskih lir za en egiptovski funt. Na prostem trgu v Rimu notira egiptovski funt samo 1.400 lir, v Trstu pa ne dajo več kakor 1.270 lir za en funt.
Podjetja in trgovci!
Najučinkovitejšo »reklamo« Vam na pravi Radio Jugoslovanske cone Trsta v svojih vsakodnevnih oddajah »Lahka glasba in objave« in to v sflovenščini ob 13,45, v italijanščini ob 13.00, v hrvaščini ob 17.40.
Vse potrebne informacije dobite na Radiu Jugoslovanske Cone Trsta-Ko-per. V Trstu pa se obrnite na Založništvo Tržaškega Tiska, ul. S. France sco 20-1.
Iz Avstrije
ZNIŽANJE CEN V AVSTRIJSKIH HOTELIH
Pred zimsko sezono šo bili avstrijski hoteli razdeljeni v štiri kategorije. Po vesteh iz avstrijskih virov so bile cene nekoliko znižane, in sicer za o-koli 10% v primeri s cenami v pretekli sezoni. Vsekakor cene ne bodo povišane. Dunajsko turistično združenje (Wiener Verkehrsverein) organizira trodnevne izlete na Dunaj za tujce. Vsaka skupina obsega vsaj 20 ljudi. Cena je 183 šilingov in sicer za dvakratno prenočišče v hotelu, dva zajtrka, tri kosila in dve večerji, stroške za izlete po mestu in za sedež v gledališču.
PROIZVODNJA TRAKTORJEV V AVSTRIJI
bo prihodnjo pomlad povečana za 50%. V zadnjem času so zgradili nov traktor tipa 280 CV z Dieselovim motorjem na 4 cilindre.
Hufru/ci, fatviMiaiifi, ht&saAiL, peki!
PAPIR
vseh vrst za ovoje slamnati, sivi, pergamin vrečice in drugi naročajte pri tvrdki
PAPYROS
TRST, - Ul. F. Severe št. 10 Kličite telefonsko štev. 64/53
Kvalitetno blago - Nizke cene
Dostavljamo na dom /
Mednarodna trgovina
\ LESNI 1P60¥1NI Z0PE1 Milimo?
Na evropskih trgih z lesom je v zadnjem času zavladalo precejšnje mrtvilo predvsem zaradi zime, ki ovira gradbeno delavnost. Poleg tega ovira sneg sečnjo. Po poročilih iz tržaških virov razpolaga CSR s precejšnjimi količinami postanega lesa; zaključila je precejšnje kupčije z Bližnjim vzhodom in Zahodno Nemčijo. Nasprotno, ne razpolaga Avstrija z večjimi količinami postanega lesa. Živahna je kupčija med Jugoslavijo, Severno A-friko in Bližnjim vzhodom.
Tranzitna trgovina skozi Trst hira. Ovira jo zlasti sovjetsko-romunska konkurenca na Srednjem vzhodu. Redni so prevozi avstrijskega blaga v kli-ringu z Grčijo in Turčijo-; Avstrija izvaža tudi v Alžir in Maroko.
Avstrijske cene v italijanskem1 kli-ringu se sukajo okoli 24.000 lir za jelove deske fco vagon Trbiž neocarinjeno in 14.000 za tramove. Nekoliko bolj čvrste so jugoslovanske cene fco vagon Sežana ali fob Reka, ki so za okoli 500 lir višje kakor avstrijske.
Informativne cene v Trstu (v tranzitu): jelove deske tombante 25.000 lir kub. m; tramovi po tržaškem običaju 17.000; hrast v bulah (boulles) I 65 tisoč; neobrobljena parjena bukovina 37.000; obrobljena parjena bukovina I-II 47.000; naravna neobrobljena bukovina 28.000.
Srednje kvotacije za les fco skladišče v Trstu so naslednje: jelove deske I 40.000, II 34.000, III 29.000; jelove deske III za gradnjo 26.000, stebri I-II 37.000, III 35.000; tramovi po tržaškem običaju 17.700 lir kub. m.
Z Dunaja poročajo, da za izvoz je-lovine v hlodih ni več potrebno posebno izvozno dovoljenje. Potrebno je samo potrdilo Sveta za lesno gospodarstvo in pristanek Narodne banke. Minimalne cene so ostale še v veljavi. Avstrijski trgovci z lesom pazljivo
sledijo kvotiranju lesa na borzi v Koelnu. Cene jelovine v hlodih na tej borzi so dosegle avstrijske in jugoslovanske cene. Na borzi v Koelnu ponujajo nemško - avstrijsko - jugoslovansko jelovino pa tudi jelovino iz severnih držav. Na Dunaju ugotavljajo, da je trg z lesom avgusta oživel zaradi spomladanske krize. Cene jelovine so v tem razdobju (od pomladi do avgusta) poskočile za 7%, smrekovine Pa za 9%.
Poročila z zahoda pravijo, da je Kanada dozdaj prodala Vel. Britaniji 100 tisoč standardov lesa. Se pravi, da morajo severne dežele Švedska In Finska in druge, ki kupčujejo z Anglijo, računati z močno konkurenco iz Kanade. Švedska bi morala prodati Angliji po predvidevanjih 625-635.000 stadar-dov lesa, medtem: ko bi Vel. Britanija sprejela iz drugih evropskih držav še okoli 300.000 stardardov. Švedske cene se vrtijo okoli 30-40 kron za kub. m.
Iz Le Havre-a poročajo, da je Francija zaključila važne kupčije glede je-iovine z Jugoslavijo, Švedsko in Finsko. Tudi Rusi so ponudili Franciji svoj les.
V zvezi s sovjetskimi ponudbami u-gotavljajo, da razpolaga Sovjetska zveza v prvi vrsti z romunskim lesom. Tako se je celo Vzhodna Nemčija obrnila na Romunijo za dobavo 50.000 kub. m desk, ker jih ni mogla dobiti niti v CSR ne v Sovjetski zvezi. CSR je zaposlena bolj z izvozom na Srednji vzhod.
I
RadLaaalzmoaa
RADIOAPARATI
ŠIVALNI STROJI
Radia: TELEFUNKEN - MINERVA - UNDA - CGE - IRRADIO
Štedilniki na drva, premog in električni Plinski kuhalniki,Električne potrebščine
TRST-TRIESTE - V. VALMAURA 1
TELEFON 44-14«
Sprejemajo se popravila radioaparatov
OBIŠČITE NA S!
Cene, ugodne !	Jhodaja na oStoke
'ii+vTv "
_______________
rREN-DO
LILUMAMN torino
Z oblogami FREN-D0 na zavorah in spojki na avtomobilu hERRARI je ALBERTO ASCARl dosegel svetovno prvenstvo
Edino tricikel] BENELLI za ekonomično izkoriščanje poslov!
Zastopnik za Trst in podeželje: C1ANI cav. ANTONIO & FIGLIO ________Trst-Trieste - Via della Tesa k - Tel. 86-11(1
r//s//jy/jv/jy/s//s//s//s//s//s//s//jy/jy^^^^	tyj7/s//s//sr/sy/s//s//7//s//s//s//s//s//s^^^^	r/Mws//*MW/s//s//#/s//s/y//7^^^^	s/s s s s s s s -r-jnmmsi s s * s s s s
V oslaVskih kleteh je še staro Vino
Burja je razsajala v začetku decembra nat Oslavju in še kakšna tmrja/ Brda so bila že pred njenim prihodom slekla svoj jesenski nakit in jo s trepetom pričakovala popolnoma ogoljena. Burja ni odnesla le zadnjega suhega listja Z. dreves, ampak tudi zadnje nade oslavskih kmetov na pošteno plačilo za trudapolno delo, nade s katerimi jim je napolnila srca prekrasna, vsa: v cvetju vriskajoča briška pomlad. Tisto cvetje je rodilo približno 600 stotov češenj, ki jih je bilo veselje gledati, dokler so se na drevesih rdečile med zelenim listjem. To kratko veselje pa se je kmalu spremenilo v žalostno razočaranje, ko so jim nakupovalci ponujali komaj 10 do 15 Hr za kg češenj. Velik del oslavskih češenj so zaradi teh smešno nizkih cen porabili za prašičjo- krmo, medtem ko so jih pustili mnogo kar na drevesih, ker Hm ni bilo mogoče s pobiranjem tratiti dragocenega časa. Tako se je s popolnim neuspehom zaključilo letos poglavje o češnjah.
Ostalo je še upanje na vinski pridelek, ki znaša letos nekaj nad 1500 hi, medtem ko pridelajo na Oslavju v najboljših letih tudi 2.000 hi vina. Ali kaj naj oslavski kmet pričakuje! 0d n0' vega vina, ko ni še razprodano niti vse vino od lanskega pridelka? V o-slavskih in sploh briških k]eteh torej še v decembru najdeš lansko vino po 80 lir liter, v Trstu pa, ki je sedaj glavni potrošnik briških vin so mnogi
gatvijo vsiljevali svojim gostom itali-krčniarji že nekolko mesecev pred tr-janska vina mnogo slabše vrste pod pretvezo, da so domača vina, h katerim prištevajo Tržačani tudi oslavska in števerjanska vina, že razprodana.
Gospodarska kriza pritiska namreč 6fj-di na krčmarje, gosti so vedno redkejši in imajo premalo denarja za dobra, pristna vina, zato si krčmarji radi pomagajo iz zadrege z italijanskimi vini, katera jim trgovci ponujajo po zelo nizkih cenah; saj prihajajo tudi iz Italije zelo dobra vina, a ta so še dražja nego naša domača in se prodajajo izključno v steklenicah.
Medtem ko se življenjske potrebščine vedno bolj dražijo, so briški vinogradniki v velikih skrbeh, ker cene vinskega pridelka, ki je zanje živ jenj-ske važnosti, polagoma padajo in ker kljub nizkim cenam tudi prodaja ne gre gladko od rok. V bolje razumevanje gospodarskega položaja na Oslavju je treba povedati, da je prva svetovna vojna popolnoma uničila vse vinograde, vsa drevesa in sploh vse rastline ter vse stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Po vojni ni o-stalo ničesar in je bilo treba vse na novo nasaditi, zgraditi in nakupiti. O vojni odškodnini bolje da ne govori-
mo, ker bi odpirali le stare rane. Vsekakor se na vseh kmečkih stavbah še danes vidi, da se je v naglici in za silo napravilo le to, kar ie bilo za življenje in delo najbolj nujno potrebno. O vojni odškodnini bodi omenjeno le to, da so izplačali samo 6.000 lir za vinograde, v katerih so pred vojnim opustošenjem pridelovali do 100 hektolitrov vina.
Oslavci so takoj po razmejitvi, ko je bila njihova vas pridružena k Italiji, predvidevali, da jih čakajo težke borbe Za gospodarski obstanek 'in so prišli do zaključka, da se bodo mogli ohraniti le s pomočjo zadružništva. Zato so takoj začeli s pripravljalnim delom Za ustanovitev primerne zadruge, ki je bila registrirana leta 1950 pod imenom »Briška vinarska in sadjarska zadruga« z omejenim jamstvom na Oslavju.
Briška zadruga ima po pravilih namen, pospeševati nakup in prodajo kmečkih pridelkov kakor tudi domačih in tjujih industrijskih izdelkov ter skrbeti tudi za ustanovitev vinotočev, trgovin in mesnic v domačem kraju pa tudi v tujini, kjer so ko mnenju vodstva zadruge ugodna tla za prodajo teh pridelkov in izdelkov. Do zdaj je vpisanih 25 zadružnikov, ker pa zadruga ni le vinarsko-sadjarska (torej kmetijska), ampak tudi potrošna (glej
zakon z dne 14 decembra 1947 št. 1577), bi kot takšna morala imeti najmanj 50 članov, dia bi jo bilo mogoče vpisati v zadevni zadružni register pri go-riški prefekturi.
Iz tega razloga in zaradi drugih podrobnosti, ki se ne ujemajo z določili omenjenega zakona, je goriška prefektura zavrnila obvezni vpis v svoj zadružni register; zato ni mogla briška zadruga še pričeti s svojim delovanjem. Bržkone se sestavljalec Pravil ni oziral na gornji ukaz, ki je bil objavljen šele v januarju 1948. Na željo pobudnikov briške zadruge ie zadružna Zveza n Vidmu poslala zadrugi navodila za spremembo pravil v soglasju z zakonskimi določbami. Vsekakor bo treba zadrugo razširiti rui Steverjan, ker ne bo mogoče na samem Oslavju, ki šteje komaj 35 kmetij zbrati 50 članov za vinarsko-sadjarsko zadrugo.
Ker so se v. zadnjih desetletjih mnoge zadruge izrodile h špekulantivna podjetja, je postala zadružna zakonodaja v. raznih državah mnogo bolj stroga. Nekaj let pred drugo svetovno vojno je n. pr. avstrijska vlada razpustila sploh vse avstrijske »zadružne« posojilnice (bilo Hh je nekaj tisoč!), ker se je večina spremenila v majhne zasebne banke. Prav tak namen borbe proti zasebni špekulaciji in
obrambe zadružnih načeli ima tudi italijanski zakon o Zadružništvu z dne 14.XII.1947 (zbirka »Lex« 1948-1, in Gazz. Uff. 22.1.1948), ki določa med drugim, da morajo zadruge delovati Po načelu vzajemnosti (člen 14). Zato priporočamo vsem zadružnikom, posebno pa tistim, ki hočejo ustanoviti nove zadruge, da pazljivo prečrtajo o-menjeni zakon. Snovalci briške zadruge pa naj vztrajajo do končnega uspeha v svojem hvalevrednem prizadeva-nj]a in vsi briški kmetje naj jih vsestransko podprejo, ker bodo le tako dosegli boljše cene za svoje pridelke in cenejše prišli do svojih življenjskih potrebščin.
Na Oslavju mislijo tudi na graditev zadružne kleti, da bi dvignili kletarstvo na primerno višino. Računajo, da bi njihovim razmeram ustrezajoča sodobna klet stala najmanj 50 milijonov lir. Ni pa verjetno, da bi mogla njih zadruga z omejenim jamstvom dobiti tako visokega posojila. To in druga važna vprašanja, kakor n. pr. prodaja mesa, žganjekuha, se bodo dala vsekakor laže rešiti, ko bo zadruga »shodila«. Potem bo morda mogoče skleniti primeren dogovor z »Delavskimi zadrugami« v Trstu, ki bi sprejemale njih pridelke predvsem vino in sadje ter klavno živino v zameno za kmečke
življenjske potrebščine. V tem primeru bi tržaška zadruga lahko takoj po trgatvi prevzela ves briški mošt; tako bi odpadla potreba po dragi zadriižni k leta.
Sploh bi se morale kmečke zadruge omejiti na čim hitrejše in ugodnejše razpečavanje svojih pridelkov in na čim cenejšo nabavo vseh svojih potrebščin ter opustiti načrte o ustanavljanju lastnih prodajalnic, mesnic, vinotočev itd., ker je tako gospodarstvo za kmečke zadruge preveč zamotano in nevaa-no ter sili iz okvira pravega zadružništva,' ki ne sme imeti nobenih drugih namenov razen gospodarskega: ojačenja vseh svojih članov. Gospodarsko ojačenje kmečkega sloja P!l obstoji le v ugodnejšem prodajanju pridelkov in v cenejši nabavi potrebščin. Kmetje bodo le tako prišli do sredstev, ki so potrebna za tehnični napredek in modernizacijo poljedelstva. Vse to pa se da doseči samo v zdravi zadružni organizaciji, vznikli iz sredine kmečkega sloja samega, kakor na samem Oslavju.
Prav zaradi tega se nam je zdelo koristno, da se nekoliko obširneje razpišemo o tej zadružni zadevi, ki naj bi bila v spodbudo vsem našim kmetom. Zal, da smo morali zaradi tega izpustiti danes več drugih važnih vprašanj, ki pa pridejo prihodnjič na vrsto.
-od- •
'Ti
SREGNG> N0VO* LETOV;
W . • . * • . ; M * ‘ . ‘ •* . . . • . * * ... » * ‘ . . * .

