Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI Štev. 168 a Naročnina mesečno 18 Lir, e« (nožem* rtvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja ca« lolctno 34 Lir, ta Inozemstva 65 Lir. Cek. ra6, Ljubljana 10.650 za naročnin« ln 10.349 za imerat«, fo drninlc a| Novo mesto« Izključna poob!aS?enJr* ts eglaSera«]« HaTTJansVf^a In tujega Izvorni Lnione Pubblicita Italiana S. A^ Milano. V Ljubljani, v torek, 27. julija I943-XXI Prezzo - Cena L 0.80 Izhaja vsak dam »JntraJ razen ponedeljka la dneva po praznika. Uredništvo ta apravai Kopitarjeva t, Ljubljana. Bedaziane, Atnministrazlonei Kopitarjeva 4, Lubiana. Telefon 4001-^005. Abbuaamvatr. Mm« 18 Lir«. Estero, mete 31 50 Lir«. Kdi- clone domenic«, «n-do 34 Lir*. Estero 65 Lir«. C C P.« Lubiana 10 650 pet gli abbonamenti, 10.349 per I« ia« Mriioni. Filial«! Kovo metlo. Concesslonaria eselnslra per la pnhbTIcffJ HI provenienza Italiana ed estera: Union« PobbliciU Italiana S-A, Milano. oborožen rial Pitiro BadoiHto je predsednik vlade Vojno poročilo st. 1157 Na Siciliji odbiti sovražni napadi iTrije parniki potopljeni, 14 poškodovanih - Sovražnik je zgubil 13 letal ] Najvišje poveljstvo objavlja: 1 Na Siciliji so bili sovražni napadi, podprli k tanki, odbiti na srednjem odseku bojišča: na severnem krilu traja naprej silovit sovražni pritisk. V" pristanišču Sirarn se so nemška lioina letala potopila tri pariiike za 2IMMN1 ton in poškodovala I I trgovskih parnikov s skupno <>1.000 tonami. Nad otokom je letalstvo osi sestrelilo tri letala. dvoje letal pn obrambno topništvo. V zadnjih dneh so med napadi na naše konvoje edinirc pomorskega spremstva sestrelilo 10 letal. Naša protipodmorniška sredstva so pod poveljstvom poročnika bojnega brada (■ i u I i a P e 11 i j n iz P o na s s o I e (La Spe/.ia) potopila na (iornjcni T i r c n s k c ni m o r j u sovražno podmornico. Podpis: General Ambrosio. Livorno, 26. jul. AS. Do tretjega nasprotnikovega letalskega napada na Livorno je prišlo predpreteklo noč. Napadalci so prispeli nad mesto ob pol enih in jih jc sprejel zgoščeni ogenj protiletalskih baterij, ki so streljale 50 minut. V tem času so napadalci opravili svoje običajne delo in zadeli 300 stanovanjskih hiš, v katerih so bivali majhni meščani in delavci. Na trgu sv. Marka so bile nekatere stanovanjske hiše zadete prav tako kakor so bile zločinskim lctalcem za cilje hiše uradnikov na vrtu Cotedo, katere je postavila hranilnica zunaj Livorna, vzdolž ulice Via Aurclia, torej precej daleč izven strnjenega mesta. Zraven številnih rušilnih bomb so padle tudi mnogoštevilne zažigalne, ki so zanetile požare v stanovanjskih delih. Hiše naselnikov v Salvianu so bile prav tako cilj ponovnih bombnih zadetkov. Končno so bile druge bombe vržene na slepo na trg Marino di Quer-cianella, na najmirnejšo in sončno livornsko obrežje, kjer ni prav nobenega vojaškega cilja, pač pa begunske družine, žene in otroci. Takoj po končanem napadu so sredi noči izstopile na delo vse podporne in pomočne organizacije. Včeraj zjutraj so vsi uradi delali z mrzličnim tempom, v mestu se je obnovil ves promet. Livornčani so krepek lod, ki je vnovič dokazal svojo moško trdnost. it ii um ii»'n 11 iu i ihii iiiMiaa—i—g Rim, 26. julija, s. Ni. Vel. Kralj in Cesar je sprejel ostavko na mesto predsednika vlade in prvega ministra tajnika, ki jo je podal Nj. Eksc. Be-nito Mussolini, ter je za predsednika vlade in prvega ministra-drž. tajnika imenoval Nj. Eksc. viteza in maršala Italije Pietra Badoglia. Oklic Nj. Vel. Kralja in Cesarja - Nj. Vel. Kralj in Cesar je Italijanom dal naslednji oklic: »Italijani! Od danes naprej prevzemam poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami. V slovesni uri, ki leži nad usodo domovine, naj vsakdo spet zavzame mesto, kamor ga kličejo dolžnost, zvestoba in boj. Ne sme se trpeti noben korak vstran, ne sme se dovoliti noben očitek. Sle- Velike rodoljubne manifestacije po vsej Italiji Rim, 26. julija. AS. Komaj je rimsko ljudstvo Izvedelo za novico, ki jo je objavil radio, da je Nj. Vel. Kralj prevzel poveljstvo oboroženih sil in da je imenoval maršala Badoglia za predsednika vlade, se je zgrnilo na ulice in na glas dajalo du-žka svojemu zadovoljstvu in navdušenju. Polagoma so ulice vzlic pozni uri in zatemnitvi postale prizorišče velikih domoljubnih manifestacij. Med vzklikaniem »Živela Italija, živel Kralj, živel Badoglio in živela vojska« in petjem Mame-lijevih himen so se sestavili sprevodi, v katerih so nosili napise in tribarvnice, ter se usmerili proti Kvirinalu. Ko so manifestantje prispeli do cilja, so tam že našli nabito polno ljudstva, ki je vzklikalo Kralju in Savojski hiši. Medtem ko je velik del ljudstva vztrajal na trgu in vzklikal Kralju, so se druge skupine napotile pred vojno ministrstvo, kjer so navdušeno vzklikale oboroženim silam in Italiji. Tudi v drugih delih mesta, zlasti pa pred uredništvi listov so se takšne manifestacije ponavljale med rodoljubnim vzklikaniem »Živela Italija!« ])<> ogromnih manifestacij je prišlo na Beneškem trgu, kjer je množica vdrla na dvorišče ■palače ter izražala svoje veselje in svojo neomajno skrb za usodo domovine. Nato sc jc razlila i>o trgu ogromna reka ljudstva, ki sc jc od Beneškega trga usmerila proti trgu Colon-na, kjer je šc enkrat dala izraza svojemu domoljubju s petjem Mamelijcvo himne, Pijav-ske pesmi in stare himne i/, dobe italijanskega preporoda. Tako je rimsko prebivalstvo potrdilo svojo globoko vero v nesmrtno usodo domovine ]Mid vzvišenim vodstvom svojega Vladarja in jiod okriljem junaških oboroženih sil. Bologna. 26. julija s. Vzlic pozni uri se je v mestu razvedela novica o spremembi vlarlo. kar je vzbudilo žive domoljubne manifestacije. Takoj so prihajali sprevodi, na čelu katerih so nosili tribarvnice in so korakali po glavnih mestnih ulicah, polem se. pa v predmestjih razšli oh vzklikanju: Živela Italija, živel Kralj, Živel Badogliol Milano, 26. julija s. Vkljub pozni večerni uri se je novica, da je Kralj prevzel poveljstvo oboroženih sil in da je imenoval maršala Badoglia za predsednika vlade, razširila po mestu in jc sprožila val navdušenih domoljubnih manifestacij med vzklikanjem Kralju in Cezarju in maršalu Bado-gliu. Firenze, 26. julija. AS. Komaj je snoči radio razširil novico o imenovanju maršala Badoglia za predsednika vlade, se je kljub pozni uri zbrala ogromna množica meščanov in korakala po ulicah v središču mesta in šla Turški zunanji minister sprejel italijanskega veleposlanika Carigrad, 26. julija. AS. Italijanski kraljevski veleposlanik Guariglia je bil sprejet pri turškem zunanjem ministru. Oba sta imela dolg prisrčen razgovor. \\ Brezuspešni sovjetski poskusi 130 sovjetskih tankov uničenih — Obramba je sestrelila 61 angleških letal — Napad na mesto Hull Hitlerjev glavni stan, 26. julija. Vrhovno poveljstvo nemške vojske jc objavilo danes naslednje poročilo: Sovjeti so tudi včeraj ob k u b a n j s k e m mostišču v prostoru pri Orlu in južno od Ladoškega jezera nadaljevali svoje brezuspešne poskuse, do bi prodrli skozi nemške obrambne postojanke. V vsem južnem odseku od Azovskega morja do B j e I,goro d a so njihovi napadi zaradi dosedanjih izgub nasproti prejšnjim dnem znatno popustili. V posanioznostnih se javlja: Ob k 11 h a n i s k e m mostišču so bili krajevni, deloma z močnimi topniškimi in letalskimi silami podprti napadi s protisunki ustavljeni ali pa razbiti že v izhodiščnih postojankah. V prostoru okoli Orla so obnovili Sovjeti tudi včeraj spet z močnimi pehotnimi in oklepnimi silami svoje brezuspešne poskuse za prodor južno, južnovzhodno in severno od nusta. V težkih bojih, deloma iz bližine, so bili z močno podporo letalstva ob uničenju številnih oklepnih vozil odbiti. Na več mestih so nemške čete nastopile k protinapadom in vrgle sovražnika nazaj. Nadaljnji močni napadi južno od Lado-škega jezera so bili odbili /. velikimi izgubami za sovražnika. Neki sojetski bataljon, ki je prodrl v naše postojanke, je bil v protisun-ku popolnoma uničen. Skupno je bilo včeraj uničenih 130 sovjetskih oklepnih vozil. (Nadaljevanje na 2. 6trani.)' Jierni Italijan naj se prikloni pred hudimi ranami, ki so raztrgale sveta tla domovine. Italija bo po hrabrosti svojih oboroženih sil, po odločni volji vseh državljanov, v spoštovanju ustanov, ki so jo veuno krepile, spet našla pot navzgor in pot za dvig. Italijani! Danes sem bolj kakor kdaj neločljivo združen z vami po neomajni veri v r.tunirijivost domovine. Podpisan: Viktor Emanuel. Sopodpisan: Pietro Badoglio. Cklic maršala Badoglia Nj. Eksc. maršal Italije Pietro Badoglio je Italijanom dal naslednji j oklic: Italijani! Na zapoved Nj. Vel. Kralja in Cesarja prevzemam vojaško vlado nad državo in sicer z vso oblastjo. Vojna se nadaljuje. Italija, trdo zadeta v svojih napadenih pokrajinah, v svojih uničenih mestih, ohranja zvestobo dani besedi kot ljubosumna varuhinja svojih tisočletnih izročil. Nai se strnejo vrste okoli Nj. Vel. Kralja in Cesarja, ki je živa podoba domovine ter vzgled za vse. Prejeto naročilo je iasno in razločno ter se bo izvajalo z vso natančnostjo. Kdor si umišlja, da bo mogel ovirati redni razvoj, ali kdor bi skušal motiti javni red, bo neusmiljeno udarjen. Živela Italija! Živel Kralj! Podpisan: maršal Italije Pietro Badoglio. pred sede/ armadnega zbora med petjem himen domovine. Potem ko je vzklikala Italiji Kralju in maršalu Badogliu, se jc velik sprevod množico usmeril proti predmestnim predelom. kjer jo tudi povsod prišlo do manifestacij velike ljubezni do domovine. Poziv predsednika vlade prebivalstvu Kini. 26. jul. AS: Predsednik vlade in maršal Italije Pietro Badoglio je naslovil ua ljudstvo naslednji poziv: Italijani! Po oklicu Nj. Vel. Kralja in Cesaria Italijanom in po mojem razslastt naj vsakdo zavzame svoje mesto pri delu in odgovornosti, Ni čas, da bi se predajali demonstracijam, ki ne bodo dopušfene. Težka ura. ki jo preživljamo, nalaga vsakomur resnost, disciplino, rndoljubje, prežeto s predanostjo najvišjim koristim naroda. Prepovedana so zbiranja in javna oblast ima ukaz razpršiti jih neusmiljeno. Podpis: Badoglio. , Varnostna milica — priključena vojski Rim, 26. julija. AS. Narodna prostovoljska varnostna milica — MVSN jc sestavni del oboroženih sil naroda in z njo sodeluje kakor vedno v popolni skupnosti dejanj in namenov za obrambo domovine. Podpis: Predsednik vlade Badoglio, Predsednik vlade — Gav, Pietro Badoglio Rim, 26. julija. AS. Novi predsednik vlade Cav. Pietro Badoglio se jc rodil 28. septembra 1871 v Gruzzanii del Monferrato. Prav mlad je vstopil v vojaško akademijo v Torinu in ko jo bil 19 let star jc zapustil akademijo kot topniški pod]>oročnik, jKitem pa ko je obiskoval izpopol n itveno šolo. jc bil povišan v poročnika. V tem činu se jc udeležil afriških bojev v letih 1886—1SS7. V letu 1011 je bil v Libiji « činom kapitana pri glavnem stanu. V bojih pri Zan-zurju sc je t.iko odlikoval, da -i jc zaslužil prvo od sedtnih odlikovanj za vojne zasluge v svojem vojaškem življenju. Ob začetku vojne 1915—101,S je bil podpolkovnik glavnega stana in siccr pri poveljstvu II. armade, v letu 1916 pa je kot polkovnik poveljeval 7N. pehotnemu polku. Dne 6. avgusta jc zavzel tisti strašili Polite Sabo t i no, ki je bil 14 mesecev neprekr-šljiva obramba Gorizie, mesta, ki ga jc d\a dni nalo II. armada zmagovito zasedla. Badoglio jc bil zaradi vojnih zaslug povišan v generalnega majorja. Pri izredno važnih bojih pri Kliku in Vodice je bil znova na čelu pešcev. V letu 191" jo bil imenovan za podnačelnika glavnega stana Armanda Diaza in jc sodeloval pri obnovi vojske, pri pripravah in izvedbi odločilne zmage. Nato je imel nalogo, da se je s premaganim sovražnikom pogajal za premirje v Villi Giusti. V letu 1920 jc bil poslan v \ e-ncz.io Giulio kot izredni komisar, da bi n,i;el rešitev vprašanja l iume, ki jo je držal DAn-niinzio. Nato je odšel na čelu misije v Iloinu-nijo in pozneje v ameriške Združene države. Vladar mu je podelil naslov markiza Saliotino. V letu 1924 je nil veleposlanik v Braziliji in ob povratku jc bil imenovan za maršala Italije. Ze dne 24. februarja 1919 je bil imenovan za senatorja kraljevine in v novembru istega leta mu jc bila podeljena povratnica reda sv. An-nuz.ijate. V letu 1927 je izvedel temeljito reformo vrhovnega poveljstva vseli oboroženih sil v državi in jc bil imenovan za načelnika generalnega glavnega stana. V januarju 1929 je prevzel enotno vlado v Libiji in je dosegel izpopolnitev in izvedbo pomiritve. Dne 15. novembra 1935 je bil imenovan za visokega komisarja v Vzhodni Afriki. Kot vrhovni poveljnik v Etiopiji je zmagovito zaključil to vojno in izvedel v obnovi pospešen pohod na Addis Abebo. Bil je prvi podkralj v Etiopiji in ko jc zahteval in dosegel, da se mu odvzame ta služba. se je vrnil v domovino in prevzel delo kot načelnik generalnega stana, Kralj in Cesar pa inu jc podelil naslov Duea di Addis Abebn. Mesto Rim mu je podelilo častno meščanstvo dne 3. julija 1936. Dne 22. septembra 1937 11111 jc bilo poverjeno predsedstvo narodnega sveta za raziskovanja. Dasi je dosegel mejo starosti, je dne 5. novembra 1939 bil potrjen v nalogi načelnika generalnega stana in to me*to jc imel v prvi dobi vojne proti Franciji. Angliji in Grčiji in na lastno prošnjo jc to službo nehal dne 5. decembra 1940. Bolezen kneza Pavla Stockholm, 26. julija. AS. V spodnji zbornici |e govoril zunanji minister Eden, ki jc potrdil govorice, ki so se v zadnjih dneh širile o zdravstvenem stanju bivšega jugoslovanskega regenta kner.a Pavla. Knez Pavle ic živel v Keniji, kier ic čakal na odredbe iz Londona. Medtem se mu jc zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Ko je poslala bolezen že zelo težka, so ga prepeljali v Južno Alri-ko, kjer jc klima boljša. Gospodarstvo Pisarna gospodarskih svetovalcev v Ljubljani Po zgledu zapadnih držav je bila pri nas žc leta 1939. uvedena institucija gospodarskih svetovalcev, t. j. akademskega svobodnega poklica kvalificiranih strokovnjakov za gospodarska vprašanja. Delokrog,-ki se mu posvečajo naši gospodarski svetovalci, je zelo obsežen; njihova najvažnejša opravila so: Gospodarsko nasvetovanje: finončno, borzno, devizno, zavarovalno, davčno itd. — Analiza trga in konjunktura. — Strokovno nasvetovanje in pomoč gospodarskim družbam pri njih ustanovitvi, preureditvi, sanaciji, fuiiji, razdružitvi in likvidaciji. — Strokovna pomoč nadzornim organom. — Sestavljanje, ugotovitev, ocenitev ter revizija imovine gospodarskih podjetij in ustanov. — Organizacija podjetij ter njih računovodstva (knjigovodstva, kalkulacije, statistike in proračuna) njih revizija in kontrola. Vodenje računovodstva za račun tretjih oseb — Analiza obrata in bilance. — Racionalizacija gospodarskega poslovanja. — Uprava premoženj — sporazumna ali prisilna. Varilstvo in skrbstvo imovine delno ali popolnem« preklicanih, mladoletnih in odsotnih. — Poravnave, spiave, premoženjske ureditve. — Strokovna Psibiiek za rezan bukov Iss bu- pri-due Visoki komisnrint je dovolil za rezan kov les debeline 55 do hO mm 15 odstotni bitek k cenam po maksimalnem ccniku z 26. VI. 1942-XX. Pristojbine za kontrolo se morajo računati posebej. Gibanje prebivalstva v Kraljevini »Gazzetta ufficiale« z 21. julija prinaša naslednje podatke o življenju in smrti v Kraljevini v mesecu juniju. Porok je bilo opravljenih 19,149. Živih rojenih je bilo 67.161, umrlo je 45.254 prebivalcev, tako da jc razlika v prid živini 21 907. Na ozemlju Kraljevine, ne vštevši novo pridobljenih ozemelj, je število prebivalstva 45,809000. Promet na italijanskih državnih železnicah v poslovnem letu 1941-42 je nasproti prejšnji poslovni dobi znatno nnrastel. Tako je število prepeljanih potnikov naraslo za 28% za prav toliko število Nemško vojno poročilo Nadaljevanje s 1. strani V Črnem morju so napadle lahke nemške pomorske edinice izkrcevališča in sovjetske naprave za natovorjanje ter so potopile dve oskrbovalni ladji s skupno 800 tonami. Na S i c i 1 i j i je bilo od nemških fn italijanskih sil odbitih več z oklepnimi silami podprtih napadov proti severnemu in srednjemu odseku bojišča. V vodah Siracnse so potopila nemika bojna letala tri sovražne trgovske ladje s skupno 20.000 tonami in težko poškodovale 14 nadaljnjih prevoznih ladij. Sovražni letalski oddelki so Izvedli nove težke teroristične napade proti nemškim mestom. Včeraj podnevi sta bila napadena Hamburg in Koln, kakor tudi nekaj krajev ob severni nemški obali in v zasedenem zapadnem ozemlju, v pretekli noči pa je bil znova bombardiran E s s e n. Pri tem so bile povzročene zopet težke izgube med prebivalstvom in velika opustošenja v stanovanjskih delih napadenih mest. Letalska obramba je sestrelila iz britansko - ameriških napadajočih letalskih skupin 61 letal. Pet lastnih lovskih letal je bil izgubljenih. Oddelek težkih nemških bojnih letal je v noči na 26. julij napadel z bombami vseh kalibrov mesto in pristanišče H u 11. Tri letala se niso vrnila. Pri včerajšnjem javljenem spopadu nemških varovalnih edinic z britanskimi brzimi čolni sc je uspeh še povečal. Skupno je izgubil sovražnik dva brza čolna, dva nadaljnja pa sta bila zažgana. Sodba vojaškega sodišča Vojaško sodišče je te dni sodilo Milana Vra-tiča, roj 19. 10. 1923 v Ljubljani in prav tam sta-nujočega ter Kocmurja Mihaela, roj. 30. jan. 1920. v Ljubljani in prav tam stanujočega. Obtožena sta bila sodelovanja v prevratniški združbi, članstva v oboroženi tolpi in da sta bila v posesti orožja, ne da bi imela dovoljenje za to. Vratič Milan je bil obtožen še posebej, da se je udeležil na Lokvi-ci v novembru 1942. spopada z italijanskimi vojaki in da je bil soudeležen atentata na javna prometna sredstva, ko je povzročil, da je v bližini Nemške vasi iztiril vlak s cisternami v januarju 1943. Vojaško sodišče ie spoznalo Milena Vratiča krivega vseh točk obtožbe in ga je obsodilo na smrt z vsemi pravnimi posledicami. Tudi Kocmur Mihael ie bil spoznan krivim vseh točk obtožbe in je bil obsojen na dosmrtno ječo. razsodništva. — Sodno Izvedeništvo za splošno ter trgovsko, industrijsko, bančno in zadružno knjigovodstvo, za bilance, za revizije, za računsko stroko ter za druge gospodarske panoge. — Vsi drugi gospodarski pomožni posli, zlasti zaupniški posli, zaupna dela in prevodi iz. in v italijanski, nemški, angleški, francoski, nizozemski, ruski in srbohrvat-ski jezik. Gospodarski svetovalci so si najeli skupno pisarno v Ljubljani na Rimskem trgu 9. Pisarna je začela poslovati 1. jul. 1.1. pod imenom: Pisarna gospodarskih svetovalcev. Skupna pisarna ima namen interesentom olajšati stike s posameznimi gospodarskimi svetovalci. Interesenti-nalogodajalci imajo pri tem popolno svobodo pri izberi svetovalca, ki vsak vrši svojo funkcijo za sebe in je za sebe tudi polno odgovoren v smislu § 5 uredbe o gospodarskih svetovalcih. Vsak svetovalec je Še posebej vezan pri poverjenem mu nalogu nasproti vsakomur na najstrožjo molčečnost. Upamo, da bodo gospodarski svetovalci s svojo novoustanovljeno pisarno našli pri naši javnosti, posebej pri naocni gospodarstvu, prijazen sprejem. prevoženih kilometrov na enega potnika. V tovornem prometu je dosegel porast 3.59% in razmerje tone za en kilometer v tovornem prometu je naraslo za 19.9%. Nasproti zadnjemu letu v miru, to je 1938-39 je porast v primeri z obravnavanim letom naslednji: v osebnem prometu 70?«, število prevoženih kilometrov na osebo za 86%, porast tovornega prometa za 33.7%, prevoženih kilometrov na eno tono za 98.4%. Španska filmska produkcija. V zadnjih letih se je španska filmska produkcija s pomočjo in podporo vlade lepo razvila. Leta 1939 je bilo < Span i j i le II podjetij zn izdelovanje filmov. Tega leta so v vseli teh podjetjih izdelali le 15 velikih filmov v skupni Vrednosti 9.4 milijona pesosov. Leta 1941 je začela vlada podpirati filmsko produkcijo iu je zato tedaj 15 tvrdk izdelalo že 45 velikih španskih filmov v skupili vrednosti 26.8 milijona pesosov. Leta 1942 je število izdelovalcev filmov naraslo na 24. V njih so izdelali lani 36 filmov v skupni vrednosti 44.4 milijona pesosov. Danes je v Španiji žc 28 filmskih |iod jetij, ki so vsa dobro zaposlena in so že letos vrgla na trg 36 velikih filmov v skupni vrednosti 59.6 milojonov pesosov. Zato bo letošnje leto v španski filmski produkciji izredno rekordno leto. Izdelanih Ivo tudi izdatno število krajših filmov, največ kulturnih in kumoristič-nih pa tudi trikfilmov. Graditev slovaških želcznic. V juliju je bilo zaposlenih pri graditvi železnic na Slovaškem okrog 6800 delavcev. V prvi polovici letošnjega leta je bilo izdanih za graditev novih železniških prog na Slovaškem vsega skupaj 72 miljonov SI Z. Nove uradne ura Pričenši s 26. julijem 1943 se določa delovni čas za vse urade Visokega komisariata in za ostale pokrajinske urade od 9 do 13 in od 4 do 7 popoldne v delavnikih, izvzemši soboto, ko bodo uradne ure od 8 do 13. Izredni komisar pri občinskem podpornem odboru v Ljubljani Visoki koanisar jc imenoval za izrednega komisarja pri Občinskem podpornem odboru v Ljubljani konzula M. V. S. N. Mi c h a e 1 a P a 11 o 11 a. Nov občinski komisar v Kočevski reki Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino jc imenoval kot izrednega občinskega komisarja v Kočevski Reki Lesarja Josipa, kot namestnika dosedanjega občinskega komisarja lašista G u-arnicrija Erminija. Izdaja nakazil obrtnikom za bencin in petrolej Obrtniki, ki prejemajo pri Pokrajinskem svetu korporaci j none za bencin in petrolej brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, ki jih predlaga Združenje industrijcev in obrtnikov, odsek za obrtništvo, se opozarjajo, da se morajo meseca avgusta dvigati boni po strokah in imenskih začetnih črkah ob naslednjih dnevih: mizarji: začetnica A—O 2. avgusta; P—Ž 3. avgusta; slikarji in pleskarji 4. avgusta urarji in knjigovezi 5. avgusta, mehaniki 6. avgusta, kleparji 7. avgusta, ključavničarji 9. avgusta, elektrotehniki in steklarji 10. avgusta. — (Krojači za avgust odpadejo.) Vrstni red za nadaljnji mesec bo pravočasno objavljen. Upravičencem, ki ne dvignejo bona na določen dun, zapade nakazilo za dotični mesec. Pokrajinski svet korporaci j. Maksimalne cene za uvožena jabolka Visoki komisnrint za Ljubljansko pokrajino ie uradno določil za poletna, uvcjžcna jabolka naslednje najvišje cene: V prodaji na debelo: I. vrsta — dišeča parmena 1 kg 3.95 lir. II. vrsta — Gravestcin in Astrahan 1 kg 3.70 lir. III. vrsta — mešane voste za kuhanje I kg 2.55 lir, franko skladišče trgovca na debelo- V prodaji na drobno: L vrsta 1 kg 4.75 lir; II. vrsta 1 kg 4.50 lir. lil. vrsta 1 kg 3.10 lir, franko prodajalna. Cene je v smislu odredb čl. 4 naredbe od 9. V. 1941-X1X objaviti v prodajnem prostoru. Andrej Anton'. 