Tovarna sodavice in gostilna
GRGIČ ANDREJ
Bazovica št. 47
Tigouei!
Gostilna
KRIŽMANCIC FRANC
Bazovica
Jestvine
KRIŽMAN HERMAN
Bazovica št. 5
Gostilna
KRIŽMANCIC IVANKA
Bazovica št. 113
Gostilna
PREŠEL ZORA
Bazovica št. 95
Gostilna in jestvine
GRGIČ LOVRENC
Padriče št. 36
Jestvine
PAHOR KAREL
Trebče št. lil
Mesnica
HROVATIN ALEKSANDER Trebče - Opčine
Hotel
DUGULIN JOSIP
Bane
Zaloga gradb. materiala in lesa
DANEU FRANČIŠKA
Narodna ul. 77 - Opčine telefon št. 21-934
Gostilna
DOLENC ANA Prosek - Devinščina št. 3
Mesnica
PUNTAR RUDOLF
Kontovelj št. 170
Gostilna
OTA JOSIP
Kroglje št. 4
Jestvine
MILLONIG ANDREJ Ulica Udine št. 27 - Trst - Tel.35-67
Gostilna
JURISEVIC VLADIMIR Trst, Gornji Roco! št. 1101
Jestvine
HROVATIN CIRIL
Plavje
Krojačnica
SANCIN FRANC
Škofije I.
NA ČASU IN DENARJU PRIHRANITE Z RACIONALNO
TISKOVINO
JESTVINE
ŽERJAL DRAGO
Holjunec št. 159
V POSLOVANJU Z VAŠIMI DORAVITELJI IN KLIENTI POVZDIGNE VAŠ USPEH IN OGLED
LEPA TISKOVINA
Gostilna
KOCJAN IVAN
Stivan pri Denivu
P&lh Hafoel gg
2 ali m o Mečno in nebelo nooo leto!
bh.du: TRG SC0RC0LA ŠT. 3 - TELEF. 63-81 UL. GIUL1A ŠT. 6 in ŠT. 27 - TEL. 90-152 TRGOVINA V BAZOVICI ŠTEV.99
ZA VSE TISKOVINE OD POSETNICE DO VEZAVE KNJIG SE OBRNITE NA
Gostilna
PLES LEOPOLD
Devin št. 76
P R 0 RAČUNI BREZPLAČNI IN BREZOBVEZNI!
Tiskarno Zal. tržaškega tiska d. z o. z. v Trstu ulica Sv. Frančiška 20 - Tel. 29-477
Jestvine
JOŽICA ŠUŠTERŠIČ
Sempolaj št. 36
GOSTILNA
iEX E S S ARO,
fiUfttič lucm
SE PRIPOROČA CENJENIM ODJEMALCEM IN VOŠČI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETOI
TRST - UL. CARDUCCI ŠT. 4/
ZADRUŽNI KONZORCIJ JESTVINARJEV
(C0NS0RZI0 C00P. ERA COMMESTIBILISTD
ZA TRST IN OKOLICO
Uvoz - Izvoz - Kompenzacije - Veletrgovina z živili
Ul/OZNIK UM GLMM ZALOGA IVIIMRALIMH MODE “R A D E Al S K A ‘
Hitra in točna dobava - Priporočamo se za naročila! TRST - UL. VALDIRIVO ŠTLV. 3 - TLLE-FON 50-34
JESTVINE
Mošuta tTetifcs
SV. KRIŽ ŠTEV. 134
Gostilna «ALLA MARIN ELLA»
MIKULIN SREČKO
Želi cenjenim gostom, znancem in sorodnikom srečno novo leto 1953!
Trst, ul. Tivarnella št. 3 - Tel. 70-59
PEKARNA IN GOSTILNA
NABREŽINA
GRILANC MAGIJ In CELESTINA
GOSTILNA
FURLAN
Repentabor št. 19
Točimo prvovrstna domača, vipavska in istrska vina in kraški teran = Prvovrstna kuhinja - Točna postrežba
GOSTILNA
OSTROUŠKA
TRST, ULICA SAN NICOLO 1
Gostilna „PRI ŽUPANU"
ČOK MIRKO
Lonjer
PETELIN VIKTOR
NABREŽINA Štev. 145
DOLES IVAN
Izdeluje konjsko opremo, aktovke, torbice itd.
Trst, ul. Gaspare Gozzi št. 1
TVRDKA
F. E. R. T.
V O Š <t I (D JE IV .UE IV I M (ti » JI 1E ML A IL, C ]E ML
i/e&d in Štunfi nfivfi teifi !
TRST - ULICA DELL A R0RSA 1 - TELEF. 24-1-67
Darič (Sarini) Roman
Diplomirana strojna mizarska delavnica
Trst, ul. Ruggero Manna št. 23 - Tel. 81-84
GOSTILNA
..ŠPORTNA- SPORTIVr
BOL JUNEC
Nudimo Vam izvrstna domača vina. Dobra kuhinja, domače klobase in pršut
Postrežba točna in cene ugodne!
SUSIC KRISTAN
Manufakture, tkanine in modne drobnarije
Trst, ul. di Doiano šl. 2
Gostilna
„Pri Viktorju"
DOLINA
Točimo pristna domača vina, dobra domača kuhinja, domače klobase in pršut Se priporoča SANCIN [FRANČIŠRA
MOLLER & ARNSTEIN
TRST - POŠTNI PREDAL ŠTEV. Uk - TELEFONI: 59-40, 89-19
VIA S. SPIRIDIONE 7
SS©lomvialep oljEua sesimeffiiat, fedllinia ©l|ap telhumlfiima. ©Ufa. Žitarice asa sociw|ap rižj, krma
2eli cenj>enim doSaoileljem in odjemalcem Mečno nooo leto!
Radio Serbo
TRST - UL. CASSA Dl RISPARMIO 8- TELEFON 87-Š3
RADIO APARATI
DELAVNICA ZA VSAKOVRSTNA POPRAVILA
VELIKA IZBIRA GRAMOFONSKIH PLOSC
Uparile arije, eolnspeui v več jezikih, plesni komadi itd.
PLAČILNE UGODNOSTI
(jioMlua
PERM FRANC
SV. KRIŽ
TELEGR. NASLOV „TRANSTRI - TRST
TRANS - TRST"
TELEF. URAD	8827
I 96090
IZVEN URNIKA	97184
96845
D. Z O. Z.
TRST
Via della Borsa, 1
Gostilna
»MONTE D ORO"
Zeli cenjenim gostom, znancem in sorodnikom srečno novo leto 1953!
Trst, ul. DeirEremo št. 243
POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD
Adhia £yji/L>ie^
Organizira turistične izlete, zimovanja in letovanja v raznih turi= stičnih krajih v inozemstvu.
TRST - UL F. SEVERO ŠT. 5/B - TELEF. 29-2«
J S’
ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA ZA AVTOMOBILE IN MOTOCIKLE
TRST
ULICA GIULIA 28 - TELEFON 96-742
Jestvine
LUPING ALOJZ
Praprot
TV RD KA
Colonello Gottardo & C.
ZALOGA ISTRSKIH IN VIPAVSKIH VIN TER KRAŠKEGA TERANA
Skladišče m uradi:	TnSSTT, XJL. IDEjL, TKIONJFO ŠX. 3
X ]E L, E! 1F O NT Š X IR V. 2 3-e^ O N JO O MU : X 3E U. Š X. 4tl= ]l^3 Usem cenjenim odjemalcem želimo vesel božič in srečno novo leto !

TRST - ULIGA OR!AN! ŠTEV. 7 - TEL. 94-457
GOSPODINJE - NEVESTE MLADE MATERE
VSI KI IMATE NAMEN KOGA OBDARITI, OBIŠČITE NAS IN OGLEJTE SI NAŠE ZALOGE
SRAJCE PLETENINE NOGAVICE
moško in Zensko perilo
PLATNO, BRISAČE, TKANINE NA SPLOŠNO IN PODLOGE
Jestvine
REBULA JOSIP
Salež št. 60
Toldha Z ES R1 A. Ij
OPČINE
Trgovina vseh vrst moških, ženskih in otroških čevljev po ugodnih cenah \
SPREJEMAJO SE POPRAVILA
OBIŠČITE NASI
Jestvine		Jestvine
HROVATIN EMIL		SANCIN VALENTIN
Briščeki Sc. 9		Boljunec št. 62
		
Gostilna in jestvine		Gostilna in mesnica
GRUDEN EDVARD		PETAROS TONČKA
Nabrežina št. 100		Boršt, št. 60
		
Mesnica	Mesnica	
SEMOLIČ JOSIP	IVANČIČ RUDI	
Nabrežina - Sesljan - Devin	Gabrovec št. 43	
		
Krojačnica		Jestvine
JAZBEC BERNARD		OBERSNEL ANDREJ
Nabrežina št. 175		Trst, Ulica Maiolica št. 1
Gostilna	CIKET JOSIP
SANCIN MIRKO	Gostilna: Trst, Ulica Solitario 9
Boljunec št. 62	Drogerija: Trst, Ulica Solitario 11
TVRDKA A UT IM PO RT
dej melja
IUDEBAKER
Ul. Palestrina 10/b - Tel, 83-07
Želi svojim cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno, uspeha polno novo leto!
TRGOVINA JESTVIN
NABREŽINA ŠT. 106
GOSTILNA IN JESTVINE
VRAM
t:r s t
ULICA S- MARCO ŠT. 47
fhanjo mm
d. z c. z.
ElfOZ IZVOZ
TRST, VIA UDINE 15 - TELEF. 8648
Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo
Generalno zastopstvo za Trst in Italijo istrskega premogovnika RAŠA
Vošči cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo [leto !
Strojna mizarska delavnica
Trsi. Bartolje, III. Bovedn 15
Telefon 23-908
POČKAJ DANILO
IZDELUJE FINO POHIŠTVO IN IZVRŠUJE VSA MIZARSKA DELA
TRST - Ulica P I ETA ŠTEV. 5
HROVAT VLADIMIR
JESTVINE
TRST - ULICA COLOCNA ŠT. 19 - TEL. 95-768
v
MANUFAKTURE
▼
T K ST
Ulica Mazzini št. 44 trg Ponterosso št. 5
Železnina
Josip
Ttlicon
NABREŽINA
Jestvine
RESINOVIČ FRANC Trst, Trg S, Francesco šf. S Telefon št. 68-09
MURRI Lai/imbm
Agenzia diTrieste - Vlfl S. SPIRIDIONE 6 - TELEF. 63-41 [
Pisalni stroji - Električni in ročni seštevalni stroji - Računovodski stroji s samostojnim avtomatičnim delovanjem za vsakovrstne operacije v trgovskem in bančnem poslovanju.
Električni računski stroji ameriške proizvodnje s samostojnim avtomatičnim delovanjem.
SS0P1A; Računski stroji na ročno nastavljanje vsot.
DLE Pl Pisalni stroji in stroji za kopirno knjigovodstvo (ricalco) nove nemške proizvodnje.
TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV
GEC ALOJZ
TRST,- Piazza Tra i Rivi št. 2 - Rojan
Oglejte hi viole, talone hmucaJlh čevljev, vnalviiL cLavnhldli Lzdelltav, molidh Lvi othc&ldb. čevljev ivi
Cene ugodne
J^Kartellani
TRST UL. IIMEUS ŠT. 4
TELEFON 90-296
Gabrijel
ZASTOPNIK
TRGOVINA MANUFAKTURNEGA BLAGA IN DROBNARIJE
ČEPAR Peter Pavel
TRST - Ulica Udine št. 36 - Telefon št. 28-2-96
Bufef- y>HcL fašlcatu,«
TRST - Ulica Ghega 5
Oermoni I.očija
TRST, ULICA GINNASTICA ŠTEV. 28
pA&dLaja p,e,udnine in (oje
AMUKBAUIOAV
LOZAR JOSIP
Sv. Križ - Sesljan
i


PROJEKTI RA NJE-MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN \ 0-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTVO
Vošči Slamo moo latol
PRVOVRSTNA ISTRSKA IN BRIŠKA VINA, DOBER PRI G RI Z,E K IN IZVRSTNA DOMAČA KUHINJA
Ccgfaofefrfu TiiSiontiuti s or.i.
TRST
UT. E. TARABOCCHIA'3 T F, I, E F O S S T. 96-5-36
V
Zeli crnjeiaitM, o-cLjemcdcem in znancem i-Kecna NOVO iBtO!
MESNICA
PUNTAR DANILO
PROSEK ŠTEV. 6
Bufet
(Tomažič
★
TRST
ULICA CASSA Dl RISPARMIO 3
KOVAŠKA DELAVNICA
Gfrtk&ufrhjCij
Vliiflinilt
TRST — BARKOVLJE ULICA CERRETO 1 Telefon št. 28-394

URARNA IN ZLATARNA
=!l!=!Il=!ll=!U=!il=I=!ll|
II
jz lUdcolj, katel
C. S. G I A C O M O ŠTEV. 3
Tovarne sotLovhe in zaloga piva Dreher
mmmnl leopold
NABREŽINA ŠTEV. 73 — TELEFON 22-506
f/ft pTtvoioča cenjenim odjemalcem
KLJUČAVNIČARSKA
MEHANIČNA
DELAVNICA	^ŽCUtC

IZDELUJE ZELEZNE OGRAJE IN DRUGE PREDMETE
TRST - ULICA CRISPI15 - Tel.95-214
Fr
T r
Jt£r oj tsčniea
Mozetič
TRST - Trg Garibaldi št. 11/1- Tel. 90 280
ČE VLJ ARNIČA
]E]D>VT\vjmD> dLiaiiv
TRS T, Ul. Ghirlondaio št. 5 - Tel. 90-377
žeti huojim odjemalcem in znancem Mečno in uipeha polno nooo leto!
TRGOVINA Z USNJEM
TRST - Ulica M o lin a ven to 3
MIZARSKA
DELAVNICA
Mihelj Jože
TRST - Ul. Ugo Polonio 3
KURIVO
Bernard
PcUvtfy&6
NABREŽINA
P- TRGOVINA SADJA IN ZELENJAVE NA DEBELO —|
Alhalay Jiifterto
ŽELI CENJENIM ODJEMALCEM
N©W© U1E.T01
TRST - Ul. Valelirlvo 16 - Telef. 23-6 09
ZIMA PRIHAJA, z njo tudi slaba vremena.
Ali ste že poskrbeli za novo obutev?
TREVISAN JOSIP
TRST, Ulica Vasari 10 - Tel. 69,6-61
IMA VELIKO IZBIRO NAJNOVEJŠIH MODELOV MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ČEVLJEV PO UGODNIH CENAH
PRODAJA TUDI NA OBROKE	POSTREŽBA TOČNA
Elektro-inštalacijsko podjetje
V V
Trst, Ulica Boccaccio št. 10
Tel. 29-322
Gostilna
IV*N
PERTOT
Nabrežina - Kamnolomi
Blažina Ivan
Podjetje z gradbenim materialom GABROVEC pri TRSTU 23
GOSTILNA
GUŠTIN
ZGONIK ŠT. 3
Gostilna
V
Domio
Zeli svojim gostom in znancem srečno novo leto!
Mehanična delavnica
Predaja tehnično-mehaničnega materiala in orodja
Zastopstvo iiFargas«
ŠKOFIJE I.
MESNICA
Sigmund ulivetti
ŠKOFIJE I. štev. 94
se priporoča cenjenim odjemalcem
STARC FRANC Sadje in zelenjava
Trst, Ul. Rismondo št. 1 Telefon 29-6-19
Papirnica in tobakarna
KOŠUTA * ŠVAB
Sv. Križ št. 34
Jestvine		TRGOVINA JESTVIN IN PEKARNA
		V
GREGORIČ AVGUŠTIN		1 FR C	STRADA VEGCHIA PER L’ISTRI A 216
Ul. Commerciale št. 25 - Trst		
Tel. 68-09		Želimo srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem
		
		Kjuča.vničarsKa
Pekarna in slaščičarna ZAFRED MARIJ Čampo Belvedere št. 2 - Trsi		mehanična v1—x	, delavnica	B 		)	I ^	■ | l^ahsa ©mil
		Prosek št. 184
Gostilna ZAFRED
(VVOJCICKI MARIJA) Čampo Belvedere št. 2 - Trst
Strojno mizarstvo
PETELIN ALOJZ
Nabrežina - Postaja
Čevljarstvo KRAVOS ALOJZ Trst, Ul. Piccolominj št. 13
Zeli cenjenim odjemalcem in znancem vesel božič in srečno novo leto!
Prvenstvena delavnica za tehtnice
KALUŽA R. & POVH F.
Trst, Ull. Vidah št. 5 - Tel. 90-162
Jestvine
GREGORI MARIJ
Trst, Ul. Torrebianca št. 43 Tel. 24-004
Jestvine
GREGORI MARIJ
Trst, Ul. D’Alviano št.36 Tel. 94-404
Jestvine
ČEŠAREK STANKO
Trst - Barkovlje, Ul. Miramare št. 205
SANCIN ALBIN Drogerija
Trst, Skedenj št. 106
Gostilna
»PRI BELEM KONJIČKU«
Pristna vina in domača kuhinja Trst, Skedenj št. 44
Jestvine BEVK MILAN
Trst, Viale Sonnino št 9
Mizarsvo
ZADNIK IVAN
Ul. S. Giacomo in monte št. II
Jestvine
COK KAREL
Lonjer št. 269
Cevljarnica
P R E M R U Ul. M. d’Azeglio št. 11
Jestvine
MARC INGNACIJ
Trst, Ul. S. Marco št. 10
Krojačnica
Delfar Ivan
Trst,
trg.' Tra i Rivi št. 3/1 - Rojan
Gostilna
«C I R I Li)
Trst, Ulica S Marco št. 47
Pekarna
PIREC ALOJZ & SAVINI
Trst - Ulica Crispi št. 39
MIZARSKA
delavnica RAREL q)I tujina
or k s t - tmotcis. ibauktoilettil m
IZDELUJE VSAKOVRSTNO STANOVANJSKO OPREMO:	Cene ugodne
'Jpalniee, kuhinje, iptejemniee, jedilnice Ud.	Obiščite nas!
SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA OPREMO TRGOVIN
SOSIČ
s o $ s i
MAHI®
OPČINE, TOG MONTE OE 4 - TEI. 21-155
Prodajamo oIinske, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“; radio agarate priznanih znamk in električni material
ZASTOPSTVO „UQOTOASA“
Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah,
Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu
Prodajamo tudi na obroke « Cene ugodne!
MARGON UGO
ZALOGA IN SKLADIŠČE PRAZNIH VREČ
Trst - Ulica Fomieria 10 - Tel. 90-220
PANGERC LJUBO
MTESMSCA
DOLINA - DO MIO
FRANČEŠKIN GORJAN
Elektroinštalacijsko podjetje, električne jUnhrniinn Trn potrebščine, radioaparati in Butangas. liUUluillld, I lij
	
	
S	
0	©
JAKOB PERHAUC
! Tipiib Inkili via tajev. Ha in Hov |
Ustanovljena leta 1881
Trst - Ulica Xidias 6 - Telefon 96-332
želi cenj. odjemalcem vesel božič in srečno novo leto !
upieuuj tfkehl Jcddp ra »4-ui
DELAVNICA ZA OBDELAVO MARMORJA IN KAMNA
IKSTAILACEJSaSO POBjJETjJE
OFCiME ■=	UJL. S©
MALALAN Siiueitei
OJPČJLmE	TUL,. 35
deLAvnACa 7Mfičič Danilo-
Izdeluje fino pohištvo in izvršuje vsa. mizarsKa dela
OPČINE - NARODNA ULICA ŠTEV. 106
TISCiOVIMA ~ JESTVIN
mmm josip
©S><ČIWE. - MA1R.@ID)WA UIL. ŠTc » TlElLo 2a=©2©>
Hatob&iijjCi B EM BIČ
c/liLitomofrdibli, da SouaSa uo2 ilo najlapbe ia ua'ma
(iSibcile imb l	Tul, ul. Cologna bi d8
Zdelan 52-32

D. Z O. Z.
UVOZ-IZVOZ ŽIVINE TRST - ULICA VALDIRIVO ŠT. 35/11. - TELEFON 31-g«
Krojačnica P R E M R U Trst Ulica Ginnastica št. 35
KRAMAR JOSIP
Krojač
Opčine - Narodna ul. 63
Gostilna
SOSIČ JOSIP Narodna ulica - Opčine
Kurivo
KOBAL ALOJZ Ul. Torricelli št. 1 - Tei. 54-3??
F. SPADARO
SPEDiTERSKA TVRDKA
SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
'•■Ift GHEGA ŠT 2 - TEL. 57-85 IN 31-0-87 SCALO LEGNAMI -SERVOLA - TEL. 96 8-47 S C A L O LEGNAMI — PROSECCO
PONTEBBA	POŠTNI PREDAL 184
VIA MAZZINI 49 - TEL. 59	TELEGR.: S P A D S P E D I T
vošči svojim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto!
Sžomiia:
UVOZ - IZVOZ
UJ S X JS. I»i O V IL, J 1E I»i » )b]EXJS. 18 S 7
TMST - JLA1EG® BAR.KIEKA VKCCHIHA ŠTSV. 5-6
KOŽE-ČEVLJI- PRIBOR STROJI ZA TOVARNE ČEVLJEV
Jestvine
OBERTI HENRIK
Trst - Vicolo' Castagneto št. 67 Tel. 85-80
Krojačnica HMELJAK MAKS
Trst - Guardielia Scoglietto št. 62
TVRDKA
CS3
O
c©
SIJjA JOŽEF
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
Trst Ulica Rossetti 15 Telefon 95 661
Želi vsem cenj. dobauitel em in odjemalcem uspeha polno noro leto !
N
<
O
N
Krojačnica
KRAVOS JOSIP
Trst - Brandesia št. 53
Cevljarnica
ŠKAMPERLE ANTON
Trst - Vrdelska c. 50
MIZARSKA
DELAVNICA
ZAFRED «1TOMIZZA
Izdeluje prvovrstno pohištvo in vsa mizarska dela
'TRST
Delavnica, ulica Gambini št 1? Razstava v trgovini ul, G. Vasari 6
uvoz	IZVOZ
TKRGEOTRANS
TRST - UL. VALDIRIVO ŠT 26 , TEL. 24,619
2elimo ujem in ubpeka polno nooo leti d
Ribarič Ivan
Zaloga trdega goriva in lesa
TU M At )□> :
TRST ULICA C RIS RI ŠTEl/. 14 - TELEFON 93-502
S IKC TU AV iU> TC Š <C IE :
ULICA DELCE MIL1Z1EŠT. 17-19 TEL. 96-516
UVOZ	IZVOZ
S. P. A. L. C. A.
IZKORIŠČANJE POLJEDELSKIH PROIZVODOV, LESA. PREMOGA IN SLIČNO
u v oz	^	IZVOZ
TRST = Uradi Ulica B. Bellini 2 Tel. 78-26 llzi/en urnika 80-655] Skladišče :‘UI. F. 6ioia 15 (SILOSI - Tel. 611-54 Podjetje: MHRSMI60 Dl C9MP0 S. MARTI IVO (Padeva) TEU. 5 PODRUŽNICE : PADOVA : lia Paolo Sarti 16 - Tel. 3(1 277 UEAIEZIA : Cannaregio 3614/3616 - Tel. 30-667
,	/ t T C C / Sl TRST -TRG OBERDAN ŠTEV.1
Hotel J Ul) li l TELEFON 24-167___
VSA SOBOBKfA HOTE-LSKA UBOIB-MOST PO S M E. IR M I HI C E M A M
J/e pUpotoča laitnik
KARIŽ IVAN
Gostilna
BUBNIČ ALOJZ Ulica Commerciale št. 18
Jestvine
OREL JOSIP
Trst - Ul. Geppa št. 8 - Tel. 23-869
Jestvine
NARDIN - MEDEN
Trst - Ul. La Marmora št. 18
fRadioba & p a.
iq v o ^ = ][ v o ^
T R S T, - PlAZZA DELLA B0RSA 7/1 - TEL 77-60
ŽELIMO SRE ČNO I N USPEHA POLNO 1953. LETO I
Ivan Kerže
TRST - TRG S. GIOVANNI ŠT. 1 - TELEFON 50-19 |
Gostilničarji, gospodinje, novoporočenci!
Oglejte si v naši trgovini veliko izbiro vseh vrst kuhatninov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog najboljših znamk Električni hladilniki in hladilniki na led - Najlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetno izdelane keramike, stekta in kristala
Prvovrstno posrebreni pribor in pribor iz nerjavečega jekla
VSE ZA BARE, GOSTILNE, DOM IN KUHINJO!
Ihipoloeanm Ae za nakup - PLAČILNE OLAJŠAVE
Tladio-
STANKO VODOPIVEC
DOLINA ŠT. 63
Izvršuje popravila vseh vrst radioaparatov
Cene zmerne - Postrežba točna!
PETEIIN& PELIKAN
cunz-izi/oz
USER VRST LESA IN PARKET0V
PRODAJA NA DEBELO IN NA DROBNO
Trst, ul. Tor San Piero štev. 22 Telefon/štev 50-15
STROJNA MIZARSKA DELAVK IG A
TURCHI C o.
TRST- Strada di Eiume 26 - Telefon 41-068
Izdeluje po naročilu vsakovrstno stanovanjsko opremo in vsa mizarska dela
KROJAČNICA VRABEC VIKTOR KROJAČNICA
TRST - UILIČA. SETTEFOMTAME ŠT. 80
G J. COLOMU & FIGLIO
UVOZ-IZVOZ
M/UTOVIME in IZDEMtOV
Trsi, Ulica L della Croce 4
TEL. 94-570
T\r. C0LINTER - TRIESTE