26 Hofto postanem pen deloven Naj bo velikodušen Ne, naiven ne sme biti, pač pa dober v vseh pogledih. Dober in viteški v ponašanju tako do prijateljskega kakor do nasprotnega tubora. Hočemo reči, naj ne bo med tistimi odurnimi govuači, ki z naslado preiskujejo perilo bližnjega in rijejo po umazanih škandalih nasprotnikov z namenom, da jih na veliko izrubljajo v'politične ali kakršne koli svrhe, Naj bo gospod in pusti, da to odvratno delo opravijo drugi. Naj mrliči pokopuvajo mrliče, kakor pravi sveto pismo (Luk 9, 60). Sam pa bo bolje storil, če ostane nad takšnim načinom medsebojnega obračunavanja. Ne smemo misliti, da so dobri in pošteni ljudje le zato na svetu, da se neprestano bore z. ničvredneži. Malopridneži največkrat sami nad seboj obručunajo in po-skrbe, du so grobokopi drug drugemu. Dobri ljudje že i svojo pojavo in zgledom store čudovito dobrega. Največkrat ljudem manjka zgleda in vere, da je lepše, idealnejše življenje mogoče, kakor pa ga sami žive. Prepričani tmc, da'bi sc zelo mnogo tistih, ki oznanjajo »neiz-pio«n' boj za obstanek«, ki je aoiebno za Ma-botne i n teptane malo tolažljiv in razveseljiv nauk, — obrnilo od tolikšne zablode, ko bi le videli, da jc mogoče drugače in celo lepse živeti. - Včasih se bo pokazala nujna potreba, na je v gotovem moralnem smislu treba »likvidirati« nekoga iz lastnih ali nasprotnih vrst. lo je potrebno a vedno podrejeno delo, ki naj ga po možnosti prepusti drugim. Kadar gre za podobne opravke, je bolje, da ne obesi sebi največjega zvonca. Ravnal na bo zelo pametno, če se bo odlikoval pri vsakem pozitivnem gradi-teljskem delu. Znati je treba dajati Otroke navadno učimo varčevanja. Treba Šport Med dekleti, ki imajo veselje z lahko atletiko V soboto popoldne je priredila Lahkoatletska zveza v Ljubljani na igrišču Hermesa v Šiški žensko atletsko prvenstvo za atletinje našega mesta. Kakor je bilo pričakovati, udeležba ni bila posebno velika, saj je lahka atletika panoga, ki se še ni povsem udomačila ftied našimi dekleti. V vsem je nastopilo 16 tekmovalk in prvenstvo je poteklo v znnmc-nju dvoboja dveh društev — Hermesa in Tobačne tovarne. Vrhunskih uspehov ali kaj podobnega dekleta šc niso dosegla. Pozna se jim, da še ne obvladajo tehnike posameznih panog atletike in tudi telesna kondicija je šele v razvoju. Malo boljši od drugih sta bili Sedcjeva in Kobauova, ki sta si z razmeroma skromnimi rezultati podelili vsa prva mesta. Obe sta članici Hermesa, ki je postavil na tekmo-vališče precej izurjenaejšo postajo od Tobačne tcvarne. Tako so Hermežankc zmagale kot pe-edinke, pa tudi kot društvo. Kot spominsko nagrado so dobile plakete CONI-ja, Podrobni tehnični izidi so bili: 100 m: I. pred tek: 1. Sedcj Pavla (Hermes) 14.4; 2. Tomše Amalija (Tobačna tovarna) 15.5; 3. Jurečič Helena (H) 15.5; 4. Biteuc Julijana 17.0. Zemun : Ilašk 2:1. Zagrebški Ilašk jc gostoval preteklo nedeljo v Zcmunu proti enajsto-rici istega imena. Dasi Ilašk ni mogel nastopiti v najboljši postavi, je vzbudilo dejstvo, du je v Zemunu podlegel, precejšn jo pozornost med poročevalci zagrebških dnevnikov. — O Gradjan-skem beremo, da je imel v izločilnih tekmah Za državno prvenstvo preteklo nedeljo lahko nalogo. J lajdukovce iz Osjeka je obvladal l lahkoto in jih odpravil z izidom 7:1. Na plavalnih tekmah v šalnnti je nastopilo tudi nekaj dubrovniških plavalcev. Zlasti so je bi rad jih bilo navaditi tudi dajati in sicer, da bi li iu z veseljem dajali od svojega. Varčni uaj bi bili pri sebi u ne pri drugih. Eden zunanjih pomočkov _ je, /ni 1 II. predtek: 1. Kien Joža (H) 15.3; 2. Mučič Angela (H) 15.8; 3. Erdanji Marija (T. t.) 16.3; 4. Zaje Ivanka (T. t.) 17.0. Finale: 1. Sedej Pavla (H) 14.9; 2. Tomše Amalija (T. t.) 15.3; 3. Mučič Angela (H) 15.7; 4. Kien Joža (H) 16.2; 5. Jurečič Helena (H) 16.8; 6. Erdanji Marija (T. t.) 17.0. Krogla: 1 Kobau Sanda (H) 6.42; 2. Kamenžck Danica (H) 5.94; 3. Tomše Amalija (T. t.) 5.35. Kopje: Kobau Sanda (H) 19.40m. Višina: 1. Sedej Pavla (H) 134 cm. Daljina: 1. Sedej Pavla (H) 425 cm. Štafeta 4X60 m: 1. Hermes (Kamcnšek, Iglič, Kobau, Sedej) 36.2; 2. Tobačna tovarna (Dečman, Erdanji, Zaje, Tomše) 41.8. Plaketo CONI-ja za najboljšo sestavo so prejele Hermežankc, ki so dejansko tudi prišle na cilj z boljšo enoto, ne glede na to, da so povrh tega zasedle tudi vsa prva mesta. Kakor rečeno, tehnični rezultati niso posebno dobri. Kot najboljša znamka velja ona, ki jo je dc«eg!a Hermežanka Sedcjeva v skoku v višino (1.34 m). Po finskih tablicah pomeni njen uspeh 314 točk. medtem ko da čas zmagovalke v teku na 100 m samo 175 točk. vršiti jutri v Sofiji. Do 19. t. m. Bolgari niso potrdili prireditve iu zaradi tega je IlNZ odpovedala svoje gostovanje, odnosno se bo dogovorila z bolgarskimi nogometaši za nov termin. Italijanski smučarji so tudi letos priredili običajno vsakoletno tekmovanje na 6edlu Stilfser v bližini najvišje ležeče evropske alpske ceste. Razni vojaški oddelki so tekmovali v smuški štafeti. Zmagal je oddelek finančne straže iz Milana s časom 59:30.0 min. V nemški lahki atletiki so, sodeč po letošnjih izidih, moški popustili, pač pa poročajo o dobrih e atletinje. Tako poro-Lconhariiovi, ki je pre- odlikoval M'iloslavič, ki je preplaval 100 m pro- , znamkah, ki so jih dosegle i sto -v 61.5 sek. Štnku-la je močno zaostal iu bil « čajo o juniorski prvakinji Le< drugi s časom 65.8 sek. ij skočila v višino 1.56 ni. Omembe vredna je tudi Odložena je mednarodna nogometna tekma ^ Schulzeva; 100 m je pretekla v 12.7 sek., v višino med Hrvatsko in Bolgarsko, ki bi se morala preskočila 1.52 m. v daljino pa 5.S3 m. da ne nosiš denarnice. V žep laže sežeš kot v denarnico. Dr. Janez Krek je tako ravnal. Res ni ob smrti zapustil premoženja, a je zapustil dela, ki so šla za njim. . Najhujši so tisti, ki vsak vinar, ki ga dajo iz rok, ogodrnjajo. Nujvečkrat niti iie, ker se jim denar sinili ampak iz grde navade. To jo najslabši način dajunja, ko ima prosilec utis, da si dal nerad ali z nejevoljo. Tako nejevoljen obraz nazaj vzame, kar je dala roka. So ljudje, ki za vsakim vinarjem, ki so ga darovali, potem po cele ure zdihujejft in ki z vsakim potrebnim postopajo kakor z beračem. Pri tem pa na široko govore o dobrih delih in se komaj zavedajo, kako zelo jo neokusno hvaliti se s svojo dobrodelnostjo in svojim »dobrim srcem.« _ Na isti nerodni način postopajo šibki ljudje, kadar izkazujejo usluge. Prav za prav ne bi hoteli ustreči prosilcu a so prešibki in premalo odločni, da bi mu prošnjo gladko odbili. Zato pa potem godrnjajo in ropotajo nad njim, du bi pokazali svojo moč. Daj prosilcu, kadar moreš. Ako pa odkloniš njegovo prošnjo, stori -s prijazno besedo, ki je sama na sebi dar in večkrat vredna celo več kakor denar. Kadar moraš odkloniti kako prošnjo, stori to vljudno in na kratko. Dolgo besedičenje prosilca samo razkači. Ne smeš pa nikoli računati na hvaležnost. Smatraj, da jo hvaležnost za prejete dobrote le izjema. Pravilno ravnanje z denarjem in sploh s premoženjem ni ,tako vsakdanja zadeva: Da namreč kdo tudi v najmanjših denarnih zadevah vedno najstrožje pošteno postopaj da ne smatra imetja za svoj življenjski namen in ne grabi lakomno skupaj: po drugi strani pa vendar premoženje pravilno vrednoti kot sredstvo 7.a dosego višjih namenov. Kdor tako ravna, dokazuje visoko umsko in srčno omiko^ Nekaj čisto nasprotnega pa kaže oni, ki se žene za dobičkom iu imetjem. Stik z ljudstvom. Ne zgodi se redko, da politiki nimajo vpogleda v dejanske razmere med ljudstvom. Ko jo zasedanje zbornice končano in odhajajo v svoje okraje, jih prijatelji navdušeno sprejmejo. Morda je na postaji celo godba, gasilci in belo oblečene deklice. Okrog njega je takoj skupina navdušenih somišljenikov in prijateljev, ki ga obdajajo kakor obzidje, se ga dr/o knkor klop, da mimo njih ne vidi in nc sliši nikogar drugega. Ti ga o vsem informirajo, ti postanejo posredniki med nji in volilei. lo je lahko dobro, ako so pametni in razumni, more pa postati tudi slabo, ako mu prikrivajo resnico. Na vsak način naj se politik pobriga, da bo prišel osebno in neposredno v stik z ljudstvom. Naj se izmuzne za kak čas iz obroča občudovalcev in navdušenih somišljenikov in n m j brez uradno prirejenih in najavljenih obiskov stopi v stik s preprostimi ljudmi. Potrudi naj se, da prijazno govori s kmetom nn njivi, z delavci v tovarni, z obrtnikom v njegovi delavnici. Vremenska napoved. 27. julija (torek): pretežno jasno, naraščanje vročine. 28. julija (sreda): isto. Sicer pa se je zdelo, da zunanji dogodki potrjujejo upanje, ki ga je carica stavila v svoje in Rasputinove molitve. Po revolucionarni krizi leta 1905 je nastopilo nekako pomirjenje. Ne samo to. Zdelo se je, da je dežela nenadoma začela procvitati.Ureditev gospodarskega položaja, razvoj industrije, pomirjenje notranjih bojev, leta 1011, ko je car potoval v Kijev. Prvi minister Slolipin je bil umorjen pred carjevimi očmi med slavnostno predstavo v mestnem gledališču. Atentator je bil v dvorani in je straljal na ministra. Kako lahko bi bil ustrelil carja! Da je v tem trenutku bil za revolucionarje Stolipin bolj zaželen plen, tega si carica ni mogla niti misliti. I'o njenem prepričanju je car bil rešen samo zato, ker je tudi Rasputin bil v Kijevu in je od daleč blagoslovil kočijo carske dvojice, ko je dospela ... Niti ta umor, ki je odvzel Rusiji njenega zadnjega velilkega državnika, ni mogel pretresli notranjega položaja dežele. Vsaj trenutno ni bilo tega mogoče domnevati. Vse se jo obrnilo na bolje. Dovolj vzroka je bilo, da so se nekateri prepuščali najbolj optimističnim sanjani. | Carica pa ni mogla razumeti, da Je prav ta začetek blagostanja in ta dejanski gospodarski napredek vzbujal še večje po-iželenjo v novih družabnih plasteh, ki so vsak dan pridobivale na „„„■ -ju,- , n ! pomembnosti. Kolikor bolj se je dežela gospodarsko spreminjala, vse o potrjevalo carici dobrodejen učinek Rasputinove navzočnosti. I; ... ...... . .;'. , ' .... , . .,„',„ .. ... ... . ,. .. , . _ .. . . . 