V V
Hi A i irqip jp n dcdtot-^^ nflioljšiti islfskih, vipavskih in domačih vin lof kiaškapa tofana Ol A.unolUffiU.rtnl UI cene upodne - Irsi ■ Ulica Rilimaver šlev. 20 - Telefon 66-21
VRAČAMO SE K ŽELEZNICI
AVto in letalo predraga = Vlak 300 km na uro
(od našega stalnega nemškega sotrudnika)
nGospodarstvo» je že pred meseci poroaal o najnovejših poizkusih z enotirno železnico blizu Koelna. Vlak naj bi drvel na eni tračnici z brzino, ki bi dosegla celo 300 km na uro. Razume se, da bi vlak, ki bi vozil s takšno hitrostjo, prekosil v. prometnem pogledu ne ‘samo avto, temveč letalo. V prometu ne igra namreč samo brzina odločujočo vlogo. O poizkusih v Koelnu še ni podrobnejših podatkov. Po tem u-vodu prepuščamo besedo našemu dopisniku.
Prip. uredništva
Blizu Koelna so zgradili poskusno železnico, na kateri šviga vlak na e-nem tiru z brzino 150 km1 na uro tudi čez ovinke, da bi preizkusili, ako je mogoče uvesti osebni promet z vlaki, ki bi na enem tiru vozili s hitrostjo 300 km. V Ameriki, Afriki in Aziji gradijo železnice, ki naj bi povezale bogate pokrajine in omogočale izkoriščanje njihovega naravnega bogastva. Vse kaže, da so pričeli celo najbolj navdušeni pristaši motorja računati z okolnostjo, da so tudi avtomobilu in letalu postavljene meje. Se pred pol stoletja so bili načrti kakor graditev železnice Kap - Kairo in skozi Saharo samo znaki dobre volje, da bi se sl prometom odprla vrata Afrike. Ko je po prvi svetovni vojni zmagoslavno zavladal motor, sel je prometnih strokovnjakov oprijelo mnenje, da se pri gradnji prometnih zvez v nerazvitih pokrajinah stoletja železnice lahko kratko preskočijo. Načrte za gradnjo novih železnic, so spravili v predale. Železnica Kap (Capetown)-Kairo ima še vedno svojo veliko vrzel med Ugando in Rodezijo. Južni del železnice skozi Bagdad je ostal po prvi svetovni vojni v ruševinah. Skozi Saharo So speljali avtomobilsko progo; Američani so pričeli izvajati načrt za gradnjo železnice «Pan American Highway» od A-laske do La Plate, ki najl bi vezala obe Ameriki.
V teku zadnjih desetih let so pričeli najprej vojaški poveljniki dvomiti, ali avtomobilska cesta lahko popolnoma nadomesti železnico. Pri tem je odločala okolnost, da srednji tovorni vlak lahko pelje toliko kakor 80 največjih tovornih letal aili 200' kamionov.
Tudi glede bodočega gospodarskega razvoja je železnica ohranila svojo prednost. Vsekakor je prevoz množičnega blaga na tovornih avtomobilih dražji. Poleg tega se je prikazalo, da je mogoče gospodarsko izkoriščati premogovnike in rudnike, ki ležijo v oddaljenih pokrajinah in velike gozdove samo z napeljavo železnic. Rusi so brez posebnih razprav računali s temi dejstvi. Prav tako so pričeli tudi Francozi zopet pogrevati stari načrt za graditev železnic] skozi Saharo. Se bolj širokopotezna sta dva severno-ameriška načrta, ki naj bi jih skupno izvedle Združene ameriške države in Kanada. Od Princea Georgeja do Fairbanksa Alaski naj bi potegnili železniško progo v razdalji 2.250 km, ki naj bi stala 300 milijonov dolarjev. Gonilna sila pri tem načrtu je vojaška veda; ameriški glavni stan je namreč izračunal, da bi napad nal Alasko vezal skoro eno tretjino ameriških sil v ZDA in da bi
samo avtomobilska cesta ne zadostovala za dovozj novih čet na bojišče. A-ko se odločijo ZDA in Kanada za gradnjo taksne železnice, se odpre možnost zaslužka za milijone ljudi.
Graditev železnice, ki bi spajala ležišča rud na polotoku Labradorju, ki predstavljajo eno največjih rezerv na svetu, z reko Sv. Lovrenca, bi stala okoli 120 milijonov dolarjev.
V Arabiji je kralj Ibn Savd vsaj deloma uresničil svoj stari sen, da bi namreč zgradili skozi Arabijo železni-co.Petrolejska družba Aramco je namreč zgradila 600 km dolgo progo od pristanišča Dhahran od Perzijskega zaliva do njegove prestolnice Riyadh
Poleg kmetijstva, ribištva in pridobivanja soli tvori eno izmed najvažnejših pridobitnih panog v coni B STO pomorska obalna plovba. Zlasti velja to za Piran, ki je znan po svojih pogumnih in zagorelih pomorščakih; saj je bil Piran skozi dolgo dobo po številu svojih ladij najmočnejše pristanišče na obali med Trstom in Reko. Nič manj kot 700 njegovih prebivalcev si služi kruh na raznih čezmorskih parnikih, od 150 do 160 pa jih je zaposlenih na domačih ladjah. Zato je tudi v Piranu sedež pomorske kapitanije, ki so ji podrejena luška zastopstva v Kopru, Izoli, Umagu in Novem gradu in ki jo že večje število let spretno upravlja in vodi kapetan Perko Anton.
Pri pomorski kapitaniji je registriranih 45 motornih jadrnic. Od teh jih je šest last pomorske agencije »Agmarit«. ki se je v poslednjem času pričela uveljavljati tudi kot brodarsko podjetje, ostalih 39 pa je last zasebnih brodarjev. Ker se deli lastnina vsake ladje na 24 deležev (karatov) in ker je le bolj poredko lastnik cele ladje ena sama oseba. je seveda število koristnikov mnogo večje kot pa je število ladij. Lastniki ali solastniki teh ladij so večinoma stari mornarji, ki so si kot mornarji dolge plovbe prislužili cfenar, potreben za nakup.
Po nosilnosti znaša ladjevje »Agma-rita<« 720 ton, ladjevje zasebnikov pa 1198 ton. Povprečno je na vsaki motorni ladji zaposlenih po 5 ljudi, in sicer poveljnik, motorist in 2 do 3 mornarji. Pri delitvi zaslužka vzamejo običajno za osnovo kvoto 8.50, od katere prejmejo 3 dele lastniki, 1.50 poveljnik, 1.25 motorist in po enega mornarji.
Ta ladjevje opravlja pomorski tovorni promet s Trstom in vzdolž vse za-padne istrske obale do Reke. Niso pa redki primeri, da plovejo nekateri izmed teh ladij po vsem Jadranskem in tudi'Sredozemskem morju. Večinoma prevažajo boksit, premog, drva, les, pesek, kamen iz kamnoloma Kanegra, gradbeni material, sol in razno drugo blago. Prevoz je usmerjen predvsem v Jugoslavijo (Poreč, Rovinj, Pulj, Reko in Dalmacijo), deloma v Trst, kamor se izvaža predvsem sol in od koder se uvaža razno blago, deloma pa v Italijo, kamor se izvažata predvsem boksit iz Buj-ščine in kamen iz Kanegre. Prevoz po morju se bo znatno dvignil, ko bo pričel obratovati rudnik črnega premoga v Sičjolah.
(Er - Riad). Danes prispeta že po dva vlaka vsak dan do konca te proge, koder so nekdaj potovale samo karavane velblodov. Ko so dogradili progo, so kmalu odkrili nova ležišča mineralnega olja. V načrtu je zdaj podaljšanje proge do Meke in Gide ob Rdečem morju. Vse kaže, da bodo v kratkem obnovili železnico do Ma'ana, do Medine in Gide. Tako bi dokončno bil dograjen tudi ta odsek bagdadske železnice.
Po vsem tem so dolgi osebni in tovorni vlaki še vedno nujno potrebni. Tako se strokovnjaki zavestno vračajo k železnici.
-a-
Za pomorski potniški promet pa skrbi parnik »Vida«, ki vzdržuje dnevno zvezo med Umagom, Piranom, Izolo, Koprom in-Trstom. Lastnica parnika je pomorska agencija »Agmarit« v Piranu. Poleg nje pa skrbita za večkratno dnevno zvezo parnika »Vettore Pisani« in »Itala«, ki vozita med Koprom in Trstom.
Zaradi visokih tarif je pomorskemu prevozu pričel v zadnjem času močno konkurirati prevoz po kopnem. Tako se sedaj že izvažajo znatne količine soli na tovornih avtomobilih. Tak prevoz ima to prednost, da se tako dostavi blago naravnost v skladišče naročnika, medtem ko je pri pomorskem prevozu treba sol in drugo blago, ki je namenjeno v zaledje, večkrat pretovarjati (z ladje v železniški vagon, iz vagona na tovorni avtomobil), preden pride v skladišče naročnika.
Pa še druga nevarnost grozi sedanjemu pomorskemu prometu v coni B STO. Ta nevarnost je v zastarelosti njegovih lesenih ladij, ki so jih povrh tega še pričele izpodrivati motorne ladje, grajene iz železa. Saj znaša življenjska doba v uvodu naštetega brodovja okrog 40 let. Zato že ni več daleč čas. ko bo sedanje leseno ladjevje izginilo in ga bodo nadomestile nove motorne ladje iz železa.
Ko se to zgodi, bo močno okrnjena sedanja slikovitost piranskega pristanišča, kjer dajejo v njem zasidrane jadrnice krasen pogled, ki je za slikarje prav tako priljubljen motiv, kakor so piranske soline. Zlasti je slikovita piranska luka v dneh po dežju, ko sušijo mornarji jadra svojih ladij, ali pa ob velikih praznikih, ko se vrnejo v domači pristan vse ladje, na katerih krmarijo po morju sloviti piranski mornarji; med temi je tudi precej tržaških in italijanskih. Kaj hočemo? — Tehnika ne pozna romantike in tudi ne slikovitosti, marveč koraka brezobzirno in zmagovito naprej, v bodočnost.
F.	J.
Piran - glava pomorstva coneB
MANJŠE BOŽIČNE NAGRADE V CSR
Kot poročajo, je češkoslovaška ko. munistična vlada sklenila, da bo znižala božične nagrade nameščencem in bo tako prihranila okoli 2 milijardi kron. Božično nagrado, ki je znašala običajno enomesečno plačo, bo znižala na protivrednost približno enodnevne plače.
Bar - Kavarna - Sladoledarna
CENTRAL
Opčine - Narodna ulica št. 48 Tel. 21-067
Cenjenim gostom želi vesel božič in srečno novo leto!
BERGINC FRANC
ALOJZ DANEU
Stavbinski material - železnina in metali
Opčine - Proseška ulica št. 13 Telefon 21-044
TUfouma
Manufaktura - Galanterija in vse vrste finega perila dobite v
ulici Coroneo - Rismondo 1
Lastnik: LUPŠE IVAN Trst - Ulica Rismondo št. 1
Priporoča se in želi uspeha polno leto 1053!
L LAGOMARSINO
MAGME PER UFFICI - OFFICINA RIPARAZIONI PISALNI IN RAČUNSKI STROJI - DELAVNICA ZA POPRAVILA
AGENTE PER TRIESTE E PR0VINCIA PREDSTAVNIK ZA TRST IN PODEŽELJE
L0O0VIC0 SAKSIDA
Ulica Canal Piccolo 2 - Tel- 83-24
PO MUSSOLINIJEVIH SLEDOVIH V
REGGIO CALABRIJO
Kasno v noč smo nato prepluli Me-sinsko ožino; Scila in Karibda nista več nevarne današnji motorizaciji. Njuna naravna lepota napravi nepozabljen vtis. Pred nami je bila še zadnja italijanska (uka N, kamor smo vplovili naslednjega dne v. nameri, da izvršimo pregled motorja. To delo so imeli opraviti monterji tovarne, ki je motor izdelala in ki imajo v tem mestu svoj sedež za popravila na lad_ah. V našem primeru je bilo delo kma lu končano.
Ko sem po končanem delu nameraval takoj izploviti Za Gibraltar in sem v ta namen ziaprosil za formalno dovoljenje na pristaniškem uradu, mi je tamkajšnji zapovednik to prepovedal in mi nevljudno zaukazal naj se prihodnje jutro zglasim v njegovem uradu. Vsa moja zatrjevanja hi vprašanja so ostala brez pojasnila; iz njega nisem nikakor mogel izvabiti najmanjšega opravičila za ta postopek. Kasneje sem zvedel, da je ta gospod v' času vojne vedril il oblačil v nekem našem dalmatinskem pristanišču in ker je po mojem lomljenju italijanščine verjetno spoznal mojo narodnost, se pač nisem več čiudil takemu vedenju. Ni mi preostalo drugega kot vrniti se na ladjo. Toda preden sem zapustil pristaniški urad, sem poskusil na vsak način zvedeti resnico glede prepovedi izplo-vitve. Po dolgoletni izkušnji sem namreč vedel, da so zb takšna posredna obvestila najbolj pristojni vratarji, pa sem zato tudi v tem primeru izbral to pot. V nekaj besedah sem vratarju ijažložil svoj položaj in čez pol ure sem že v bližnji kavarni zvedel vse podrobnosti.
Kot sem sumil, ljubosumnemu pri-ta-niškemp. poveljniku ni šlo v glavo, da. so nam krajevne tržaške oblasti izdale dovoljenje za plovbo čez Ocean; on je te imel za nepristojne. Drugič sem mu bil pa j\az največji trn v peti, na katerega je skušal zliti vso jezo, ki mu jo je gotovo povzročila prerana zapustitev naših lepih dalmatinskih krajev.
Naslednjega dne sem po drugih osebah zvedel, da omenjeni gospod še vedno neomajeno veruje v nezmotljivost in neumorljivost onega svojega velikega vodje, ki ga je gotovo tudi poslal v Dalmacijo. Spomnil sem se takoj starega slovenskega pregovora, da vrana vrani ne izkljuva oči in sem v smislu tega pregovora začel iskati drugo vrano, ki naj bi me rešila iz te zagate.
1 I V L J A J 1	^ L O V E N
Eden izmed potnikov se je spominjal, da je pred leti na Reki dobro poznal nekega višjega oficirja miličnika, ki je bil po rodu iz tega kraja. Ni se sicer spominjal natančnega naslova, toda vedel je približno za predel mesta, kjer je stanovala njegova družina. Skupaj sva se napotila v. to smer. Medtem so me obhajali nešteti pomisleki, od katerih sta me dva najbolj muči a: ali je omenjeni miličnik sploh še živ in ali je še vedno ohranil svoje staro politično preričanie. Vse te misli so se kmalu razblinile, ko naju je omenjeni miličnik. čez dobre pol ure iskanja, smejoč se pozdravil z visoko nad glavo izpro-ženo desnico, kar ie jasno pričalo, da še ni zapustil svoje politične linije in tudi ne pozabil nekdanjega svojega prijatelja z Reke.
Razložila sva niu prav na kratko svoj položaj ter ga prosila za posredovanje. Nisva pač računala z njegovim južnaškim temperamentom, fci ga je kmalu zanesel v. neskončno pripovedovanje vseh. svojih doživljajev, ki jih je za časa bivanja na Reki in kasneje po polomu fašizma, na potu domov v Sicilijo. Ko je končno to pripovedovanje končalo, nama je izjavil, da za naju lahko kaj stori le proti večerji, ker so Za. taka posredovanja potrebne posebne priprave. Ne bom vas mučil z opisovanjem teh priprav, saj si jih gotovo že sami v duhu zamišljate, povem, vam samo to, da smo drugo jutro zgodaj izplovili in da smo v Gibraltarju morali obnoviti zaloge vina in slivovke. OD SICILIJE NA ŠPANSKO OBALO
Sicilijo smo zapustili 27. maja in ta-korekoč tudi domače vode. S temi besedami mislim označiti predele, koder je doslej plovila naša ladja in si so bili našim mornarjem dobro znani. Od tega dne dalje se je začelo za ras Pravo potovanje v tuje kraje, katere mnogi od nas še nismo pide i. Hribovita Sicilija se je kmalu zgubila za nami in nehote mi je prišel na usta. vzdhljaj o-lajšanja, ko smo jo izgubili z vidika.
Po načrtu potovanja, ki sem ga bil pripravil pred odhodom iz Trsta, smo bili glede na današnji datum in položaj natančno točno za 7 dni v zamudi. Opravičeval sem si to zamudo z raznimi neprevidenimi dogodki in s pomanjkanjem izkušenj posadke za plovbo
U E G A ~ > O M cm C A K
tudi v slabem vremenu. Upal sem, da bomo v. bodoče hitreje napredovali in tako nadoknadili to zakasnitev.
STRAHOVIT BOJ Z VIHARJEM IN
VALOVI
Naslednjega dne zvečer smo bili že precej zahodno od oteka Sardinije. Plovili smo namreč natančno v sredini med Sardinijo in afriško obalo, ker je bil tu vpliv p)-olivnega morskega toka naj slabši, ko :e nenadoma, malo po sončnem zahodu, začel pihati močan zahodni veter, spremljan Z vedno bolj močno valovitim morjem. Sila vetra je vedno bolj naraščala in tudi valovi so vedno bolj pljuskali na krov naše ladje, ki je bil vsled težkega tovora železa prav nizko nad vodo. Držal sem ladjo v stari smeri vse do kasno zvečer; toda kmalu, sem uvidel, da sploh ne napredujemo več in da nas valovi nevarno prekrivajo preko kljuna ladje. Po vsakem valu je ostajala na krovu velika količina vode.Odočil sem se zato da se zatečem pod zaščito obale in počakam, da nevihta prestane s sve-jimdivjanjem. Na izbiro sem imel dve smeri. Prvo obrniti na desno in se zateči a pristanišče Cagliari na Sardiniji ali pa napotiti se proti afriški obali v pristanišče Bizerto. Ker sem se prav ravno dan poprej zaklel, da v nobenem primeru ne pristanem več v italijanskih pristaniščih, sem okrenil ladjo preko levega boka v smeri Bizerte. Ko je ladja pri tem spreminjanju smeri Za čas pokazala svoj bok v. smeri vetra, so se nam na palubo zrušila drug za drugim dva visoka, vala in nam pobrala z nje vse, kar ni bilo privezanega. Na brodu smo imeli velikega psa ptičarja, ki mi je v tem trenotku o-Ihipmo cvileč priletel v prša iz smeri Prednjega dela ladje. Ne vem, kakšni previdnost se imava oba zahvaliti, da nas niso valovi odnesli v morje, ko sva se kotalila po krovu. Čim namse je posrečilo ladjo usmeriti tako, da so veter in valovi udarjali po krmi, smo z veliko težavo dvignili skrajšana jadra. V tej viharni noči ie »Genovaa dosegla svoj rekord v brzini — 11 in pol vozlov na uro. To noč smo prvič poleg motorne, morali staviti v pogon tudi ročno črpalko, ker nam je voda z vseh strani prodirala v notranje prostore
ladje. Potnike smo seveda pravočasno premestili na varno v malo jedilnico izpod krmarnke, kjer sem jih drugo jutro našel razgrete v glasni debati. Edcn od njih mi je takoj raztolmačil, da nameravajo v. Bizerti prekrcati na drugo, bolj udobno in manj nesrečno ladjo.
V Bizerto nismo splovili, ker je vstop v luko oteževalo več v času vojne potopljenih ladij. Močan veter in posebno še močno razburkano morje, bi nas lahko vrgli na enega izmed teh ostankov ladij, pa sem zato odločil, da se. vsidramo izza malega polotoku ob vhodu v pristanišče, ki nus je dobro zaklanjal od vetra in besnečih valov. To zatišje smo takoj izrabili, da smo zopet dobro pritrdili tovor, z ožen na palubi, ter popravili škodo, ki nam jo je nevihta povzročila na opremi ladje.
Ta dobro prestava viharna noč je b -la naša prva resna preizkušnja, ki smo jo doživeli na naši poti. Ko sem sedaj v miru lahko vse premislil, sem z zadovoljstvom ugotovil, da je ladja pol polnimi tovorom prav dobro prestala to preizkušnjo in da je njena stabilnost prav dobra kljub močnim valovom. Se posebno pa me je veselilo, <ia so tudi mornarji pri tem pokazali svojo sposobnost in zaupanje. Prepričan sem bil, da se mi na da In ji poti ne bo treba več plašiti, kakšno bo njihovo obnašanje v težkih trenutkih.
Ob sončnem vzhodu se je nevihta popolnoma polegla in v še malo razgibanem morju smo takoj nadaljevali našo pot vzdolž slikovite francoske severnoafriške obale. Življenje na brodu je zopet postalo podobno vsakdanjemu življenju mornarjev na jadrnicah iz starih časov. Plovili smo največ pod ugodnim vetrom z vsemi razpetimi jadri in ugasnjenim motorjem. Kdor ni poskušal take plovbe si ne more zamisliti koliko zadovoljstva in koliko lepot daje takšna navigacija. Razen oficirja na straži in krmarja sc vsi člani posadke prosti; navadno ;e zberejo na sprednjem delu palube, veselo prepevajo ali si pripovedujejo doživljaje iz raznih pristanišč, ki so seveda prav po mornarsko izmišljeni. Večkrat sem prisostvoval takim pogovorom in se vedno sam sebi čudil, kako sem lahko ure in ure izdržal n poslušanju takih zgodb. Močno omejen prostor in skupno doživljanje dobrega in slabega ter večno domotožje, napravijo mornarja v takih trenutkih sentimentalno odkritosrčnega in ravno zato so menda ta pripovedovanja tako zanimiva.
Dobro znana gostilna ^ |J
ieti
svojim cenjenim gostom in prijateljem imtelp Soiičm piamihe
in
Mečna noao leto!
Točijo se raznovrstna fina vina; v naši priznani kuhinji dobite vedno pripravljena izbrana jedila.
A a razpolago večji in manjši prostori za družinske in družabne gostije
GOSTILNA S U B A N PRI SP, IRANU . TELET 95,577
DRUŠTVENA GOSTILNA Opčine, Narodna ulica št. 39 Želimo vsem cenjenim gostom in prijateljem vesel božič in srečno novo leto!