7......'toliko tezo |e bilo ohraniti s are oblike vladavine. Morda bi bilo Državniki so ugolavliali, da se ie Rusna po s trušni krizi dviirnila - , , ., ,., • ,. „ ,„„ „„ . ,. v , . 1 ' , mogoče doseči postopno prilagoditev novim razmeram. Vendar pa bolj močna kot kdaj koli prej popolnoma naravno jo bilo, da je ni bjlo nlkakcRn upanJa| da b, se sovražniki vladavine hoteli pri-Carica videla v tem čudež, ki ga je izprosil »božji človek«. To ,ag(Kliti potrpežljivosti in previdnosti. Mogočna koalicija, ki je zdru-prepričanje je še bolj utrjevalo dejstvo, da je carjevo življenje bilo ievala vse stranke, nasprotne vladavini, od najbolj zmernih do neprestano v veliki nevarnosti, a ves čas čudežno obvarovano. Za- najbolj skrajnih, je na vsak način hotela preprečiti, da bi naslalo rote so nekaj let kar sledile dnina drugi, a vedno so bile pravo-1 premirje, ki bi obstoječi vladavini dalo možnost, da se okrepi. Za časno odkrite. Carica ni pripisovala tega skrbno-li policije, ampak ta namen so revolucionarji imeli v rokah strašno orožje, ki bi je bila prepričana, da je to zasluga »prijatelja«, ki ga je vladar-' moglo prizadeli smrtne rane To orožje je bila Rasputinova zadeva, jema poslala božja Previdnost. Dokaz za to ji je bil dogodek iz, Roka, ki naj bi zavihtela to orožje, je bila »Duma«. 7. Dvor in Duma. Čudno. »Dumac, ki se je zdelo, da je bila po Stolipinovi volilni reformi ukročena v korist vlade, je dejansko pridobila velikansko moč zaradi dejstva, da so jo zdaj sestavljali povečini ljudje, ki so izhajali iz vodilne plasti. Prvi dve Dumi sta imeli v svoji sredi kot prevratne elemente ljudi, ki so bili tako oddaljeni od dvora in visoke družbe, da ni bilo mogoče niti misliti na to, da bi imeli kake zveze s lo visoko družbo. Zdaj pa je bil položaj popolnoma drugačen, ker so najbolj vplivni člani Dume izha-jiali iz petrograjskih visokih krogov. Videli smo že, kaj se je govorilo v teh krogih. Na hodnikih Dume so se razširjale govorico in klevete prav tako, kakor v salonih petrograjskih velikašev in te govorice so se proglašale celo v Dumi z govorniškega odra. Najprej se je začela časopisna gonja. Nekateri časopisi so poročali, da je Rasputin »klist« in opisovali dvoumne podrobnosti o njem. Dodajali so ludi namige, ki so bili še bolj privlačni za listo, ki so ljubili škandale. Naravno jo, da caričinega imena nihče ni imenoval, a iz namigov ga je bilo lahko uganiti. Ker je nek časopis bil zaradi tega kaznovan, je Duma protestirala zaradi zlorabe oblasti in tako je Rasputinova zadeva prišla na govorniški oder v Dumi. Ne bomo opisovali podrobnosti te proticarske gonje, ki je po svoji silovitosti prekašala nekdanji znameniti francoski »škandal z ogrlico«. Čuduo je, da je višja ruska družba kljub temu, da je poznala francoski škandal, živahno sodelovala pri tej gonji, ki dejansko ni imela nobenega drugega namena, kot da uniči carjev ugled. Najboljši dokaz, dn stara vladavina ni imela več življenjske silo, je v tem, da so ji odrekli oporo lisli, ki bi se morali zavedati, kako so njihove lastne koristi zvezane z vladavino sauio» Nova svojevrstna brv čez Ljubljanico reza. Tako je torej nastal načrt za leseno brv 1 brez podjtore, s 40 metri razpetine in s trikotnim prerezom, ki je bil za brv najbrž uporabljen prvič v vsej tako obsežni tehniki lesenih in železnih mostov. Ker ima Ljubljanica poševne bregove, 40 metrski most, ki sloni na obeh krajih na podpornih Moralno zlo ali kakor pa z drugo besedo imenujemo — greli, je za človeški razum velika skrivnost, ki je človek ne more nikoli popolnoma doumeti. Zato ostanejo zanj skrivuost-.,..,. , .,. . ... , , , . , , i na tudi pota, po katerih hodi to /lo, in sredstva, pilotih, ki so bili zabiti globoko pod dno struge, s Storili si zlo gradi svoje kraljestvo še ne bi dosegel obeh bregov, /ato je bilo treba | m(',(| č|0*eikimi otroki. Dočim je za resnico iu na obeli straneh glavnega mostu zgradili še 12.,>0 (> ,i„i,,„,„ .„,.*ilii« .1,. nn^oiuita mi Taka je nova najmodernejša brv čez Ljubljanico nad znanim kopališčem na Ljubljanici — sedaj so tudi že požarni podporni piloti v strugi, ki na sliki na treh mestih še podpirajo brv. Prometne razmere so nad starim in znanim kopališčem že dalj časa zahtevale vsaj brv za pešce čez Ljubljanico. Zaradi slabe nosilnosti barjanskih tal bi bila betonska brv neprimerna, bila bi pretežka in bi zalo zahtevala preogromne temelje. Najprimernejša bi bila železna ali še lažja jeklena brv, ki je pa sedaj zaradi varčevanja s kovinami ne bi bilo mogoče postaviti. Zato je prišlo edino v poštev naše domače gradivo — les In v resnici jo nova brv pravi slavospev lesu. Zaradi varnosti plovbe po Ljubljanici je namreč padla odločitev, naj bo brv brez. vsake podpore v strugi in naj se naslanja le na oba opornika na bregovih. Prav zato pa je dobil most kar 40 metrov razpetine, kar je za leseno konstrukcijo že praktično največja tehnična, kaj šele ekonomska razpetina brez podpor. Tak leseni most bi bil lahko zgrajen kot velik lok, n. pr. kot leseni most čez Kokro v Kranju, ali pa bi bil 'obešen na vrveh, kaikor je brv v Mednem. Končno bi bil lahko izdelan kot predalčni nosilec, saj so. n. pr. po tem načinu zgrajeni tudi vsi železniški mostovi. Ker nili obešenje na vrveh, niti velik leseni lok nista bila primerna za premostitev Ljubljanice — bila bi tudi mnogo dražja — jo bila izbrana za hrv kot edino primerna lesena predalčna konstrukcija. Tej najcenejši in za naše razmere najprimernejši in tudi najhitreje izvršljivi odločitvi se mora Ljubljana zahvaliti, da je dobila brv, kakršne gotovo še nikjer drugje nimajo. Kot iesena brv z veliko razpetino je njena zamisel tehnično pravo Kolumbovo jajce tudi za strokovnjaka, kaj šele za navadnega gledalca! Naftt in statični račun za brv jo napravil univ. asistent inž. Stojan Globoč-nik. Izbral je načelo najmodernejše lesene konstrukcije, kakršno so se že obnesle v zadnjih letih v tujini. Medtem ko so prejšnja leta lesene mostove zvezali z železnimi vijaki, je ta brv zbita z žeblji in je zato vsa zgradba bolj toga. Posamezni leseni sestavni deli so zvezani drug z drugim nekako lako, kakor če bi jih zakoviČili. Dalje jo imel inž. Globočnik izbiro, da se odloči za tako-imenovani pravokotni prerez, kakor je povsod običajen tudi pri železnih mostovih (n. pr. tacenskem), ali pa za kakšnega drugega, n. pr. trikotnega, ki je popolnoma nenavaden in za velike mostove neprimeren. Za brv pa je bil prav trikotni presek ugoden, ker je dovoljeval manjšo porabo lesa, manjšo težo, kar je za temelje na Barju zelo važno in je imel odpornost proti pri- glavnega mostu zgradili metrov dolge stranske mostiče, lako da je celotna brv dolga 05 metrov, .le tudi žo zgrajena in popolnoma urejena. Zgradilo jo je gradbeno podjetje inž. Tomaž štrukelj iz Ljubljane v minulih mesecih. In kaj vse je bilo treba za lo brv! Na vsaki strani so zabili po deset 18 metrov dolgih in sestavljenih pilotov, ki nosijo težo glavne brvi. Zabili so jih v glino. Spodnjih 12 metrov vsakega pilota je smrekovina, zgornjih 6 metrov, ki prihajajo deloma že v dotiko z zrakom in gledajo iz vode ter segajo do brvi same, pa hrastovimi. Za stranska mostišča je bilo treba zabili še 16 enakih pilotov. Na treh mestih v strugi pa so s splavov zabili v dno Ljubljanice na deset metrov oddaljenih mestih podi>orne pilote, ki so nosili brv med graditvijo. Smrekovi plohi — navaden zemljan, ki ni niti lesar niti lesni trgovec, bi jim kar po domače dejal deske — so različne dolžine in sirer od najmanj dveh in pol metrov do največ šest in pol metrov. Široki so po 25 cm, debeli pa 4 in 5 cm. Za ves most je bilo treba nažagati ca 2700 plohov in kosov lesa, kar odgovarja približno 70 ms lesa. Plohe so zbili skupaj z vsega skupaj okrog 45.000 žeblji, dolgimi po 16 cm. Ves v celoti natančno 41.00 m dolgi glavni leseni most tehta po računih okrog 50.000 kg, torej toliko, kolikor tehta tovor petih zagonov. Trikotna konstrukcija sama je visoka 4.15 m in pri dnu široka 4.20 m. Ograjena steza sama je široka poldrug meter. Most je že dograjen in so podporne pilote v strugi že odstranili. Ponosni smo lahko na to, da je ljubljanski strokovnjak za- Skrivnost komunizma - i mislil, ljubljanski graditelj pa zgradil tako svoje-tisku vetra, prav zaradi togosti trikotnega pre- | vrsten most, ki do zdaj še nima para. »Ilirija« oživljena Nedeljsko dopoldne med kopalci, ki se počutijo kakor ribe v vodi Takšna je videti ▼ trikotnem preseku nova brv, ko gre pešec po njej. — Zanimiv pogledi Včeraj zjutraj je ležala nad ljubljanskimi vrtovi megla. Znamenje, da bo dopoldne sončno, da bo dan mikaven za kopanje. Kakor vsako nedeljo, tako so se tudi včeraj v zgodnjih dopoldanskih urah gnetli ljudje za vstopnice na prikupnem kopališču pri prostorih Velesejma. Nekdaj je bila navada, da so ljudje ob nedeljah poležuvnli v Senci, zdaj pa je že nekaj let od tega, odkar je zmagala uioda sončenja in navada poletnega kopanja. Oni, ki imajo več časa, si privoščijo vsak dan uro ali dve oddiha na kopališču, mnogo pa je takih, ki imajo to priljubljeno razvedrilo samo ob nedeljah in praznikih. Ko vstopiš na kopališče, zagledaš tam pisano druščino sončarjev. Razveseliš se mladih fantov, ki so od sonca ožgani, kakor da bi bili vliti iz brona, v oči na ti padejo tudi redki belokožci, ki so vse do srede poletja odlašali s kopanjem. Med drobižem, ki raca v otroškem bazenu, se veseli, smehlja, kriči in joče, pa med junaki na drugi strani, ki se vzpenjajo na v modrino neba štrleče skakalne deske, poseda množica kopalcev, ki se zadovoljuje z mirnim kramljanjem na lesenih ležiščih. Kadar jim je preveč vroče, tedaj vstanejo in se prav previdno podajo po stopnicah v osvežujočo vodo. »Ah, kako prijetno, kako osvežilno!