Gostilna „NANOS” GULIČ ANTON Cenjenim gostom, sorodnikom in znancem želimo vesel božič in srečno novo leto! Trst — Ulica Zanetti štev. 6 — Telefon 7595
Trgovina električnih potrebščin BESEDNJAK JAKOB Trst - Ulica Mazzini 34 - Tel. 50-65 želi cenjenim odjemalcem, sorodnikom in znancem vesel božič in srečno novo leto !
Jazbcir Stanislav UVOZ , IZVOZ vse vrste lesa za stavbeništvo in mizarstvo - Vezane plošče vseh vrst TPQT - Urad : Ulica Settefontane štev. 103 — Telefon 90-475 lllul Skladišče: Ulica Cologna štev. 13 — Telefon 41-643
TRGOVINA IN PEKARNA ČOK ZORA OPČINE, NARODNA ULICA 61 ŽELI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
ZAROČENCI! Predno nakupite pohištvo, oglejte si našo izložbo. Nudimo Vam vse kar potrebujete! Zajamčena solidna izdelava in točna dobava Honhutenme cene!	Plačilne olajšave! Delavnica : TRST- Ul. P. R. Bamhini 23	„ , . Izložba:	la!lUuk: TRS 1 - Ul. P. R. Gamblnl 27 RODICA VIKTOR

STROJNU MIZARSTVU PETAR0S HARIJ Fina pohištva — solidna izdelava! Izvršuje vsa mizarska dela po naročilu. TRST, ULICA SETTEFONTANE ŠTEV. 66

IMP0RT	JESTVINE NA DEBELO	EXP0RT EMILI (Milič) SLAVKO Specialiteta kranjskih klobas in gnjati (pršuta) Trst - Ulica Tjmeus štev. 7 - Tel. 41-146