«, čuješ 60-letnega gospoda, ki brede vodo hodeč proti oni polovici bazena, ki je določena samo za plavalce. Nekaj časa gleda dva cravvlista, ki jo režeta mimo kakor motorna čolna, potem pa se nagne naprej in začn6 s častitljivim prsnim plavanjem. Nekateri pa prirejajo ob nedel jah kar družinske izlete na Ilirijo, Utaborijo se lepo nekje v mirnem kotičku, naročijo si orjaški sončnik, razgrnejo kopalni plašč in brisače, k vzglavju postavijo torbico s sadjem in kruhom in tako I začnejo uživati. Nedelja je dan, ko se spodobi, da odložiš skrbi, ko te ne preganja delo, ko imaš dovolj časa za druščino ali pa za mirno premišljevanje. Nekateri ležijo z zaprtimi očmi in prepuščajo svoje telo sončni svetlobi in toploti, da jih boža in greje z zdravilnimi žarki. Morda so v mislih zelo daleč, na lepili gozdnih stezah in planinskih tratah, v duhu gledajo zeleno krajino in v mislili prisluškujejo prazničnemu zvonjenju, ki prihaja z romarske cerkve na gori. To so prijatelji prirode, ki hodijo na Ilirijo prav zaradi tega, ker čutijo v vodi nekaj. kar jim v živahnem plavanju pije telesne moči in jih spet vrača v podvojeni meri. Lepa stvar je gorništvo. v dneh vročega poletja pa je tudi lepo, če sediš ob vodi, kdaj pa kdaj za-bredeš vanjo in plavaš. Zato si ne moremo predstavljati niti pravega planinca, niti pravega športnika, ki ne bi bil prijatelj kopanja. Ob bazenu je postalo živahno. Vedno več ljudi se je nabralo ob zidanem obrežju, nekateri že vzklikajo in ploskajo. Mirni ljudje na nim stolpom se je zbrala druščina vodnih junakov, se podelila v dva tabora in začela s tekmovalno štafeto. Vedno več jih je, vedno bolj vneto režejo vodo. Nekateri v lepem, modernem crawlu, drugi prsno, stari tekmovalci se pehajo v zgodovinskih slogih plavanja, šuljivci pa posnemajo nekakšne ži\alsko načine plavanja. Tu pa tam se zdi, da je štufeta pretrgano. Eunt je skočil v vodo in ga ni več na spregled. Nekje daleč pa se spet pojavi na površini, zajame polna pljuča zraka in spet zgine. > I ako se mi zdijo, kakor da bi bili rojeni v vodil — Kakor ribe!« se navdušujejo gledalci. Komaj je končana štafeta, žc snujejo spet nekaj novega. Postavljajo se v 30 metrov dolgo vrsto ob robu plavališča, počepajo in se prijemajo za noge. Treba je priznati, da so vam iz- dohroto značilno, da nastopata odkrito in je njiju namene možno spoznati, saj jih tudi ne skrivata, je za za zlo značilno, do je njegovo prizadevanje tolikokrat zakrito, njegova potu temačna in nespoznotna. Zlo ima svoje zakone in svojo taktiko, ki je dobri mnogokrat ne morejo razumeti. Odtod tista presenečenja, tisto nepoznanje položaja, odtod tudi tisto pravilo, d« so sinovi zln v svojem rodu modrojši od sinov luči. Zlo je skrivnost in skrivnostna so pota, no katerih hodi in si osvaja človeška srca za kraljestvo teme. Ko tolikokrat razmotrivamo vprašanje zla, ki ga je prinesel pojav koinunizm« na svet, ali bolje rečeno pojav boljševizma, kajti boljševizem je že neka ustaljena beseda za poimenovanje vsega moralnega zla, ki ga s seboj prinaša komunizem, moramo imeti pred očmi prav to resnico in skrivnosti moralnega zla. V komunizmu je nakopičene toliko temeljne, prav elementarne zle sile, da je najbrž nikoli ne bomo mogli popolnomn doumeti v vsem njenem obsegu, v vseh njenih ciljih in zlasti ne bomo mogli nikoli ra/.poznati in razčleniti vseh tistih zakonitosti, po katerih se izvaja njeno prizadevanje in njena borba za osvojitev človeške duše. Najbliže pridemo do jedra o resnici komunizma le na ta način, da gledamo v njem temeljno revolurijo do reda vrednot, ki jih je uveljavilo krščanstvo v zasebnem in javnem Življenju in ki še vedno drži, čeprav je že močno načet. Na čelu teh vrednot je Bog in iz njega izhaja vsa zakonitost, ki razporeja ostale i vrednote v nespremenljivo in neporušeno lest-i vico. Moti se tisti, ki vidi v komunizmu le neko i socialno, gospodarsko ali celo zgolj politično prizadevanje. Temu bodo skrivnostna pota komunizma zn vedno ostala zaprta, nepojasnjena in nerazumljiva mu bo vedno taktika komunizma. Posledično temu si ne bo znal ustvariti pravilnega stališča in pravilnega zadržanja do tega gibanja, temveč bo taval le okoli nebistve-st>ari in se boril v prazno, knkor se je »I. »Mm.,, ,,, |,,TajU. ..uu.nuu,. ( ih ;n so boril v prn/n,() knkor se Je ležiščih vstajajo. Kaj se je zgodilo? Pod skakal- Quijo(o i,ori| 7. mlinskimi vetrnicami, mi- ...... ct,.I,c. i m » !1 .1 r,, c ■, ,11> V„l „11 I M ,, II. x .....-.......... najdljivi v svojih igrah v vodi. Drug za drugim se poganjajo z obrežja kakor kobilice, telo za telesom se vlekne v zraku in dolga kača s tridesetimi členi izgine pod zelenkasto gladino. Tako in podobno se igrajo v vodi kar pol ure. 1 Potem zginejo za skakalni stolp. V letečem j š startu.se v naslednjem hipu odrine nekdo s startnega kamna, zdrči po zraku kakor sulica sleč, da so sovražni vitezi. Najgloblja in bistvena vsebina komunizma je revolucija proti razporeditvi vrednot, ali še bolje, proti prvemu vzroku svetovne zakonitosti, ki je to razporeditev povzročila, to je proti Bogu. To je nekako prevzrokovanje. ki ga hoče izvesti komunizem: pretrgati vzročno zvezo, ki veže ustvarjeni svet z Bogom — Stvarnikom, ter jo navezati nn po-boženo snov, ki naj prevzame dosedanjo funkcijo Boga ter nato v temelju reformira lestvico vseh vrednot. Tu je bistvo boljševizacije in bistvo vsega komunističnega gibanja: izpeljati prevzrokovanjc, vreči svet v odvisnost snovi ter nn tn način ustvariti novo družbo in novega človeka, ki ne bo več božja stvar in božji otrok, temveč produkt materije in mehanični člen človeškega kolektiva. Iz tega je razvidna abotnost ljudi, ki gledajo nn komunizem v nepravilni in zmotni luči, kakor da bi bil to le nekak političen pokret ali le neka posebna taktika prizadevanja za zboljšanje sorinlnih in gospodarskih razmer. To nn-pnčno pojmovanje rodi nepravilno zadržanje, nepravilno zadržanje pa vodi do neuspešnega pa nadaljuje v cravvlu. V sekundnih presledkih J komuni/r sledijo drug za drugim, v zraku vidiš sklenjeno < nnjgloblj verigo prožnih teles, v vodi pa dolgo flotiljo, bo zadel ki se v gostem redu pomika proti drugi strani 50 m dolgega plavalnega bazena. Gledalci ploskajo in se navdušujejo. Marsikateremu je žal, da mu letn ali pa strah pred vodo ne dopuščajo, da bi se jim pridružil. Staremu llirijanu, ki jc navezan nn svoj klub že iz onih časov, ko je nosil belozeleni dres na prvenstvenih tekmah, živnhneje utripa srce. Ne, tile plavači, ki so pred leti prevzeli izročilo stare generacije, in ki so se izkazovali na te/kih tekmah, niso zadremali! Duh naše plavalne »Ilirije« šc živi v mladini, ki je v vodi neumorna, podjetna, iznajdljiva in vedra. Ko je konec nedeljske zabave, vidite še tega ali onega, ki se zakadi sam v vodo in trenira. Enakomerno drči napre j, preplava 100 m. 200, 300 ali več in se potem utrujen pridruži onim, ki uživajo v nedeljskem oddihu. Zdaj so ure na Iliriji živahne, zdaj spet popolnoma mirne. Poskrbljeno pa je tudi za najmlajše, ki se komaj počutijo varne na suhem, kaj šele v vodi. Toda dobri starši jih jemljejo s seboj, da bi se naužili sončenja, in da bi jih seznanili s prijetnostmi vode. Tu vidiš očeta, ki drži triletnega sinka za roko in ga že je v vodi, reže jo kakor podmornica, potem delovanja in s trm dejansko le služi namenu nn nnrlnliiun rr rrnul,, V cnkiinrlnih nrosledkih f knmnni/.mn samega. Komunizem je v svojem jem bistvu moralno zlo, in le tisti ga v polno, ki bo nasproti temu moralnemu zlu postavil moralno in preobrazujočo silo krščanstva. y vodi po nizkem brodišču. tam mamico, ki privošči otroku veselje, da jo sine škropiti. Nič za« to, če se pri tem tudi sain zmoči, in nič hudega, če mu spodrsne. Prestraši se in zakriči, roka varuhinje pa ga spet kaj hitre dvigne in varno vodi naprej. Kako so navdušeni oni, ki si žo upajo tja v »morje«, kjer plavajo odrasli! Petletnemu sega voda prav do vratu in okoliščina daje očetu ali materi pobudo, da ga uči brcanja z nogami ali veslanja z rokami. Toda za prvo plavanje je še prezgodaj. Počakati bo treba, da bo dete staro šest ali sedem let in potem ga bodo dali v plavalno šolo Ilirije. Tam se bodo naučili hitrega crawla in nikoli več no bodo imeli strahu pred vodo. Nc bodo več verjeli v povodnega moža, pač pa je verjetno, da je v tem ali onem skrita nadarjenost za tekmovalno plavanje. Toda to je stvar ilirjanskih! strokovnjakov. Ono bodo že vedeli, čc ga bodo vzeli med tckinovalce ali nc... KULTURNI OBZORNIK Roman o trdnjavi zdravniškega izkoriščevanja Archibald J. Cronin: Citadela. V zbirki Naša knjiga (zv. 19), izdaja Ljudska knjigarna klasična dela starejše in sodobne pri-povedniške umetnosti, dela, ki so v svetu že dobila svojo potrjno ceno (kakor na pr. Dickens), ter dela, ki razburjajo po svoji problematiki in vrednosti sodobnega človeka (n. pr. Majocchi). Med taka zadnja dela spada tudi pričujoča novost: Citadela angleškega pisatlja Archibalda Cronina v odličnem prevodu Ludovika Klakočer-ja, že znanega in priznanega prevajalca iz angleščine. »Citadela — Trdnjava*? Naslov niti od daleč ne pove tega, kar vsebuje, nasprotno, bralca zapeljuje v Čisto drugo smer, kakor pa v to, ki jo nudi. Toda prevajalec ni holel spreminjati naslova — in ga ni smel —, kajti delo je postalo pod tem imenom že v svetu in pri nas že znano pred prevodom — v kinu, kjer je ta odlična angleška literarna novost kmalu našta svojo likovno realizacijo in svetovni uspeh, škoda, da te knjige nimajo tudi literarnih portretov pisateljev, kajti Cronin je za nas novo ime, in bi ga bilo dobro vpeljati v našo literaturo. Kakor vemo iz kratkega poročila, ki ga je prevajalec napisal za list »Naša knjiga«, vestnik Ljudske knjigarne, je Cronin (r. 1896) zdravnik, ki je med svetovno vojno študiral medicino, pa n končal, temveč je šel kot častnik v vojsko. Doktor je postal šele 1. 1919 Nato je šel v Indijo, potem bival v Angliji kot zdravnik v raznih bolnišnicah. Šele 1. 1930 pa je začel pisati kot literat ter je takoj s prvim pripovednim delom doživel velik uspeh. Toda največjega je doživel s »Citadelo«, ki je izšla 1. 