TRGOVINA JESTVIN ŠMUC ROMAN Trst ° Ullica Baittliisttfl IS - Telo 96=300
Dr. Ž. SIMONIČ TRST - ULICA COMMERCIALE 5/H - TELEFON 29-039 ZASTOPNIK PODJETIJ »ViitcS* Koper in ulJinGevp&M6* Umag MNOGO USPEHA V A O VEM LETU!
TTOVtpSPOmRSKTGA ZDRU/ENJAl
PRISPEVKI ZA SOC. ZAVAROVANJE IN BOŽIČNA NAGRADA
Zavod za socialno skrbstvo (INPS) javlja delodajalcem sledeča pojasnila v pogledu prispevkov za socialno zavarovanje na božično nagrado in trinajsto plačo svojih uslužbencev:
Člen 15 ukaza ZVU št. 134 z dne 8.7. 1952 določa, da so prispevki za vse vrste zavarovanja računajo na celotne prejemke uslužbencev. Vsled tega so da-
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHA POLNO LETO 1953
lodajaci dolžni, da v vsakem primeru plačajo za svoje uslužbence poleg pred-
pisanega prispevka v odstotni izmeri 13.60 tudi osnovni prispevek po tabeli v sorazmerju z zneskom božične nagrade in trinajste plače.
Osnovni prispevek po tabeli bo enak enkratnemu prispevku razreda, ki u-streza dotičnemu znesku božične nagrade in trinajste plače, če ta ne presega lir 27.700; če pa božična nagrada odnosno trinajsta plača presega znesek lir 27.700,. bo osnovni prispevek po tabeli enak enkratnemu mesečnemu prispevku. Te določbe se uporabljajo tudi za primer, da delodajalec izplača le del božične nagrade odnosno trinajste plače.
V pogledu prijave in vplačila tega dopolnilnega prispevka se določa, da morajo deladajalci prijaviti na obrazcu V. 4 posebej božično nagrado odnosno trinajsto plačo. Zneski, ki jih delodajalci dolgujejo na račun osnovnega prispevka po tabeli in prispevkov v odstotni izmeri, se računajo le na dtel trinajste plače odnosno božične nagrade, ki uslužbencu pripada za dobo od 30. aprila t.l. dalje.
Glede prispevkov, za katere še vedno velja maksimum, od katerega se
prispevki računajo, ni nobenih sprememb.
OBNOVA OBRTNIH DOVOLILNIC
Ponovno opozarjamo vse člane imetnike obrtnih upravnih dovolilnic za hotele, kavarne, bare, gostilne, krčme in podobno, da morajo v teku 31. decembra predložiti pristojnim organom javne varnosti upravne dovolilnice v obnovitev za .leto 1953. Poleg upravne dovolilnice morajo pristojnim organom predložiti potrdilo o vplačanem znesku zadevne takse.
Zaradi štednje časa priporočamo članom, da ta posel poverijo tajništvu Slov. gosp. združenja.
PRIJAVA USLUŽBECEV URADU ZA
DELO
Opozarjamo vse delodajalce, da so v smislu veljavnih predpisov dolžni do najkasneje 15. januarja 1953 prijaviti Uradu za delo v Trstu vse osebe, ki so pri njih v službi na dan 31. dec. 1952. Poleg osebnih podatkov treba v prijavi navesti datum zaposlitve ter kvalifikacijo za vsakega uslužbenca posebej.
Oblaslva dajejo prednost italijanskemu mleku
Mleko iz cone B in Jugoslavije
Proizvodnja mleka v okoliških vaseh STO je premajhna, da bi zadostila potrebam mesta, ki ima čez četrt milijona prebivalcev. Zato pač moramo u-važati mleko iz krajev, ki so izven področja Cone A, namreč iz Zone B, Jugoslavije in Italije.
Že zemljepisna lega Trsta nas sili k trditvi, da bi mleko moralo prihajati predvsem iz vasi onkraj državne meje, iz Jugoslavije. Ce si pa podrobneje ogledamo razmere na tržišču bomo videli, da v Trstu popijemo zelo majhne količine mleka iz Jugoslavije in Cone B. Da nam bo stvar jasnejša, bomo s številkami prikazali od kod pride 520 hi mleka, ki ga povprečno v enem dnevu potrosimo za prehrano na tem področju. Mleko dobavljajo:
Mlekarska podjetja v Furlaniji 200 hi
Marzotto (Portogruaro)	125	hi
Mlekarna v Caposile (prov.
Benetke)	35	hi
Treviso	80	hi
Iz Jugoslavije	čez	Sežano	40	hi
Iz Cone B	20	hi
Mlekarice	20	hi
520 hi
Mleko, ki ga dovažajo mlekarice, je
v popolnoma naravnem in neobdelanem stanju. Vse ostalo mleko, ki ga dobavljajo na debelo pa je pasterizi-
rano. Približno polovica mleka je v originalnih steklenicah. Večino stekleničnega mleka dobavlja Marzotto. S prodajo mleka na drobno je v Trstu zaposlenih približno 290 mlekarn, ki ga oddajajo liter po 74 lir, v originalnih literskih steklenicah pa po 84 lir. Za prevzem in razdeljevanje mleka skrbi 6 do 7 grosistov.
Izmed najvažnejših italijanskih proizvajalcev in dobaviteljev mleka Trstu naj omenimo podjetje »Latteria Sociale Romans-Fratelli Postir S.p.A.«, »Marzotto - Portogruaro«, »Consorzio fra latterie-Udine«, »Consorzio di pro-duttori di latte-Caposile« in »Consorzio di Treviso (Polenghi-Lombardi) Lodi«.
Dandanes je vse mleko pasterizirano v mlekarskih obratih, ki so izven Trsta; vendar pa je že delj časa na Mon-tebellu v gradnji večje poslopje, v katerem bodo pasterizirali in hranili mleko. V ta namen bo opremljeno s potrebnimi strojnimi napravami in hladilnicami. Toda hladilnice ne bodo služile samo hranjenju mleka, ampak tudi skladiščenju drugih živil. Graditev poslopja napreduje počasno; lastnikom se očitno ne mudi. Lastnica o-menjenega mlekarskega podjetja je družba SALPAG, ki jo pa povsem kontrolira Marzotto.
Na kraju našega pogleda o preskr-bovanju Trsta postavljamo še vprašanje, zakaj prihaja tako malo mleka iz Jugoslavije, ko so pa jugoslovanski proizvajalci tako blizu nas? Predvsem moramo ugotoviti, da bi Jugoslavija dobavljala večje količine mleka, ker je pač proizvodnja kraških mlekarn dokaj velika. Vsekakor mora imeti podjetje, ki uvaža jugoslovansko mleko (Bratje Postir) tudi neko trgovsko korist od tega, drugače bi se ta posel vendar ne izplačal! Kje leži ta skrivnost?
O temu bi lahko marsikaj povedali uradniki v trgovinskem, oddelku (Department of Commerce) t.j. v oddelku za uvozna dovoljenja ZVU. Tukajšnja oblast daje v poslednjem času dovoljenja za izredno male kontingente jugoslovanskega mleka. Pred prihodom rimskih uradnikov je poslednji mesečni kontingent 200.000 litrov, novembra pa le 100.000 litro mleka. Za mesec december je bil dovoljen uvoz 125.000 litrov jugoslovanskega in 60 tisoč litrov iz Cone B.
Odgovorne oblasti ne odobravajo u-voza večjih kontingentov mleka iz tržaškega zaledja (Sežana je 17 km oddaljena od Trsta, Senožeče pa 33 km), ker hočejo omogočiti čim večji dotok mleka iz mlekarn v . Italiji, ki so tudi do 150 km oddaljene od Trsta.
To ravnanje ni gospodarsko opravičeno. Vmes je zopet politika.
Ing. M. P.
JADRANSKI KOLEDAR
Tudi letos je Gregorčičeva založba v Trstu izdala »Jadranski koledar«. Koledar obsega 110 strani. Prinaša članke iz najrazličnejših vrst človeške dejavnosti. S področja politike, gospodarstva, kulture, zdravstva, gospodinjstva, športa itd. Vsak naš človek bo našel v njem nekaj zanimivega, poučnega in praktičnega za vsakdanje življenje.
KOLEDAR DIJAŠKE MATICE
»Dijaška matica« v Trstu je ob 30. letnici svojega obstoja izdala dva be-ležna koledarja, in sicer namiznega, ki stane 250 lir, in stenskega (200 lir). Nabavimo si ta koledar za pisarne teina ta način neposredno podprimo naše revne dijake!
OBČINSKE VOLITVE V GORICI
Pri občinskih volitvah v Gorici so Slovenci, organizirani v Demokratski fronte Slovencev zbrali 1523 glasov in v Slovenski demokratski zvezi 1542 glasov; kominformistična stranka, v kateri so tudi Slovenci, je dobila 1494 glasov. V občinskem svetu je 40 sedežev. Slovenci bodo imeli 4, dva so zgubili zaradi novega volilnega reda, ki daje prednost velikim strankam. De-mokristijani imajo 26 sedežev, komin-formisti enega
GEN. BRADFORD UPOKOJEN
Ameriški vojni minister je ugodil prošnji gen. Willianma B. Bradforda, poveljnika ameriških čet (Trust) v Trstu; februarja se general vrne v
ZDA.
BOŽIČNA DREVESCA
so bila letos v Trstu zelo draga. Ze majhno drevesce je stalo okoli 1.200 lir, količkaj večje pa okoli 1.600 lir.
SILVIO SERIH
Imporc ' Export
T R I E S T E
VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80
CLSCINETTI /V SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di misura
Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji
ROSSETT1JEVA OBLETNICA Dne 29. novembra je preteklo 110 let, od kar je umrl tržaški rodoljub Domenico Rosseti, dolgoletni tržaški občinski tajnik. Danes ga imajo za svojega tržaški iredentisti. Rossetti se je res boril za »tržaško pravdo«, bil je pa nasproten priključitvi Trsta k Italiji. V Rossettijevih časih so ob razpisu službe tržaškega občinskega tajnika zahtevali tudi znanje slovenskega jezuita.
TRST PRED
»V mojih otroških letih — pripovedoval mi je star okoličan — nismo še poznali plina, da niti ne govorimo o električni razsvetljavi, in božični večer smo slavili pri petrolejki, medtem ko je nad ognjiščem brlela čisto majhna svetilka na o-Ije, ki jo je bilo treba od časa do časa »usekniti«, da se ne bi preveč zakadila. Mi otroci smo nestrpno čakali na konec božične večerje, ki si jo brez neizogibnih rib nismo mogli niti predstavljati, ker smo v naši bujni domišljiji že jasno videli, kako se željno pričakovani Bojič približuje k našemu dimniku, da bi nam usul svoje darove. Po večerji smo vsi nemudoma posedli na klopi in stolčke okoli ognja, ki je prasketal na zelo širokem in nizkem domačem ognjišču ter uperili poglede v zasajeni, črni dimnik. Oh, kako smo ga klicali! A ne dolgo, ker kmalu je priletel iz dimnika prvi obrok jabolk, orehov, mandeljnov, suhih rožičev, suhih tig in češpelj, v raznobarvne papirčke u-vitih sladkarij, kostanjev in sploh vsega, kar si je naše nerazvajeno otroško srce poželelo. Komaj smo vse to pobrali, začeli smo ga zopet klicati in zopet se je vsulo iz dimnika. To se je tako dolgo nadaljevalo, dokler se nismo utrudili klicati in se Božič ni naveličal metati nam svoje darove ter odšel ali odletel k drugim dimnikom, da osreči tudi druge otroke.
To je bilo veselje! Neskaljeno, čislo veselje. A ne samo naše, z nami so se ra-dovali tudi starši in starejši bratje in sestre. Danes ni več Božiča, ni več domačih ognjišč, namesto njih so dolgočasni, moderni štedilniki in električne žarnice. A pravega veselja ni več. Skrb za vsakdanji kruh nas je pokrila s svojim sivim plaščem. Božična drevesca s svojimi svečicami’ so slabo nadomestilo za živega Božiča naše domišljije. Tudi svečic ni več. namesto njih so pritlikave Jamice pro padle tovarne FLENT.
Vse propada. Ce gre tako naprej, bodo tudi božična drevesca izginila. Le poglejte na otožni tržaški trg božičnih drevesc. Človek bi se kar razjokal. Matere in očetje prihajajo in si nezaupno ogledujejo neznatne jelke in smrečice: 1000, 2000, 3000 lir. Kaj pa okraski in žarnice?! Kje naj vzamejo za to potrebne tisočake? Trgovine so prenapolnjene ne le okraskov za božično drevo in vsakovrstnih najmodernejših igrač, ampak tudi sploh vsega, kar bi si človek rad kupil za praznike. Toda povprašajte trgovce, kako gre s prodajo. No, pravijo, seveda se pred prazniki nekaj več proda kakor navadno, vendar mnogo manj nego lansko leto, in lani smo prodali manj nego predlanskim. Povsod ista pesem, tako pri jestvinčarjih, tako pri tkaninah, v prodajalnah za kuhinjske potrebe in razno posodo, tako v gostilnah in sploh povsod.
V neki znani trgovini, ki prodaja že izgotovljene obleke, je bilo izjemoma vse
VEC SOLI V JUGOSLOVANSKI
CONI
V solarnah v Sičjolah so pridelali letos 330.000 ton soli se pravi okoli 800 vagonov več kakor lansko leto. ZARADI SUSE
je doslej Jugoslavija kupila v tujini 70.000 vagonov žita. Odslej bodo imeli enotno moko in le malo bele. ŽELEZNICA KNIN-ZADAR
Jugoslovanski izvedenci so že trhsl-rali 50 km nove železnice Knin-Zadar, ki bo vezala severno Dalmacijo z morjem.
PR A Z NI KI
polno ljudi. Toda tam prodajajo večinoma na obroke, druge, ki ne poznajo obrokov, pa so bile polne blaga in skoraj brez odjemalcev. Druge trgovine, ki -prodajajo tudi na obroke ne tako nujno potrebno blago, kaikor šivalne in pralne stroje, radijske aparate in podobno, so kljub ponujanim obrokom tudi prazne. Tudi v klobučarni je bilo še precej odjemalcev. Kako to? »Gologlavce je prignala sem burja, da si kupijo kape proti burji, kakor hitro pa se burja pomiri, vtaknejo kape v žep. Od tega pa ne bomo debeli, ker ni o prodaji klobukov niti govora.«
Pri Sv. Jakobu, kjer stanujejo vsi pristaniški delavci, je videti samo zaskrbljene obraze. Kako naj se vesele božičnih praznikov, ko delo v obeh lukah, posebno pa v stari, skoraj popolnoma počiva?
Ker odgovorni činitelji, ki imajo usodo našega mesta v rokah, ne znajo ali nočejo ukreniti potrebnega, da bi vsaj zaustavilo gospodarsko propadanje naše luke, sta pa Palutan in Winterton z odpravo slovenskih krajevnih imen poskrbela, da bodo vsaj italijanski iredentarji za praznike veseli. Seveda, zopet na naš račun.
G.
NOVO POSOJILO ITALIJI
Italijanska vlada je sklenila razpisati notranje posojilo v začetku prihodnjega leta. Višina še ni bila določena. Računajo, da gre za 120 milijard proti 5% obrestim in po ceni d'/,50-98 za nominalnih 100 lir.	T
TROSOBNE HIŠICE NA ANGLEŠKEM
Po najnovejšem odloku je graditev trosobnih hišic na površini do 100 kv. m zopet dovoljena brez predhodnega dovoljenja oblastev, toda pod pogojem, da se pri graditvi ne uporabi več lesa kakor po navadi. Najemnine so še pod nadzorstvom, vendar lahko lastnik odda stanovanje po lastni izbiri. Gradbena podjetja lahko zgradijo 12 tro-so-bnih hišic in jih lahko nato prodajo. ITALIJA IN GRČIJA STA POTREBNI
POMOČI
Mr. Sawyer, ameriški minister za trgovino, ki je v spremstvu šestih gospodarskih uradnikov in enega zasebnega- poslovnega človeka prepotoval zahodno Evropo in proučil gospodarske razmere v psameznih državah, je predložil Trumanu spomenico z dvanajstimi predlogi. V tej ugotavlja, da je zahodna Evropa gospodarsko silno napredovala in da je prepričana, da ZDA ne bodo več dajale pomoči. Po njegovem mnenju sta Italija in Grčija še potrebnig gospodarske pomoči.
mstm KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. lO I. - TELEFON ŠT. 54-58
Varujmo ptiče - prijatelje kmeta!
Potrebna je splošna prepoved Iona ptic
Na zadnji konferenci naših kmetovalcev na Opčinah je neki udeleženec iz našega Brega izrazil potrebo po zavarovanju koristnih ptic pred neusmiljenimi lovci in pobijalci teh velikih dobrotnikov in prijateljev kmeta. Pozval je tudi Kmečko zvezo, naj se zavzame za prepoved lova na ptice. Ta poziv je naletel na splošno odobravanje zbranih kmetovalcev; naši kmetovalci res čutijo potrebo po zaščiti pre-koristnih živalic.
Skoda, ki jo povzroča kmetijstvu vsako leto raznovrsten mrčes, je neprecenljiva. Kmetijske pridelke in sadeže poškodujejo ali uničujejo črvi in gosenice ter hrošči raznih vrst, ki napadajo vse dele koristnih rastlin od samega začetka njihovega razvoja spomladi pa tja do pozne jeseni. Veliko je vrst črvičkov, ki grizejo zrelo sadje in ga pokvarijo, da ni več užitno za ljudi ne za živino.
Naši stari kmetovalci zatrjujejo in to ugotovijo tudi strokovnjaki — da postaja škoda, ki jo povzroča našemu kmetistvu omenjeni mrčes, skoraj vsako leto. bolj občutna. To se dogaja kljub temu, da se naši kmetovalci borijo proti istemu v vedno večji meri in z razndvrstnimi sredstvi, katerih prej umno kmetovanje ni' niti poznalo. Zadnja leta so se tudi pri nas pojavili še koloradski hrošč, gosenice nočnih sovk, pesni mrhar in še druge žuželke v takšni meri, da so se jih naši kmetovalci kar ustrašili.
Seveda najdemo tudi na našem trgu raznotera, več ali manj učinkovita, sredstva za borbo prati omenjenim škodljivcem; vendar pa je uporaba teti sredstev združena z znatnimi stroški in posebno še z veliko zamudo dragocenega časa. Tudi uspehi te borbe pri zatiranju mrčesa niso vedno zadovoljivi. Saj se različna, rastlinam škodljiva golazen razmnožuje in zadržuje tudi po zemljiščih in mestih, kjer jih niti najpridnejše roke kmetovalca in najboljša sredstva ne morejo doseči. Kdo pa naj. uničuje škodljivi mrčes po mejah in pašnikih, po gostem grmičevju in po gostem drevju, ter v gozdu? Od tam se ta golazen preseli ob ugodni priliki na travnike, na njive in sploh na koristne rastline.
Tudi je še mnogo nevednih in celo zanikrnih kmetovalcev, ki se prav malo brigajo za zatiranje rastlinskih škodljivcev po svojih njivah in sadnih drevesih. V tem pogledu bi lahko mnogo pripomogli pristojni krogi s smotrnim podukom gospodarjev in morda celo z zakonito, prisilno uvedbo splošnega zatiranja hujših rastlinskih škodljivcev. Vendar pa ne bi tudi v lem primeru mogli doseči zadovoljivega in popolnega uspeha (glej primer neuspešnega zatiranja koruznega črva), čeprav je že dolgo uzakonjeno) ker je nemogoče, da bi človeška roka in u-metna sredstva- dosegla- vsa mesta, kjer se škodljivi mrčes pogostoma skriva.
Zaradi tega je neobhodno potrebno, da v umnem kmetijstvu uporabljamo v čim večji meri naravne nasprotnike žuželk in/ merčesa sploh. Najhujši sovražniki vsakovrstnega mrčesa pa
so vprav ptiči in to predvsem ptiči pevci. Naši dedje niso dali tem, zelo koristnim živalicam vzdevek »prijatelji kmeta« samo zaradi prijetnega petja in žvrgolenja, ki krajša kmetu čas pri njegovem delu. Že oni so vedeli, da se večina ptičev hrani skoraj izključno z mrčesom. Zlasti spomladi, ko imajo ptiči svoje mladiče, ki j>h Pitajo predvsem z mrčesom, je njihova korist za kmetijstvo neprecenljiva; saj so pti-česlovci (ornitologi) ugotovili, da požre n. pr. senica alii ščinkovec v enem samem dnevu tudi 2000 in še več črvičkov aii malih gosenic.
Kjer je mnogo ptic, se škodljivi mrčes le redko kdaj tako razmoži, da bi bila njegova škoda res občutna. Znanstveniki so celo mnenja, da še edino ptice zadržujejo, človeštvu in živalstvu nevarno razploditev in razširitev mrčesa. Po njihovem mnenju bi se mučes, ako bi poginile vse ptice, tako razplodu v kratkem času, da bi uničil vse zelenje rastlin in bi s tem onemogočil nadalnji obstoj živali in ljudi.
Zaščita ptičev je zaradi tega — ne glede na moralno stran — že z gospodarskega neobhodno potrebno. To še zlasti na tukajšnjem pcdročjui tržaškega ozemlja kjer sta lov na ptice in pokončevanje drevja v zadnjih desetletjih pregnala koristne ptice/ in privabila vsakovrsten mrčes. Praktične in učinkovite uspehe pa bo mogoče doseči na tem odročju le s splošno prepovedjo lova korisinih ptic in z nadzorstvom nad izvajanjem te prepovedi.
Hkrati pa je tudi potrebno! tesnejše sodelovanje v tem pogledu domačih kmetovalcev s pristojnimi oblastvi, kakor tudi s šolo, ki bi morala dajati naraščajo ustrezno vzgojo.
italiianska sltokovaa orgaaizaGila nja
Objavljamo popravek, ki smo ga prijeli v smislu čl. 8 Ukaza ZVU št. 270 z dne 11-7-1948 od spodaj navedene organizacije v zvezi s člankom, ki je bil objavljen v št. 136 »Gospodarstva« z dne 5. decembra 1952. Objava, ki jo točno in dobesedno prepisujemo, je priložena v siovensKem izvodu pisma št. 1156 z dne 17 decembra 1952 zadevne organizacije;
Gospodu Kosmini, tajniku Kmečke zveze, ki je prosil za podporo njenega prizadevanja pri pristojnih oblastih v svrho da bi dosegao pomoči v korist tukajšnjih kmetov, prizadetih po suši in drugih škodljivicih, italijanska strokovna organizacija kmetov v U. Roma, 20 (Federazione Coltivatori Diret-ti) je izjavila da se je vže preje zanimala za to zadevo in da jej je že bilo zagotovljeno da Urad za Kmetijstvo in Ribštvo ZVU je določil vsoto približno 3.000.000 lir za to svrho. Resnici na. ljubo bodi rečeno da gori navedena Organizacija je bila prva, tudi o tej priliki, ki se je zanimala za teškoče kmetovalcev in. ki nikdar odklanja svoje sodelovanje, kadar gre za korist našega kmetijstva.
Podpisana:
II Direttore
Dott. E. D. Rustia - Traihe II Presidente Giovanni Parovel
KMEČKI KOLEDAR
VAŽNA KMEČKA OPRAVILA KONEC DECEMBRA
NA NJIVI IN POLJU. Ob slabem vremenu razvažamo izdelan hlevski gnoj na njive in polje. Ako zemlja ni preveč blatna, raztrosimo po njej gnoj in jo globoko preorjimo za pomladansko setev. Se pred oranjem raztrosimo po zemlji tudi umetno gnojilo v dono! nilo hlevskega gnoja in po potrebi namenjenega posevka. Ce je zemlja namenjena žitu, tedaj potrosimo več su-perfosfata, za krompir pa trosimo več kalijeve soli.
Pazimo, da nam vsaj na obdelani zemlji ne zastaja voda, ker na močvirni zemlji koristne rastline najslabše u-spevajo ali se celo zadušijo. Slabe odvodne jarke moramo očistiti in jih poglobiti ter po potrebi napraviti še nove. December je primeren čas za preo-ravanje travnikov v njive, ako le zemlja ni preveč mokra.
NA VRTU. Pridno gnojimo in prekopavamo vrtno zemljo, če je le dovolj drobljiva, da si prihranimo to delo, ko bo spomladi vse polno drugih ooravil Hlevski gnoj moramo dopolniti z umetnimi gnojili. To trosimo še pred kopanjem. Pri tem se ravnamo tudi po vrsti vrtnine, ki jo bomo gnojili na posameznih delih vrta po načrtnem kolobarjenju.
V zavetno in sončno lego sejemo še
Načrtna elektrifikacija jugoslov. cone