1937 in ki ima v sebi mnogo avtobiografskih potez. V zadnjem času so pri nas v modi zdravniški romani; bodisi pravi romani z zdravnikom v glavni osebi (Knittel: E1 Hakim, Bromfield: Prišlo je deževje) bodisi neke vrsto biografski romani (kakor Majocchi: KirurgOvo življenje). Cro-ninovo delo je eno in drugo: je pripovedna umetnina, pa je avtobiografski roman: toda ne gre tu za zdravnika, ki odkriva življenjske podobe, kakor se mu kažjo v zdravniških posegih v usodo človeka, temveč je zdravnik z.ajel problem zdrav-ništva od druge slrani: pokazal je zdravniški stan, sistem organizacije zdravnikov, kot izrazito izkoriščajočo kasto in organizacijo, ki v pohlepu po denarju kot pijavka sesa izmučene ljudi, ali pa svoje neznanje odeva v zuuanji sijaj in narejeno slavo. Vso to trdnjavo stanovske zaščite In medsebojne pomoči pri kupičenju bogastva na račun človeških bolezni je Cronin pokazal v usodi zdravnika dr. Andreja Mansona, mladega nadarjenega zdravnika, ki se jiosveča z vso strastjo in ljubeznijo svojemu poklicu. Prva služba ga vodi v rudniški zaplankani okraj, kjer postane pomočnik bolnega zdravnika. Živi zelo slabo, toda z idealizmom opravlja službo, čeprav dela za svojega šefa. Kmalu si po mnogih borbah pridobi ugled, lahko bi dobil zdravniško mesto namesto bolnega šefa, pa odkloni, ker bi ne bilo tovariško. Ko pa mu šefova gospodinja hoče odtrgati celo privatno darilo, odpove službo, v kateri je doživel svojo lepo ljubezen do rudniške učiteljice Kristine. Z drugim službenim mestom, kamor je prišel že oženjen, je bil zelo zadovoljen. Tudi tu je moral premagati marsikaj borb z nazadnjaškimi tovariši in člani odbora, po je že skoraj zmagal, ga postavijo pred odbor zaradi — mučenja živali. S strastjo pravega znanstvenika se je namreč zapičil v problem vpliva rudniškega prahu na pljuča, ter končal nalogo, ki mu je prinesla doktorat in velike naslove. Tu je spoznal, da je njegovo pravo mesto klinika in znanstveno raziskovanje bolezni. Šef sam znanstvenik, ga ne pusti na kliniko, ker hoče vs rezultate pripisati sebi. Tudi tu poda ostavko ter dobi na podlagi svojega dela novo zaposlitev pri nekem odboru pri ministrstvu zdravja, kjer bi lahko mirno raziskaval svoj problem, da, nastavili so ga samo zato, da bi gn študiral. Toda preden se je sploh mogel lotiti dela, je moral opravljati polno birokratskih potov, nevšečnih in nepomembnih del, ustrezati muham odbornikov, specialistov, ki ga je hotel izrabljati zase. Čeprav je udobno živel, ni imel ta njegov posel nobenega stika z zdravništvom ter je tudi zato podal ostavko in prišel v London, kjer je začel v nekem predmestju s slabo posvetovalnico. Tu se začenja četrti del. ki je najobširnejši in najvažnejši: dokler Andrej zdravi ne glede na dobiček, nikakor ne uspe, pa tudi če ima zdravstvene uspehe. Ženina ljubezen ga podpira v bedi in delu, toda on bi hotel tudi družabno uspeti in se povzdigniti med slavne in ugledne zdravnike ter priti na kliniko, da se posveti znanju. Tedaj pa pride v družbo že uglednih članov zdravniške kaste in se nauči njihovih metod: preko raznih družabnih slojev, preko podajanja si bolnikov iz rok v roke, preko zunanjega sijaja zdravstvenih priprav itd. je treba grabiti denar ter si ustvarjali videz dobrih, da najboljših zdravnikov, ko je v bistvu marsikdo mazač. Ljudje sodijo človeka po tem kaj si in kaj imaš, ne kaj znaš. Tako po raznih zvezah postane ugleden in bogat zdravnk, ki pride v najvišjo družbo po histeričnih ženskah in umišljenih bolnikih, ki so samo dobra molzna krava za zdravnike. Pri tem pa je treba zatreti moralne pomisleke, treba je samo denarja, denarja. Začenja goljufati pri zdravilih, vdinjavati se firmam cenenih in neškodljivih zdravil itd. ild. Žena, ta poosebljeni moralni čut, pri tej udobnosti trpi, se muči, zlasli še. ko z ugledom in položajem moža v najvišji družbi trpi tudi njena ljubezen. V tipih kakor so Freddie, Ivory, Gaadsby, Deedman so pokazane te pijavke na denar. Tu je zapisan stavek: »Če zdravnik na leto zasluži 5000 funtov, potem nekaj ni prav. In zakaj naj bi človek bogatel z denarjem trpečega človeštva?« (365). Ko pa vidi na drastičnem pri- meru mesarjenje kirurga Ivoryja. ki je pravi ne* znalec, pa mu je on služil s svojo zvezo, se v njem pretrga ta pohlep po denarju, oglasi se mu vest ter pretrga s to izkoričujočo trojico, da si poišče drugo delovno trojiro, idealnih, res učenih zdravnikov kakor so poleg njega še Moppe, I)enny,' oba neupoštevana zdravnika, ki ob ta-, kem zdravstvenem sistemu nista mogla priti nikamor. Ta trojica sklene ustanovili novo kliniko na znanstveni pdlagi, ki ne bo služila denarju, temveč — narodnemu zdravju. Najbolj vesla te moralne spremembe v možu, je bila žena Krista, ki vsa srečna Čaka novega življenja v skromnosti, a v delu za človeka. Toda svoj zdravniški greh mora Andrej plačati s smrtjo tihe svečenice ljubezni — svoje žene. Pozneje pride šo pred disciplinsko sodišče, ker je pomagal nekemu nodiplomiranemu zdravstvenemu geniju pri operaciji in ozdravi dekle, katerega prej klinike niso mogle zaradi zastarelosti metode. Njegov zagovorni govor (str.412) je en sam slavospev pravemu zdravnikovemu poslanstvu, ki se ne sme zabarikadirati v trdnjavo svoje stanovske koristi in organiziranega lova za denarjem, temveč uporabiti za svoj poklic vso za človeško zdravje ugodne pridobitve, ki so jih iznašli geniji niihovega stanu (Stilmman). Tako ga niso črtali iz seznama zdravnikov in trije idealni zdravniki začenjajo znova služiti človeštvu, čeprav jim v zraku še vedno grozi nepremagljiva —< trdnjava... Roman, ki ima 418 strani, je odlično prestavljen ter je izredno zanimiv tako po problematiki, ki som jo skušal zajeli v tem referatu kakor tudi po umetniški vrednosti. Saj je komponiran kot roman na nasprotju idealne ženskosti žene Krisline ter pohlepa po dennrju moža Andreja. To vodi do moralne peripelije, tragične krivde in zadostitve v novem delu v smislu žrtve, ki jo je s svoio smrtjo prinesla Krisla. Prepričani smo, da ho roman doživel tudi pri nas velik uspeh, kakor ga je v Angliji in v vsem svetu, ki ga osvaja kot knjiga in kol lilm. UL novice, Koledar Torek, 27. malega srpana: Panteleon, mu-Čenec; Bertold, opat; Lilijoza, mučenica. Sreda, 28. malega srpana: Viktor I., papež in mučenec; Inoceuc I., papež; Nuzarij, muč. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl gosp. Janez Skubic, delovodja kurtonažue in papirne industrije J. Bonač sin. Pogreb bo v torek, 27. julija ob pol petih popoldne iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljcl Zgodovinski paberkl 26. malega srpana: 1. 1311 je sklenil Henrik Koroški mir s Ilnbsburžani. Staro zavezništvo med gorizijsko-tirolskimi grofi in liabsburžani je raztrgal boj za češko dediščino. l'o smrti zadnjega Premvs-lida Vacluva lil. je rimsko-neuiški cesar llubs-buržan Albreht podelil češko krono svojemu sinu, s tem pa ni bil zadovoljen koroški vojvoda Henrik, ki ie imel za ženo eno izmed sester češkega kralja. Velik del odločilne vojne za češko krono se je izvršil na slovenskih tleh. Po dveletni borbi so prepustili liabsburžani češko krono Henriku, obdržali pa so posest, ki so jo med vojno osvojili na Koroškem in v Savinjski dolini. V novi pogodbi 1-4. julija 1311 se je Henrik odpovedal Slovenski Bistrici in izročil Hnbsburžanom tudi Savinjsko dolino to in onstran Save, ki so jo ti združili s svojo štajersko posestjo. Takrat so se južne meje Štajerske pomaknile do Save in pri Radečah ter okoli Kuma šle celo preko n je. teritorialna oblika Štajerske na jugu je s pridobitvijo Sltinj-skega v glavnem zaključena, le do manjšin mejnih korektur je še prišlo v naslednjih stoletjih — I. 1886 se je rodil v Dublinn George Bernard Shavv, eden izmed največjih sodobnih pisateljev. Po materi Irec, socialist in protestant, utika svoj nos z blestečo duhovitostjo in pikro hudomušnostjo v politične, gospodarske, bogoslovne, zdravniške, zgodovinske, prirodoslovne in druge probleme, vihravo od enega k drugemu hiteč. Paberkuje pri Marksu, lbsenu in Kietscbeju. oznnnja »lifcforce«. neugnano življenjsko silo, ki bo premagala smrt, in stavi Shakespeare ja, poeta idealov, izza sebe, preroka božanske volje v človeku. 27. malega srpana: I. 1214 so Francozi premagali Nemce pri Bouviznesu. Bitka je pomembna zlasti za francosko zgodovino. Notranjepolitično razkrojena Francija se je namreč ob zunanji nevarnosti zbrala, zedinila in pognala sovražnika, ki je prodiral v osrčje države, preko mej. 1. 1794 so združeni zmerni elementi zrušili IJobespicrrovo diktaturo. Duševno omejeni odvetnik Robespierre je rovaril v jakobinskih klubih proti kralju, girondistom in Dantonu, ni pa rad nastopal v narodni skupščini. Živel je preprosto in nravno, bil vedno skrbno oblečen; Francozi so ga oboževali. Nameraval je dosledno izvesti Rousseaujeve nauke in trdil, da edina moč pristoja celokupnemu narodu, ki naj se sam vlada. Toda ljudstvo ne inore svoje vrednosti razviti, ker ga ovirajo hudobni ljudje — bogatini. Ti so izkvarili svet. Fanatični Robespierre je sovražil tudi ljudi z drugimi nazori, nego jih je imel sam, prav tako vse one, ki so ga presegali po vplivu in energiji; vsi ti »hudobni ljudje« so ga neprestano preganjali. Le on, utelešena krepost, more Francosko in svet rešiti. Teror se je skrajno razcvetel. Zadostovalo je, da je nila ta ali ona oseba zaznamovana kot sumljiva; tirali so io pred revolucijski tribunal, kjer so jo sodniki obdolžili tega ali onega hudodelstva. Prič niso zasliševali, niti obtožencem dovolili, da bi se zagovarjali. Toda tudi neomejenemu mogotcu Ronespierreu se je približal usodni trenutek, zmerni elementi so se zvezali in pridobili zase vojake. Zastonj je Robespierre tajil v zbornici, da ne misli na diktatorstvo, poslanci so sklenili, da gn znpro; ko je zbežal, so ga ujeli in usmrtili. Vsa Francija si je oddahnila. — 1. 1832 se je rodil v Srbski Crnji v Banatu pesnik Djura Jakšič. Slikarstvo je študiral v rešti, nn Dunaju in v Miinchenu. Služboval je na raznih krajih po Srbiji kot učitelj risanja. Umrl je 1. 1878 v Beogradu kot korektor v državni tiskarni- Z liriko sc je bavil razmeroma malo, dasi je bil predvsem lirik: strastna in uporna narava, zato ga primerjajo Byronu. Tudi skozi njegova epska in drainatska dela pronica močan lirski dar. Napisal je tri zgodovinske drame: Seoba Srbalja, jelisaveta kneginja črnogorska, Stanoje Cl uvas; prva je se v desetercih, ostali pa v jambih.Njegov« ro- montične povesti so po svojem lirskem razpoloženju nli prave pesmi v prozi nli pa so povesti iz sodobnega življenja s politično in socialno tendenco. * 1 — Na državnem učiteljišču v Ljubljani so bili pod predsedstvom prof. Umberta Bonnesa v dneh od 5. do 15. julija učiteljski diplomski izpiti. K izpitu se je priglasilo 21 kandidatov, to je vsi, ki so bili ob koncu šolskega leta l—11. — Vodstvo učnih tečajev v Llclitcnturnovem zavodu«, Ambrožev trg. Med zbiratelji raznih starinskih predmetov imajo prav gotovo velik ugled zbiratelji starega denarja. Brez dvoma je, da je zgodovina denarja zelo pestra in da sega daleč nazaj v človeško zgodovino. Vse kaj več, mnogo zanimivejše pa boste izvedeli v knjigi z naslovom »Denar«, ki bo obravnavala vso zgodovino o denarju ter vse, kar se je dogajalo okrog njega. Knjiga denar bo izšla v knjižni zbirki »Svet«, ki bo začela izhajati 1. septembra. Avtor tega edinstvenega dela na našem knjižnem trgu je uuiv. prof. dr. Vladimir Murko. Zanimivosti lz zemljiške knjige. Letos v marcu Jo zemljiška knjiga zaznamovala 21 realnih eksekucij za vknjižbo terjatev v skupnem znesku 10S.S1S3 lir. V prvili treh mesecih je bilo letos zaznamovanih 'J7 predlogov za 255.670 lir. Pri 4n nepremičninah bo hlll izvedeni izbrisi različnih starih in novih posojil. Izbrisana so bila marca razna posojila v skupnem znesku 39.483 lir. R 974.5.15 bivših din in 3155.40(1 K. kakor tudi zelo star dolir 1200 eld. Najvišja posojilo, ki je bilo v marcu Izbrisano, je znašalo 3 milijone 150.000 lir. V prvom čotrtletju tega leta je zemljiška knjiga okrajnega sodišča zaznamovala 102 predloga za izbris dolgov v znesku 251.183 lir. 7,956.216 din in 402.1011 K. Zaznamovani so bili daljo tudi nekateri prenosi lastninske* pravico. Do 20. julija jc bilo zaznamovanih za julij že 43 kupnih pogodb za vrednost 3,576.071 lir. Gledališče Opera« Torek, 27. Julija ob 19: »Mrtve oči«. Red A. Sreda, 28. JnllJa ob 19: »Madame llutter-fly«. Gostovanje Zlate Ujuugjonac. Hud Sreda. Četrtek, 2J. julija ob 19.: »Mrtve oči«. Red Četrtek. Petek, 30. julija ob 19: »Madame Butterfly«. Rod A. Gostovanje Zlate Gjungjenac.. Sobota, 31. Julija ob 19: »Prodana nevesta«. Izven. E. IVAlbert »Mrtve ofl«. opera « prolo- logom po pesnitvi H. Ucinza Ewersa iu M. llenrjja. prevod Niko Stritof. Osebe: pastir — Banovec, koseu — Dolničar, pastirček — N. Stritarjeva, Arcesius — Primožič, M vrtoeln — Hoybalova, Aurcllus Onlhn — Anžlovar, Arsino — Polajnarjev«, Marija iz Magdalo — Golobova. Klcsipliar — M. Sancin. Kcbccca — 1'oličeva, liutli — Kar-lovčeva. Ksthcr — Ramšakovn. Sarah — Mleinikova. Dirigent Samo Hubad, režija G. Dcbevec, vodja zbora Slmoniti. »Madame nutterfly« z Zlato OJunglenae. V sredo bo zn abonenta redn Sreda v Operi izvajana Pnecinijeva »Madame Buttarf.j'« s priljubljeno umetnico Zlato Ojungjoniio v partiji Cio-Clo Sane. Suzuki - Golobova Kate — B. Stritarjeva, 1'iukorton — Lipu- ISček, konzul Sharpless — Popov, Goro — J. Rus, prino .Tamndori — Tlolničnr. boneo — Lupša, komisar — M. Grogorin. Dirigent D. Zebro, režija 0. Debevec. Naznanila Tomaž Poklukar HA.DIO. Torek, 11. julija: 7.30 Operna glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.110 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa. poročna v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec, lahka glasba — 14 Poročila v itnlijnnščini — 11.10 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 14.45 Pisana gl.-isha — 15 Poročila v italijanščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifor — 1. violina, A. Dermelj — 2. violina. V. Sušleršlč — viola. C. Scitl-bauer — čelol — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa. poročila v Italijanščini — 20.20 Lirična prireditev družbe El A It: Rossini: Gospod Brtisc,hino, Respighi: Marija Egiziaca: v odmorih predavnnjo in zanimivosti v slovenščini — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno »lnžbo Imajo lekarne: dr.Pjccoti. Bleivpeisovn cesta 6; mr. IIočo-var. Celovška ccsla 02, in mr. Garlus, Moste, Zaloška ccsta 47. Poizvedovanja Najdenj sn bili v sohoto zjutraj naočniki In se dobijo v Jarnikovi ulici 3, I. nadstropje, pri Vrečko. Najdena je bila verižica moško nre na Vodnikovem trgu. Dobi se pri .Tauh, Poljanska ccsta 23. dvorišče, samo od 2 popoldne naprej. Revna gospa Izgubila zlato brofko v soboto oh 9 Z.H Ljubljanico do Krakovskega nasipa. Pošten najditelj nnj jo odda proti nagradi v trtfuvini »Setiua« na vogala »Ki-uo Matica«. g Nn šentlovrenško nedeljo je šel Matevž sam k procesiji. Že teden dni je bil sam doma; Majda je odpotovala na morje. Vorinovi so jo povabili na počitnice; misel, da bo spet videla morje in da se bo razživela med svojci, jo je tako ogrela, da ji Matevž ni mogel braniti. Nazadnje je bil celo vesel, ko je videl, kako radostno se je odpravljala na pot. Naj le gre re-vica, si je mislil, saj pri nas ji je marsikdaj prazno. Prizadeval si je, da bi se vživela, popolnoma pa je le ni priklenila domačija nase. Saj jo nio-rnin razumeti, da ji naš kraj ne pomeni toliko kot meni. Da, če bi se pri nas rodila, če bi pri nas doživela svoja otroška leta, tedaj bi postala prava Poliorjanka. In če bi ji bilo da no materinstvo, bi doživela dušo do mafije vsaj po otrocih. Ampak tudi takšno, kakršna je. imam rad. V marsičem bi zaostajali, če ne bi živela pri nas. Katarina bi se gotovo bolj razumela na naloge ktnečke gospodinje, toda če ne bi bilo Majde, bi ne iincl tako lepega stanovanja in knjižnice. pa za marsikatero duhovno razvedrilo in pobudo bi bil prikrajšan. Šc se bo moral približevati njenemu svetu in ona mojemu. Šest dni je šele minulo, odkar je odpotovala, vendar čutim, da mi manjka. Pogrešam, njeno prisotnost, uho jo željno njenega glasu. Z nikomer ni tako prijetno govoriti kot z njo. Ali sem storil prav, da nisem šel z njo, ko me je tako nrosiln in vabila? Vem, da bi jo veselilo, toda tokrat res nisem utegnil. Ampak nocoj ji bom pisal, da bova šla prihodnje leto na dolgo potovanje v planine. Nazadnje le ni bilo prav, da že tako dolgo nisva bila v gorah. Skoraj sem že pozabil, da sva se nekoč tudi o tem veliko jio-govarjala. Tudi planine so spadale v ono podobo, ki sva jo slikala na stezah proti Rožniku. Kako je to čudno, dn sem tolikokrat čutil prijetne spomine na ona pota, podrobnosti in obljube pa so tako obledele! ITako jc, kakor s pe?mijo, ki jo spet slišiš po dolgih letih, čeprav ne razumeš več besedila. O, ti stari gozdovi in ljuba žemljica, kako ste me privezali nase! Preveč ste me! Tako ste bili sebični, da sem marsikaj opustil, kar bi bilo ženi ljubo. Ampak, Majda je prav tako moja, kot sle moji gozdovi, dom, njive, sadovnjak, vinograd in vse, knr je živega na domačiji. O, rajši jo imam. Nova randlandsha. na;stare|$a holonlla Anglije, kl |l že stoletja povirola velike skrbi V Stockholmu, ▼ Juliju. — Dne 5. marca 1496. je dol angleški kralj Henrik Vili. »svojemu ljubljenemu Johnu Cabotu, venezianskemu meščanu, dulje Levvisu Scbastianu in Santiusu, sinovoma omenjenega Johna, popolno oblast, dovoljenje in moč, da na svoje lastne stroške poiščejo, odkrijejo in najdejo vsakršne otoke, dežele ali pokrajine poganov in nevernikov, ki so bile doslej vsemu kiščanstvu neznane« S tem pooblastilom oborožen, se je italijanski trgovec in pustolovec odpravil na morje in je dne 24 junija 1497. odkril Novo Fundlandsko, ki jo Angleži dandanes ponosno na-zivajo svojo najstarejšo kolonijo. Pravni naslov, aH to, kar Angleži smatrajo kot podlago svoje sedanje posesti, pa je na vs;«k način skoraj že sto let mlajše. Ko so naiprej Portugalci, Angleži in nato Francozi drug poleg drugega uporabljali Novo Fundlandsko kot oporišče, je poslala kraliica Elizabeta leta 1583. admirala sina Humphrcya Gil-berta z majhnim brodovjem čez Atlantski ocean, češ naj za Anglijo zasede otok. Odtlej je Anglija za Novo Fundlandsko večno v skrbeh in še dandanes ni videti, da bi bilo kaj drugače. Zunanje lice Nove Fundlandske S svojimi 110.009 kvadratnih kilometrov površine je Nova Fundlandska le malce večja ko Islandsko, vendar je že zaradi bolj členovite obale večje važnosti za plovbo. Območje kolonije Nove Fundlandske je pa seveda skoraj štirikrat večje, ker semkaj pripadajo ludi neizmerne ledene pustinje labradorske obale, ki pa v niih n" živi niti 5000 ljudi, medtem ko je število prebivalcev Nove Fundladske, ki sc zmeraj veča, doseglo že 300.000 duš. Z(atorej tu ne govorimo o Labradorju kjer živijo le Eskimi, ki se preživljajo z ribolovom.) — Podnebje Nove Fundlandske je jako milo in zdravo. V Soint Johnsu, ki je prestolnica oteka, je srednja letna temperatura 5 stopinj Celzija, najvišja 20 stopin, nanižja pa 14 stopinj pod ničlo. Topli Zalivski tok in mrzli Lnbradorski tok se večidel zenačita in zabranita prehudo menjavanje podnebja. Tako je tudi živalstvo in rastlinstvo takšno kot v severnem zmernem pasu. Le majhen del otoka je primeren za'poljedelstvo Skoraj vsa notranjost otoka pripada pragozdovom. Od rudnin ima Nova Fundlandska nekaj železa, bakra in cinka. Bogastvo otoka so ribe Neizčrpni so ribolovi in jako bogati so bregovi. Na svetu ni nobenega drugega kraja več ob morju, kjer bi bilo toliko dragocenih rib, ki nujajo bogastvo že stoletja dolgo. Le malo si moremo predstavljati to bogastvo, če pogledamo statistike, ki povedo, da na Novi Fundlandiji nalovijo vsako leto 125.0CO ton polenovke. Lov na polenovke tvori štiri peline vsega ribolova, a tudi druge pa- noge so gospodarsko pomembne. Na dri%em mestu je lov na morske pse, ki jih vsako leto nalovijo 100.000. Slednjič donaša losos, ki ga na otoku konzervirajo, lep zaslužek, medtem ko se lov na slanike doslej kar ne more vdomačiti. Ribolov je zavzemal tudi v zgodovini No-- Fundlandske bistveni pomen. Medtem ko so sc Portugalci že v 16. stoletju odstranili, pa Francozi tudi potem, ko so Angleži zasedli otok, niso hoteli omisliti svojih lovišč na južni obali. Šele s konccm Napoleonovih vojn so postali Angleži neomejni gospodarji otoka. Prejšnji in sedanji razvoj kolonije Pred 120. leti je štelo prebivalstv 8(>u.000duš Ker je prebivalstvo sestojalo le iz belokožcev, se je kmalu oglasila zahteva po samostojni upravi. Že leta 1832. je otok dobil svoje poslance in leta 1855. je nastala prva vlada, ki je bila cdgovorna samo svoji zbornici. Nikoli p« se ni otok mogel tako osamosvojiti, da bi postal neodvisen aomi-nijon. Leta 1933. je bila celo ukinjen^ ustava iz leta 1855. Vzrok za to »degradacijo« je bi! ta, ker so bile njegove finance vefno nezadovoljive, saj niso znali zadostno izrabiti bogastva v ribolovu 'r so Novo Fundlandci sploh nezmožni v finančnih zadevah. Samo med bivšo svetovno vojno, ko na svetovnem ribjem trgu ni bilo nobenega tckmeca, so se državne finance za spoznanje izboljšale. Kako zelo so Novo Fundlandci nevešči finančnih zadev, je sijaino izraženo v pogodbah vlade z železniškim podjetnikom Riednm iz Montreala Ta podjetni mož je konec prejšnjega stoletja iziovil vladi, da bo zgradil več železniških in brzojavnih prog in jih bo 50 let brezplačno vdrževal, če mu bo vlada dovolila precejšnje koncesije v posestvih in če bo čez 50 let postal lastnik vsega železniškega omrežja. Vlada, ki je prejela od Riada še celo 1 milijon dolarjev are, je menila, da ie opravila dobro kupčijo in je podpirala pogodbo. V naslednjih letih je imela vlada veliko denarne škode in Jeze, da se je otresla te pogodbe, a Nova Fundlandska se ni iz tega pogrešita prav nič naučila. Leta 1933. je morala spet Anglija poseči vmes, da je rešila svojo najstarejšo kolonijo državnega bankrota. Odtlej se ie marsikaj spremenilo Novo Fundlandci so dobili v Američanih nove ljubitelje. Na jugovzhodu otoka je v poslednjih treh letih nastalo važno pomorsko in letalsko oporišče Združenih držav. Tako se bo morala Anglija spričo gospodarskega in vojaškega .pomena Nove Fundlandske precej pobrigati, da bo to najstarejšo kolonijo ohranila angleški kroni, ki je v ničnem imenu in z njenim pooblastilom že pred 450. leti odplul John Cabot na zahod (»Neues Wiener Tagblatt«.) 