Letos zavzamejo dela na elektrifikaciji v koprskem okraju znaten del. Prvotno je bilo določenih za spopolni-tev električne mreže in naprav v o-kraju 20,5 milijona dinarjev, naknadno je bilo še dodanih 6 milijonov dinarjev. Zgraditev nove razdelilne transformatorske postaje v Kopru pa zahteva izven navedenih 26 in pol milijona dinarjev še cca 30 milijonov. Vsa potrebna dela je prevzelo elektropod-jetje ELTE v Izoli. Gre za sledeča dela:
a)	Transformatorska postaja.
Predvidene so transformatorske postaje v Sv. Antonu. Kavaličih, Kortah, Maliji, Krkavčah in Pučah. Dela na prvih štirih postajah so že dovršena; v Krkavčah in Pučah pa delo v pospešenem- tempu napreduje.
b)	Daljnovodi. Po načrtu so bili zgrajeni že daljnovodi Sv. Lucija, Ma-lije-Korte, Vanganel-Sv. Anton, medtem ko se še gradijo Smarje-Krkavče in Kavaliči. Obseg nove daljnovodne mreže je 13 km 800 m.
c)	Zgraditev nizko-napetostnega o-
mrežja. Za zgraditev tega omrežja je določen pomemben znesek celotnega proračuna za električna dela v znesku 9 milijonov dinarjev. Gre za sledeče vode:	I	11 I,
Transformatorska postaja (T. P-) Korte-Cedola, T.P. Korte, T.P. Malija-Fičuri, T.P. Malija-Cetari, T.P. Krkav-če-vas Krkavče, T.P. Krkavče-Sv. Peter, T.P. Puče-vas Puče, Planjava, T.P. Kavaliči-vas Kavaliči-Potok, T.P. Pu-če-Koštabona, Kavaliči-Potok, T.P. Sv. Anton-Turki-Gregoriči, T.P. Malija-vas Malija, Pcm-jan-Fjeroga. Dodatni plan za te vode jih vsebuje še nekaj, med njimi tudi Rižana-Sv. Nedelja.
č) Nova razdelilna transformatorska postaja v Kopru. Gradnja te postaje je sedaj najpomembnejše delo, ki ga izvršuje ELTE iz posebnega proračuna okoli 30 milijonov dinarjev. Od te postaje je odvisna osamosvojitev cone na električnem polju. Celo ozemlje cone ima namreč frekvenco 42 H.Z. Gre za to, da vzkladi električno omrežje cone na frekvenco 50 H.Z., kakor je v rabi v Sloveniji. Bodoči največji odjemalec električnega toka bo stanica črpalk v Sičjolah. Črpalke so pripravljene za frekvenco 50 H.Z. Izvršitev obeh postaj je nujna in se paralelno pospešuje. Dovršitev nove razdelilne transformatorske postaje se pričakuje v prvem četrtletju 1953.
Nova razdelilna transformatorska postaja ima velik gospodarski pomen, ker bodo po njeni zgraditvi priliranili devize, s katerimi je treba plačati tok iz Trsta.
Tudi tržaško električno - omrežje bo že: leta 1956 preurejeno v frekvenco 50
H.Z., medtem ko ima sedaj, kakor cona B, 42 H.Z,
ELEKTRIFIKACIJA VASI
Vse delo na elektrilikaciji vasi koprskega okraja se vrši točno po1 planu. V zadnjih mesecih so dobile elektriko Koštabona, Korte, Sv. Anton, Turki in Gregoriči. Na vrsti so Kavaliči in Malija.
Kakor rečeno vsa dela elektrifikacije izvršuje domače delavstvo na zadovoljiv način. ELTE je usposobila delavstvo za to na svojih tečajih v Izoli, kjer je pouk v obeh jezikih. Material za vsa navedena dela prihaja iz Jugoslavije. Strokovnjaki ugotavljajo velik napredek zadevne industrije v Jugoslaviji od leta 1949 dalje.	V.R.
po na svop zemlji!
Večino bolj se množijo pritožbe, češ da se kmetovanje ne izplača. Ce in koliko io ustreza resnici, smo že pisali in bomo o tem še govorili, ker je to poglavje za nas življenjskega pomena. Danes se hočemo pomuditi pri tistih činiteljih, ki vplivajo negativno na kmetovanje v coni A.
Prva ovira razvoju in napredku našega kmetijstva je vključitev STO v italijanski gospodarski sistem, ki nima nobenega umevanja niti interesa za pospeševanje kmetijskega gospodarstva in po svoji kapitalistični naravi bi to celo z najboljšo voljo ne mogel storiti. Obratno: ta sistem nujno potrebuje drobne kmetijske obrate za izkoriščanje na trgu in kot re. zervo delovne sile.
Kot povsod igra odločilno vlogo v kmetijstvu zemeljska skorja ali sestava zemlje, ki mora biti ponekod za to gispodar-sko vejo bolj, drugje manj prikladen, in to zaradi svojih boljših ali slabših fizičnih in kmetijskih pogojev. O naši zemlji moramo reči, da ni za kmetovanje na splošno posebno dobra, in to ne le, ker je sestavljena iz rudnin, ki ji ne dajajo dovolj za rastlinski razvoj nujno potrebnih re-tržnim, terenskim in podnebnim prilikam, pomanjkanja.
Pomanjkanje zemlje v širino in globino kot tudi njena razkosanost ovirata mehanizacijo, ki je danes za uspešno kmetovanje nujnost, ker delo lajša, krajša in pridelek zviša. Naštetim činiteljem moramo priš‘e'.i še nizko strokovno izobrazbo, ki ovira bolj umno (racionalno) kmetovanje in njeno prilagojevanje tukajšnjim tržnim terenskim inpodnebnim prilikam.
Posledica vsega tega je beg z zemlje z uvodoma omenjeno trditvijo, da se kmetovanje ne izplača, kar utegne za naš obstanek imeti hudo posledice. Prav zato je skrajno potrebno, da se tega poglavja lotimo z resnostjo, ki jo glede na naš obstoj narekuje trenutno stanje, to ga proučimo čim bolj vsestransko in temeljito.
J. F.
solato rezivko-solatino ter sadimo Česnik in čebulček. Pripravimo si vse potrebno za steklenjak za setev zgodnje vrtnine in sadik za presajanje. V že pripravljen steklenjak sejmo solato re zivko in tudi redkvice, katere bomo lahko brali že februarja, če le ne bo prehudega -mraza.
V	VINOGRADU. Ako smo zemljišče že primerno pripravili in ni preveč izpostavljen burji, je najboljše, ako posadimo se pred mrazovi mlade trie. Pri sajenju cepljenk moramo paziti, da pride mesto cepitve nekaj cm iznad površine zemljišča. Ce so cepiči zakopani preveč globoko, poženejo iz njih korenine namesto samo iz podlage, kar trte navadno silno oslabi vsled napada po trtni uši.
Kole za trte je treba olupiti, dokler so še sveži in jih temeljito namočiti -približno 50 cm visoko - v 5-6% vodni raztopini modre galice (5-6 kg m. galice na 100 1. vocte brez apna), da bodo v zemlji trajali več let.
V	SADOVNJAKU. Skrajni čas je, da opravimo prvo zimsko škropljenje sadnega drevja; to je zlasti konsmo ko-šcicastemu -sadnemu drevju, ker odpravimo škodljivo kodravost lahko samo s 4-o% bordojsko brozgo, ki bi v poletnem času poskouovata tudi listje.
Mlada sadna drevesca uspejo zelo dobro, ce jih sadimo v tem času pred mrazovi, da le niso izpostavljena močni burji ali pa grizenju po zajcih.
V	KLETI. Pretoči mlado vino ob prvem lepem vremenu, ce še nisi tega storil prvič; vina pa ne pretakaj ob slabem vremenu. Sode moraš poprej dobro zadimiti z žveplom. Pazi, da bodo sodi polni do vehe in dobro zače-peni (zamašeni) s čepi iz zdrave plu-tovine. Ne odpiraj sodov po nepotrebnem in tudi vino za poskušnjo toči le skozi pipico iz trdega lesa ali pa iz ro-govine.
V	SHRAMBI. V tem času moraš posebno paziti na suhe pridelke in živila, da jih ne pokvari preobilna vlaga. Krompir moraš zopet prebrati in ga po potrebi prezračiti, da ne bo pognal predolgih kali in se morda zagrel.
DOMA-SPLOSNO. Ob koncu leta napravi umen kmet nekak obračun ali bilanco o svojih gospodarskih uspehih in neuspehih. Zlasti je koristno, če napraviš ta obračun po možnosti posebej za vsako panogo: poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo, vrtnarstvo itd. Iz takega obračuna bo gospodar spoznal, katera panoga mu donaša več koristi in katera manj. Na podlagi tega spoznanja si bo laže izdelal proračun in načrt dela za prihodnjo leto.
Ob samih praznikih privošči sebi in družini potrebnega razvedrila, da se tako družinsko sloga še bolj utrdi. Družinska sloga je prvi pogoj za uspešno kmetovanje, zlasti še v težkih časih, kakršne mora še vedno preživljati slovenski kmet na Tržaškem.
Vprašanja in odgovori
Kmetovalec I. B. s Skorklje vpraša:
Izkopal sem široke in meter globoke jame za sadna drevesca, kakor to priporočajo kmetijski strokovnjaki in sadjarske knjige. Kako glo.kobo pa naj sedaj pravilno sadim mlada drevesca, da bodo dobro uspevala?
ODGOVOR: Široke in meter globoke jame so za sadno drevja pravilne. Sadnih devesc pa ne smete zakopati globoko v jamo, marveč čiseo plitvo tako, da pride vrat drevesca (debeli del, ki je med koreniko in deblom) celo kakih 10 cm iznad površine zemljišča okrog jame. Zemlja in gnoj z odpadki na dnu jame se bodo v par letih toliko znižali, da bo potem drevo prišlo v enako višino z zemljiščem, v kakršni je rastlo, še preden smo ga presadili. Večina korenin sadnega drevja se razraste tik pod zgornjo, rodovitno plastjo zemlje, iz katere črpa največ redilnih snovi, dočim črpa iz globine predvsem vlago. Znan je rek, «da morajo korenine sadnega drevja slišati glas zvona« in ne smejo hiti drevesa preveč globoko zakopana. Ako sadimo drevesca tako globoko v zemljo, da pride vanjo tudi vrat, oziroma deblo, tedaj se navadno zgodi, da olupek debelca v zemlji segnije in se drevesce nato posuši.
TRŽNI PREGLED
V zadnjem tednu niso zabeležili na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki posebnin sprememb. G.eae na bližajoče se praznike so splošno pričakovali živahnejši promet. Vsekakor je bilo povpraševanje po limonah in pomarančah, po suhem sadjU, perutnini in vinu nekoliko večje kakor navadno. Trgovci so si očividno nabavili blago, po katerem bodo potrošniki bolj povpraševali med prazniki. Cene se niso mnogo spremenile.
Pri prašičih so ugotovili novo nazadovanje; to velja tudi za nekatere vrste volov in za neka.eie vrste sira. Proizvajalci niso hoteli popustiti v cenah, vendar se goveja živina in prašiči kijun temu mso mugii ohraniti pri starih cenah. Kupci se niso hoteli obvezati za večje količine blaga. Splošno je viadaio pravzaprav mrtvilo, ako primerjamo letošnji trg ob koncu leta s prejšnjimi leti.
Cena pšenice je ostala v glavnem neizpiemenjena. Priue.ova.ci so prodali že večji deli svojega pridelka, tako da danes razpolagajo samo z manjšimi količinami.
S koruzo je bilo zaključenih malo kupčij. Cene so se ohranile na dose-ženin postojankah, čeprav je bilo povpraševanju po blagu majhno. Kupčija z neoluščenim rižem ni bilo posebno živahna. Kljub temu je cena os.ala čvrsta.
v nekaterih predelih severne Italije je zapadel sneg, kar je povzročilo še večje povpraševanje po krmi in tako tuoi nadaljnje napredovanje cene v teh krajih. V drugih ponrajin.h je bil trg s Krmo bolj miren in cene so osiaie neizpremenjene.
Na trg prihaja se vedno mnogo goveje živine, kar potiska ceno navzdol. Dejansko so cene nazadovale na raznih trgih severne Italije. Vllada je vnovič uvedla sistem uvoznih dovoljenj za u-voz živine iz inozemstva. Računajo, da se bo učinek tega ukrepa pokazal šele v nekaj teanih. Trg ni absorbiral vseh prašičev, ki so jih prignali na trg. To je povzročilo novo nazadovanje cen. Veje je bilo povpraševanje po perutnini, kar je povzročilo skok cen.
Na tigi' z mas_om se opaža težnja za ustalitvijo, čeprav so se na nekaterih trgih pokazali znaki š bkosti. Na trgu je zavladalo nekakšno ravnoves je, ker je proizvodnja v Lombardji in Emiliji nazadovala. Na trgu s sirom je bilo mirno. Povpraševanje po švicarskih tipih je bilo majhno. To velja tudi za »provolone«. Gorgonzola je šel težko izpod rok. Velika je bila ponudba mehkih sirov; od tod nazadovanje cene. Cena ovčjga sira je ustaljena.
Z olivnim oljem ni bilo zaključenih posebnih kupčij. Splošno jb vladalo mrtvilo. Cene so sicer ostale, vendar so šibkejše.
Poročila z vinskega trga so bila zadovoljiva. Kupčija je bila živahna in cene kažejo težnjo navzgor. Sodeč po mnogih znakih ni bila kakovost letošnjega vina v Italiji tako dobra, kakor so napovedovali.
Iz inozemstva so prišla nova naročila za pomaranče in limone. Zboljšal se jte trg tudi s suhim sadjem; večje je biio povpraševanje po mandljih in orehih, kar je povzročilo napredovanje cene.
ŽITARICE
PIACENZA — Pšenica mehka fina proizvod. 1952 7.700-7.750 lir stot, dobra 7.600-7.700, navadna 7.450-7.550; koruza proizvod. 1952 fina 6.100-6.200, navadna 5.600-5.800; oves 5.600-5.800; pšenična moka tipa »1« 8.300-8.500, tipa »0« 8.600-8.800, tipa »00« 9.400-9.600; koruzna moka I 7.150-7.250, II 6.400-6.500.
VERCELLI — Neoluščeni riž: navaden 6.300-6.600; Pierrot 6.400-6.800; Ron-rolo 6.200-6.700; Sancio P. 6.5007.000; Maratelli 6.900-7.500; Ardizzone 6.500-7.000; Rizzotto 6.400-7.000; Razza 77 6.800-7.300; R. B. 7.300-7.900; Sesia 7.000-7.600; Arborio 7.500-8.200. Oluščeni riž:	navaden 9.200-9.50; Pierrot
10.600-10.800; Roncarolo 10.800-11.300; Ardizzone 10.500-11.000; Maratelli 11 tisoč 500-12.200; Razza 77 11.80-12.300; R.B, 12.300-12.700; Arborio 14.800-15 tisoč 800.
ŽIVINA
CREMONA — Klavna živin^: voli 1 250-270, II 170-190, III 130-140; biki I 250-270, II 210-220, III 120-130; junci I 250-270, II 200-220; teleta I 410-420, II 320-340, III 260-280; prašički za rejo 18-20 kg 250-270; 20-50 kg 250-270, 50-100 kg 250-270, 103-120 kg 250 270; Debele svinje odlične pasme: 120-150 kg 250, 150-180 kg 255, nad 180 kg 260 lir kg žive teže.
OLJE
FIRENZE — Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. proizvod. 1952 450-455; do največ 1,50% kisi. 440-450, do največ 2,50% kisi. 425-440, do največ 4% kisi. 415-425; dvakrat rafinirano »A«	470-475,	»B«	425-430; semensko
olje navadno 360-365.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA — Maslo I 950-970, II 890-900, III 860-370, IV 830-840; sir sbrinz svež 560-580, star 3 mesece 610-
630; provolone svež 550-570, stan 3 mesece 610-630; trdi sir krajevne proizvodnje svež 540-550, majski 1952 600-630, zimski 1951-52 720-740, majski 1951 750-800; emmenthal star 3 mes. 610-630; italico svež 420-450, taleggio svež 320-350.
VINO
MILAN —> Cene za stop/stot fco milanska postaja: črno Piemonte 10-10,5 stop. 470-490, 12-13 stop. 530-580; Barbera 580-610; Oltrepo pavese 10,5-11 stop. 470-490, 11-12 stop. 480-520; črno Mantova 430-450; Valpolicella in Bar-dolino 550-590; Reggiano 10-11 stop. 460-490, 11-12 stop. 490-510; toskansko navadno 450-480; Marche črno 470-490; Barletta extra 13-14 stop. 485-515; Bar-letta navadno 12-13 stop. 4465-485; piemontski moškat 8.400-8-600 lir stot. KOŽE
REGGIO EMILIA — Za kg surovih osoljenih kož z repom fco skladišča groš.: voli do 4 kg 290-300 lir, nad 40 230-240; biki do 40 kg 270-280 nad 40 kg 230-240; teleta 3-6 kg 820-840, 6-8 kg 770-790, 8-12 kg 600-610, 12-20 kg 490-500, 20-26 kg 410-420; teleta db 30 kg z glavo in parklji 340-345; konji 210-215; mezgi 155-165; osli 125-135; ovni 290-300; ovni suhe kože 670-680; zajci suhe kože 150-160; jagnjeta 400 lir za kožo.
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo izvoz 45.000 volovskih kož (teže nad 45) in v svežnjih, sestavljenih iz kosov nad 10 kg. Za ta izvoz niso potrebna: posebna dovoljenja. Izvoz na šterlinsko področje je treba poravnati s funti šterlingi, v druge države pa v kliringu.
MED
COSENZA — Med krajevne proizvodnje 300-350 lir kg.
PERUTNINA
MILAN — Kopuni živi 800-900, mrtvi 900-1.050; race mrtve 550-650; zajci živi 330-360, mrtvi z kožo 440-480, brez kože 480-550; pegatke žive 750-775, mrtve 900-950; kokoši žive) 625-650,
mrtve 800-850; kokoši inozemske 600-650; gosi žive 350-400, mrtve 375-400; golobi 900-950; piščanci živi 750-800, mrtvi 950-1.000; purani živi za rejo 500-550; mrtvi 800-900 lir kg; sveže jajce 50 lir komad.
KAVA
TRST — Zadnje kvotacije na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, fob pristanišče vkrcanja v dolarjih za 50 kg: Rio N.Y. 5 53,40; Ri0 N. Y. 3 54; Santos Superior 58,50; Santos E.P. Crivello 18 63; srednje-ameriška kava, cif Trst vt dolarjih za 50 kg: Haiti naravna 60; Salvador 63,50; Kostarika 67; arabska kava, cif Trst v šilingih za 50 kg: Gimma 410; Moka Ho-deidah 1 450; indonezijska kava, cif Trst v holandskih florintih za 100 kg: Bali Robusta 363; afriška kava, v šilingih za cwt: Uganda prana in prečiščena 350.
Cene za ocarinjeno kavo od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg netto: brazilska kava: Rio N.Y. 5 1.220; Rio N.Y. 5 1.235; Santos Superior 1.360; Santos E.P. cri-vello 18 1.370; srednje-ameriška: Haiti naravna 1.330; Salvador 1.420; Kostarika 1.530; arabska kava: Gimma 1.330; Moka Hodeidah 1 1.385; indonezijska: Bali Robusta 1.155; alriška: Uganda prana in prečiščena 1.150.
SLADKOR IN KAKAO
TRST — Po neuspelem poskusu zvišanja cene sladkorju na 44/7/6 funta šterlinga za tono so angleški trgovci zopet znižali ceno na prejšnjo višino, in sicer na 43/19/6 funta šterlinga cif Trst. Kot posledica tega znižanja je tudi češkoslovaški sladkor padel od 43 na 42,5 funta šterlinga za tono fob Trst. Madžarski sladkor še vedno ne kvotira na tržaškem1 trgu. Blago pripravljeno v prosti luki stane 138 dolarjev za tono fco vagon odhod. V zadnjem tednu je bilo sklenjenih zelo malo kupčij s sladkorjem, v tranzitu.
Cena kakaa se dviga. Tako stane Accra good fermented 262 šilingov za cwt cif Trst.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel) ,. Koruza „	„	„	„
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt).
Cin Svinec Cink Aluminij Nikelj Bombaž
z., srebro dol. za steklenico ........
LONDON
Baker (f. šter. za d. tono)..........
Cink	„	„	............
Svinec „ „	„	„	............
ALEKSANDRIJA
Bombaž „Karnak“ I. (v. talerjev za kantar)
„ „Ashmouni“ I. „	„	) .,
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)...
2/XII.	19/XI.	16/XII
234 %	237./.	229.i/8
167 l/a	166i/s	162.1/5
36.50	36.50	36 50
121.50	121.50	121.50
14 —	14.50	13.80
8.75	12.50	12.50
20,—	20 —	20.—
56.50	56.50	56.50
34.75	35.50	33.55
212.-	205,-	217.—
285	285	285
134	114	114
94. V.	943/4	98
_	63.10	
—	55.40	—
197.40	197.40	196.10
Razvoj na mednarodnem trgu s surovinami v zadnjem tednu je bil pod vtisom optimizma, ki ga je zbudil o-bisk bodočega predsednika ZDA Ei-senhowerja v Koreji. Tako je indeks sklenjenih terminskih kupčij na ameriških borzah popustil v tednu do 12. decembra od 171,24 na 169,96 in indeks zaključkov proti takojšnji izročitvi od 173,87 na 172,12. Vse kaže, da ni izid gospodarske konference Britanske skupnosti v Londonu imel posebnih posledic za razvoj cen na mednarodnih trgih, ker ni konferenca prinesla nikakšnega presenečenja. Radikalnih sklepov ni bilo. Presenetila je izjava sedanjega predsednika ZDA Trumana, češ, da je potrebna ohranitev državnega gospodarskega nadzorstva nad trgovino z raznim blagom tudi še po 30. aprilu 1953. Parlamentarni krogi so namreč proti ohranitvi tega nadzorstva.
ŽITARICE
Pšenica je na čikaški borzi nazadovala v tednu do 12. decembra od 232 3/8 na 230 3/4 stotinke dolarja za bu-šel proti izročitvi v decembru, od 239 nai 236 1/2 proti izročitvi v marcu. Ta padec pripisujejo izjavi bodočega ameriškega ministra za kmetijstvo Tafta Bensona, da bo Eisenhowerjeva vlada ohranila državne podpore za pšenico, toda samo v iznosu 90%, se pravi, da bo ta podpora nižja in ne bo vlada vzdrževala cene na sedanji višini. Prav tako je cena koruze padla od 166 1/4 na 164 3/8.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja na newyorški borzi je ostala neizpremenjena okoli 4 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; proti izročitvi v januarju je nazadovala od 4,14 na 4,04 stotinke dolarja za funt. Kava je samo za malenkost napredovala, in sicer od 53,12
na 53,20. Cena kakaa je ostala neizpremenjena pri 29 stotinkah dolarja proti takojšnji izročitvi.
VLAKNA
Bombaž je 12. decembra dosegel na newyorški borzi najnižjo točko po izbruhu vojne v Koreji, in sicer 32,80 stotinke dolarja za funt. Pred začetkom korejske vojne je bombaž stal 30,70 stotinke dolarja. Lansko leto je dosegel najvišji tečaj s kvotacijo 46,06 stotinke dolarja. Cenitev letošnjega pridelka v ZDA dne 1. decembra se glasi na 15,038.000 bal, medtem ko se je glasila cenitev 1. novembra na 14 milijonov 905.000 bal; lanski pridelek je znašal 15,144.000 bal. Na newyorški borzi se je razširila vest, da bodo Z. D.A. prihodnje leto omejile proizvodnje na 13 milijonov bal. Izvoz bombaža je v zastoju. Cena v Nevv Yorku je bila 12. decembra 33,41 (34 teden poprej) proti izročitvi v decembru. Terminska borza v) Aleksandriji je še vedno zaprta. Nekaj kupčij je bilo sklenjenih po ceni, ki je bila za 3/4 talarje pri kantarju višja, kakor jo je določila vlada. Letošnji pridelek v Egiptu cenijo na 9,213.000 kantarjev (po 99 funtov). Posebno egiptovsko odposlanstvo odpotuje na Japonsko, da bi zaključilo prodajo bombaža.
Cene volne so bile v Vel. Britaniji čvrstejše. Na dražbi v Londonu 12. decembra so trgovci iz celinske Evrope pokupili 40.500 bal, se pravi skoraj vse blago, ki je bilo na trgu. Volna vrste »merino« je v Avstraliji dosegla visoko ceno 251 penija za funt. Cena na francoskem trgu (Roubaix) je nazadovala od 1.440 na 1.410 za kg proti izročitvi v decembru. Juta v Londonu Mili First 85 funtov za tono, se pravi, tečaj neizpremenjen.
KAVČUK
Cena kavčuka na newyorški borzi se navadno ravna po cenah na lon-

VALUTE V MILANU
2. XII. 1952		19. XII.	Min.	Maks.
Funt šterling	7.350	7.250	7 250	7.350
Napoleon	5.750	5.750	5.725	5.775
Dolar	639.50 632.—		632.-	639.50
Francoski frank	157	154	154,—	158.—
Švicarski frank	149,30 147.50		147 50	149 75
Funt št. papir	1.6/5	1.640	1 610	1.640
Avstrijski šiling	22.30	24.75	22.30	24.75
Zlato	776,-	766,—	766,—	776,—
BANKOVCI		V CURIHU		
dne 1 XII. 1952				
ZDA (1 dol.)	4,28	Belgija	(100 fr.)	8.40
Anglija (1. f: št.) 10,95		Holand. (100 fi.,		109.50
Francija (100 fr.)	1 0?./,	Švedska (100 kr.)		73.50
Dalija (100 lir)	0,67i/8	Izrael (1	f, št.)	1.50
Avstrija (100 šil.)	16,55	Španija (100 pez./		8.96
Cehoslov. (100 kr.) 1.50		Argent. (100 pez.)		19.—
Nemč (100 mark)	90.75	Egipt (1 f. št.)		9.75
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	3. XII. 1	9. XII.	Min.	Maks.
Južna železnica	1.780	1.822	1.780	1.822
Splošne zavarov.	11.800	12.200	11.800	12.475
Assicuratrice	4.050	4.050	-	
Riun. Adr. Sic.	5.850	5.250	5.250	5.850
Jerolimič	5.300	5.300			
»Istra-Trst«	820	820				
»Lošinj c	8.400	8.400	—	__
Martinolie	4.500	4 500				
Premuda	8.400	8.400	-		
Tripkovič	9.400	9.500	9.400	9.500
Openski tramvaj	1.500	1.500	—	—
Terni	270.-	270.-	270.—	274.50
1LVA	350,—	349	243	360.—
Zdr. jadr, ladjedel.	172.50	181.—	172.50	196,50
Ampelea	800	800	—	—
Arrigoni	1.000	1.000	—	—
p a o m :■ r
jHBuj	'v' oriSianissL
Med 28. novembrom in 12. decembrom se je promet skozi tržaško pristanišče gibal tako-le:
TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE
»Onda« je priplula iz Benetk prazna in odplula y Bombay s 4.323 t blaga. »Monginevro« je pripeljala iz Tam-pe 2.579 t in odplula v Benetke prazna. »Oltera« je pripeljala iz Tripolisa 7.544 t min. olja in odpiula v Bari prazna. »Irma« je prispela iz Bejruta s 1.012 t blaga in odplula v Aleksandrijo natovorjena. »Vildren« je prispela iz Ravenne z 820 t min. olja in odplula v Benetke prazna. »Polina« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Welington natovorjena z zložljivimi hišami. »Evropa« je priplula iz Cape-towna z 250 t blaga in odplula v Cit-ta di Capo natovorjena. »Barletta« je pripeljala iz Carigrada 136 t blaga in se vrnila natovorjena. »Pietro Canale« je prispela iz Piombina z 2.571 t železne rude in odplula v Split prazna. »Messapia« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Larnako natovorjena. »Alfonso Pellegrino« je priplula iz Carigrada s 146 t blaga in odplula v Smirno s 480 t lesa. »Sarga« je prispela iz Kostance z 240 t in odplula v Benetke s preostalim tovorom.
PRIPLULE SO: »Alessandro C.« iz Benetk prazna, »Lamone« iz Benetk prazna, »Loredan« iz Aleksandrije s 1.051 t blaga, »Motia« iz Rio Marina s 3.007 t železne rude, »Luisa Blessi« iz Famagoste s 550 t blaga, »Maria Carla« iz Genove s 340 t, »Aldebaran« iz Benetk prazna, »Teresa Cosulich« iz Kasablanke s 59 ;. blaga, »Resi« iz Carigrada natovorjena, »Asteria« iz Benetk prazna, »Abbazia« iz Hajfe z 838 t blaga, »Aurora« iz Sidona z 10.682 t min. olja in »Rosario« iz Barlette prazna.
ODPLULE SO: »Esperia« v Bejrut s 350 t blaga, »Altea« v Ravenno prazna, »Aida Lauro« v Welington s 4.379 zložljivih hiš, »Toscana« v Sidney prazna, »Audrea Contarini« v S. Mar-gherito di Savoia prazna, »Indiana« v Sidon prazna, »Stadium« v Port To-res prazna, »Francesca« proti Malti s 337 t lesa, »Portorose« v Benetke s preostalim tovorom, »Anna Darigo« v Katanijo z 202 t lesa in »Pietro Anda-lo<c v Haifo 9 1.350 t lesa.
v lanttanisču.
blaga ter odplula s 196 kub. m lesa in 272 t blaga vkrcanih v Trstu. »Kornat« je prispela iz Rotterdama s 7.199 t olja in odplula v Sfax prazna. »Hercegovina« je priplula iz Turčije s 121 t blaga in se vrnila s 58 t blaga. »Sarajevo« je priplula iz Pule in vkrcala v Trstu 107 kub. m lesa in 435 t blaga ter odplula v Aleksandrijo. »Skopje« je pripeljala iz Levanta 1.268 t blaga in odplula v Benetke natovorjena. »Slovenija« je priplula iz New Yorka s 190 t blaga in odplula na Reko s 190 t blaga vkrcanega v Trstu. »Rijeka« je prispela iz severne Evrope s 1.005 t blaga in odplula na Reko s preostalim tovorom.
NAPOVEDANE LADJE
Napovedan je prihod naslednjih ladij: »Zagreb« 20.XII. »Skopje« 20.XIL, »Topusko« 24.XII., »Učka« 25.XII in »Titograd« v teku tega meseca.
Trgovina z lesom na drobno in debelo
MOŽE VLADIMIR
•... -z..	--•
skladišče in pisarna: Trst - Ulica Boccaccio št. 21 - Tel. 31-496 Bogata izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih pošč in furnirja
Cene ugodne!
SOCIETA’ ANONIMA
di concio
S. p. A.
UVOZ-IZVOZ
TRST = UL. ROMA 30/11
TELEFON 72-59
Tvrdka C. L D. A. S.
Vam nudi prijetno hladilno pijačo
Cidd Cida
SPUMA CRISTALLO in FONTE GAVA
Kličite našo telefonsko štev. 29-184 Cenjenim odjemalcem želimo srečno novo leto!
KMETOVALCI HN VRTNARJI, OBIŠČITE NASI
TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA
trst
STMDA VECCHIA.PEB ISTEM
TE LEP ON
St. «176
Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena Lastnega pridelka in inozemska ■ Trte, sadna drevesa, razne\ cvetlične sadike, vrtnice i. t. d. - Poljedelski stroji in druge potrebščine
AMERIŠKE LADJE
»Exporter« je priplula iz New Torka s 709 t blaga ter odplula v Združene države; nato se je vrnila in odplula v Kasablanko natovorjena. »Alme-ria Lykes« je prispela iz Nevv Orleansa s 73 t blaga in odplula v Ankono s preostalim tovorom. »Exilona« je pripeljala iz Filadelfije 450 t blaga in odplula .V Smirno s preostalim tovorom, Priplule so: »Aliče Brovvn« iz Mobile s, 128 t blaga, »Westem Rancher« iz Nevv Torka s 4.300 t blaga in »Seavi-gi« iz Benetk prazna. Odpiula je »Ti-son Lykes« v Livorno prazna.
GRŠKE LADJE
»Parnoon« je prispela iz Reke prazna in odplula v Pirej s 425 t lesa, »Parga« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Pirej z 862 t blaga, »Kozani« je prispela iz Katakoe prazna in odplula v Aeghion natovorjena. »Plotarkis Blessas« je pripeljala iz Kalamate 166 t blaga in odplula v Heraklion. Odplula je »Ostrahon« v Patras natovorjena z lesom.
ANGLEŠKE LADJE IN DRUGE
»Pacheco« je pripeljala iz Glasgo-wa 468 t blaga in odplula na Reko natovorjena, »British Purpose« je prispela iz Pireja prazna in odplula v Vlom bas s 7.060 t gorilnega olja, »Pa-trician« je priplula iz Sušaka prazna in odplula v Liverpool natovorjena.
HOLANDSKA: »Maas« je pripeljala iz Amsterdama 669 t blaga in se vrnila natovorjena »Hektor« je prispela iz Amsterdama s 780 t in se vrnila s 116 t blaga. ARGENTINSKA »Rio Belen« je priplula iz Buenos Airesa s 408 t blaga, »Espera« odplula v Bono prazna. PANAMSKA »Georgia« je priplula iz Tržiča prazna, »Germaine« je odplula v Tripolis prazna. IZRAELSKA »Dromit« je pripeljala iz Famagoste 2.580 t pomaranč. TURSKA »Hopa« je priplula iz Carigrada s 156 t blaga. SPANSKA »Castillo Belver« je pripeljala iz Melille 6.990 t železne rude. BELGIJSKA »Irene Marie« je prispela iz Kasablanke z 901 t blaga. JUGOSLOVANSKE LADJE
»Vis« je priplula iz Turčije s 115 t blaga in odplula na Reko natovorjena. »Titograd« je pripeljala z Reke 26 t
donski borzi. Na londonski borzi je cena nazadovala proti izročitvi v decem-bru-januarju od, 27 3/4 na 26 3/4 penija za funt. Trdijo, da je ta padec treba spraviti v zvezo z odločitvijo ustanove ameriške Reconstruction Finance Corporation, da se spravi zopet v pogon tovarna sintetičnega kavčuka v Louis Willey v državi Kentucky, ki proizvede 66.000 ton letno.
KOVINE
Cena pisanih kovin je na newyor-ški borzi ostala neizpremenjena. Tudi živo srebro je ostalo pri ceni 205 dolarjev za steklenico. V Nemčiji so bili tečaji ll.XII. naslednji: svinec 129,78 DM za 100 kg, cink 115,88, baker 341, čisti cin 1.166 DM za 100 kg KOZE
Goveje kože na newyorški borzi 11. decembra 17,90 proti izročitvi z januarju, 15,88-15,92 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v aprilu.
MIZARJI
KMETOVALCI
PODJETNIKI
I
n u
d i
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in p ar ke te najugodneje
CALEA
Tel.
90441 TRST Viale Sonnino, 24
direkcija - rijeka
Telegrami: lUGOLINDA - Tel, 26-51, 26-52, 26-53 (poldne)26-61
l/ZDRŽCJE REDKI PUTNIŠKU Bl.iiGUl/KI PROME I'IZ JADRAM
SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7	DNI
TURČIJO IN GRČIJO	„	7	DNI
B L IŽ N JI V Z H 0 D	„	7	DNI
SEVERNO AMERIKO	„	10	DNI
Zastopstvo v Trstu: 1"N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di V. BORTOLUZZI Telegrami: „NORD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 76-13, 29-8-29 Uradi:	TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. 1
TVRDKA 6 S T A IV 0 V L J K Al A IHTA 1BH3
/ffftoff
TRST - Barkovlje - TRIESTE - Barcola - telefon 29-963
Lastna proizvodnja in izraz:
eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov.
Dovršeno opremljena delavnica za popravila električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile.
V..
TRST
Ul. COKONEO, št. 39 - Tel. 34-955

A V TO 1*0 II,B 1,1.1 i : s. X. v. k. d. d. TRST
ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08
Avtobusna proga: TpsI - Koper
Vozni red veljaven od 15. maja 1952
ODHOD	IZ	TRSTA	(Avtobusna postaja) ob delavnikih	ob	13.—	in	ob	20.—
ob nedeljah in praznikih	ob	7.30	in	ob	12.30
Prihod v Koper (hotel Triglav)	ob delavnikih ob 14 15 in ob 21.15
ob nedeljah in praznikih	ob	8.45	in	ob	13 45
ODHOD	IZ	KOPRA	(hote! Triglav) ob delavnikih	ob	7.30	in	ob	16.30
ob nedeljah in praznikih	ob	10.—	in	ob	20.—
Prihod v	Trst (avtobusna postaja)	ob delavnikih	ob	8.45	in	ob	17.45
ob nedeljah in praznikih	ob	11.15	in	ob	21.15
Prepoved vr=enja’,avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno
Tovorni prevozi	Tei. ši. 5608 Osebni avtobusni prevozi
AV TOOARAŽA - TRST
UUICA MOKER! 7 — ROJAJV