0 z&mDU k! pEthala 8» SKSM&SO. Ko so se v prvi tretjini 16. stoletja privolili mogočni ledeni valovi od Severnega morja proti vzhodno-friziškemu ozemlju in se je morje tako globoko zajedlo vanj, da je nastal Jadski zaliv, takrat je postal kos rodovitne zemlje, ki jo ie morje odtrgalo, velik otok. A morje ni mirovalo in ie še napadalo kopno zemljo, izglodalo in razcefralo jo je, tako da se je en otok spremenil v devet otokov. Pred 150'leti se je dvigalo še sedem otokov iz morja, leta 1937. je bil le še en sam otok blizu vzhodne obale Jadskega zaliva, nato pa je izginail tudi ta poslednji kos zemlje, ki je bila pred 400 leti še rodovitna in cvetoča pokrajina. Pošastni otoki A niso zmeraj morske sile tiste, ki venomer razdirajo ali iznova gradijo. Večkrat posežejo vmes tudi pozemsketsile in povzročajo nepredvidene zemljepisne spremembe. Take vrste sprememba se je pred desetimi leti prav čudno prikazala. Zvezdoslovci so bili takrat napovedali, da ne bo moči popolnega sončnega mrka z dne 28. junija 1934, od nikoder tako dobro videti, ko z otoka Sara Ana v Tihem oceanu. Zato so 1. 1933. poslali tjakaj dva parnika, da bi proučevali razmere za napravo znanstvene opazovalne postojanke. Ko pa sta parnika priplula tjakaj, kjer naj bi bil otok Sara Ana, ni bilo prav nikjer videti nobenega otoka. Otok je izginil, čeprav je bil na vseh zemljevidih označen. Vsi so bili mnenja, da se je otok spričo kakih ognjeniških izbruhov pogreznil v morje. Ker je bil ta dogodek tako nekaj posebno čudnega, so dali temu otoku ime »pošastni otok«. Sicer je pa takih »pošastnih otokov« v Tihem oceanu kar 250, ki so bili po obsegu in legi zaznamovani na zemljevidih, pa jih nenadoma ni bilo moči nikjer najti. Brez dvoma jih je morje »požrlo«. Uganke krog »fantomskih otokov« Te uganke so pred leti povzročile mnogo skrbi, dokler se ni nekega lepega dne pojavila razrešitev, ki je bila čudovito preprosta. Bilo je leta 1908., ko sta dva udeleženca odprave na Gronlandisko poročala, da sta opazila na severu Gronlandske otočje, ki je bilo doslej še neznano. Seveda ga je bilo moči videti le ob lepem vreme- mjiMituuannfl nu, vendar je bilo nemogoče zdvajati o resničnosti te otoške skupine. Sčasoma so na te »fantomske otoke«, kot so jih nazivali, povsem pozabili. Pred kakimi desetimi leti pa je neka ruska ekspe-dicija poročala, da je videla »fantomske otoke« in sicer v mesečini, vendar tako natančno, da je bilo moči spoznati obpse niih gora. Zdaj je prišel čas za to, da se zadeva dokončno razvozla. Ekspedici-jc so se odpravile na pot, iskale so in dognale, da so bili »fantomski otoki« zares — fantom, zgolj domišljija —, ker ni bilo o njih ne duha ne sluha. Slednjič so raziskovalci dejali, da so bili ljudje, ki so mislili, da so videli otoke, zavedeni po fa-tainorgani. Otoki sc dvigajo fn pogrezajo Zaradi nekega morskega potresa jc nastal nov otok v decembru 1929. blizu otoka New Providen-ce, ki pripada 980. Bahomskim otokom. To se pravi, otok je bil le navidezno nov, zakaj, ko so ga preiskali, so našli na njem ostanke pradavnega mesta. Torej je moral biti otok nekoč že obljuden, nato pa se je bil pogreznil in potem iznova vstal iz morja. Še bolj čudna jc zadeva z otokom Fal-con, ki jc eden 150. maihnih otokov Tonga v Južnem morju. Tudi ta otok je nastal zaradi potresa v morju in sicer bržkone leta 1867. Čez deset let nato pa ga nenadoma ni bilo več, a s ie pojavil že leta 18£5. na istem mestu. A malemu le dva kvadratna kilometra velikemu otočku ni bilo dano, da bi bil počival. Že ob koncu prejšnjega stoletja je spet izginil, nakar se ie čez nekaj let zatem spet dvignil iz morja, a le »do preklica«, zakaj spet je izginil pod morsko gladino in šele nekako pred 15. leti je prišel iznova iznad morskih valov na dan. Pesniku Gleimu so bili v mladosti prerokovali, da bo neki prepir storil konec njegovemu življenju. — Zato, seveda, ni čudno, da se je svoj živ dan izogibal prepirov. Nekoč je pa resno zbolel, tako da so morali poleg domačega zdravnika poklicati še nekega strokovnjaka. Ko je Gleim zvedel, da se ta dva prepirata, je obupno vzkliknil: >To je zdaj moj koncc, prerokba se je izpolnila!« La Germania rivela uno dei suoi scopi di pace Tirtto il mondo cerca di indovinure qua!i finalita si prefigga la pace germa-nica. Ed ecco ora rivelata uua di queste finalita: essa pno enunciarsi in tre parole: «l'uce senza disoccupazione«. Non e questo un pio desiderio, bensi un soldo nropo-uimento che nella stessa Germania si e giu tramutato ic realtn. Non v hu dubbio che, per giungere a tanto, e stato necessario staccnrsi dul concetto ormai superato che il lavoro dipenda daH'industria. Inveoe e proprio vero il contrario, e cioe che il lavoro crea lindustfia. £ in base a questo principio che neH'anteguerra la Germania riusci a sopprimere radicalmente la disoccupazione e a ('are ineremento ulit; proprie industrie in tutti i campi della produzione e nella massima nrsura. Cio che tu possibile alla Germania deve essere possibile anehe all Eurona intera. Como questo intento si possa raggiungere, e quanto 1'insigne Prof. Dott. llunke, profondo conoscitore delle questioni industriali, minutnmcnte ospone nell ultimo numero di Signal.* Egli energicamente si oppone nlTipotosi che la Germania abbia in animo di dividere le Nazioni d'Europa in modo che alctine sinno unieamente industriali ed altre eselusivamente agricole: nessuno. in Germania. pensn r tale suddivisione. £ invece nuspicato uno sviluppo di tutte le energie coutinentali, che abbia per effetto di dar lavoro a tutti in Europa. * SIGNAL — la grande Rivista illustrata europea. I/nltimo fascicolo (quello che conticne 1'articolo del Prof. Dott. llunke) e in vendita ovunque al prezzo di lire tre. Elemčp razkrije enega svojih mirovnih smotrov Ves svet skuša uganiti, kakšne končne cilje si je zastavil nemški mir. Tu je eden teh končnih ciljev; moremo ga izraziti v treh besedah: »Mir brez nezaposlenosti«. Ni to skromna želja, temveč trden namen, ki je že dnnes postal stvarnost v somi Nemčiji. Nobenega dvoma ni, da se je bilo treba ločiti od /e zastarele zamisli, da je delo odvisno od industrije. Prnv nasprotno je resnica, namreč, da delo ustvarja industrijo.Snmo nn podlagi tega jirincipa o krfkcm nesrečnem naključju, šele takrat, če se del bencina spoji z 12.000 deli zraka, utegne nastati eksplozija. Oblasti nekaterih držav zahtevajo še varnostne naprave zoper plamene, ki bi utegnili od zunaj prodreti v bencinko. Nekateri strokovnjaki smatrajo te varnostno odredbe kot nadlego, saj je varnost podzemske bencinke že itak zadostna. Če je pa vendarle kdaj slišati, da se je vnel bencin v kaki taki bencinki, tedaj se je to zgodilo samo med čiščenjem zaradi jKivršnosti osebja. Celo če se pri kaki prometni nesreči prevrne steber bencinke, ne more eksplodirati bencinka, ki je v zemlji, ker so vse takj skrbno zavarovane spričo ognja, da niso ljudje v okolici prav nič ogroženi. tne bencin b lllii V začetku so si ljudje z bojaznijo ogledovali'posebne okrogle stolpiče ob cestah, kjer se avtomobili napajajo z bencinom, češ da se bo ta reč nekega lepega dne razletela in jim poškodovala hiše. Prišel bo kdo, zagnal cigaretnj ogorek in nesreča bo tu. Odtlej ie minilo že več ko deset let, neštevilni avtomobili so se pri ben- Ali že veš... ... da more samica listne ušice v enem samem pomladanskem tednu dati življenje milijardi otrok in otrok otrokom? ... da vpliva strup čebeljega pika zato zdravilno na revmatizem, ker se s tem poveča v človeški krvi množina kolesterina? ...da so nekateri ljudje na svetu, ki lahko jedi prežvekujejo in bi bilo dobro zdaj, če bi bilo več takih? ...da dobijo domači zajci golšo, če jedo samo zcljuate rastline? veliko rajši, se je popravi j nI v mislih, saj je bila določena za nadaljevanje rodu, ki bi naj bdel nad našim ognjiščem. Saj ni kriva, če ni mogla izpolniti pričakovanja... Doslej ga ni mogla. Grešno in grdo bi bilo, če hi obupal. Iz gozda so pihale hladne sape, dišeče po vlažni prsti, po ciklamah in po trohnelem lesu. V ozračju se je pretakalo ljubko potrkava nje farnih zvonov. Ob hišah so jiostavili brezine veje, z oken so gledale svete podobe, obdane s svečami, na visokem mlaju pri cerkvi pa je veselo plapolala zastava. Matevžu je bilo praznično pri duši, ko se je uvrstil v procesijo in stopal ijied zrelimi možmi. Fantički v rdečih krilih so nosili svečnike, cingljali so z zvončki in mahali s kadilnico; fantje, ki so bili spomladi na naboru, so se ponašali s škrlatno rdečimi ban-deri, štirje možje pa so se s klenimi rokami oklepali pozlačenih drogov neba. Bil je dan, ko se je zbrala vsa župnija, da je spremljala Gospoda, ki ga jo nosil župnik s povzdignjenimi rokami. Procesija je zavila po cesti mimo hiš in naprej čez trate v polje. Možje so molili rožni venec. Kdaj pa kdaj so jih premotile hvalnice cerkvenega pevskega zbora. Ta in oni med možmi je tiho pritegnil. Ah, ti dobri, dobri ljudje, ki so se zvrstili y proccsijol Kmetje hodijo sključeno, kakor da bi držali plug v rokah, drvarji pa se držijo po strani; pozna se jim, dn so vihteli tisočere dni sekire in cepine. Sledove požrtvovalnega dela za družino je videti na ožganih obrazih, žuljavih rokah in sključenih telesih. Zdaj hodijo praznih rok. Sklenili so jih pred prsmi, kakor jih bodo tedaj, ko bodo za vse čase odložili svoje pluge, sekire, lopate, motike, vesla. Zdaj povzdigujejo svoje misli k Bogu, zdaj poskušajo tudi s petjem. Ne mislijo več na zemljo, ki jim jiožira moči, zdaj se ozirajo proti zlati monštranci. Njih misli so danes bolj vedre, njih duše so praznične. Matevž ni pel in tudi ni držal rožnega venca v rokah. V mislih se je zahvaljeval za vse, kar je Stvarnik poklonil šentlovrenski fari. Zahvaljeval se je za zemljo, ki daje kruha, za gozdove, ki dajejo les, za Radolno, ki jioganja žage in mline, za Dravo, ki prenaša splave, pa za soncc, ki pošilja luč in toploto. Mikalo ga je, da bi stopil iz procesije ter božal klasje, sklanja/oče svoje krušne glavice proti Gospodu nebes in zemlje. , Daleč naokrog se je ozirnl, zdaj r>o gorskih vrhovih, zdaj po osamljenih hišah v rebri in po rodni zemlji ob Radolni. Zagledal je dolgo vrsta šolskih otrok: Zahvaljen, Gospod za blagoslov, ki ga daješ družinam, iu stori, da bodo rasli tile otroci v veselje staršem! Ne daj, da bi trpeli v pomanjkanju kruha in v pomanjkanju dobre besede! Dobri so, in rad jih imam kakor svoje--—. Potem mu je splaval pogled na pokopališče s težkimi kamni, z zarjeve-limi železnimi križi in z lesenimi, na-gibajočirai se na vse štiri strani neba. Zdaj se je mudila Matevževa misel pri Andraževih pokojnih; pri Cirilu, pri 6tarem očetu in stari materi, potem pri dolgi vrsti rajnih sorodnikov po očetu in po materi. Tudi Majdinih prednikov se je spomnil, čeprav jih ni poznal in ležijo pokopani v daljnem mestu. Tako mu je bilo vselej, kadar je molil za rajne; dolgo vrsto prednikov je čutil v svoji duši in v svoji krvi, in zdelo se mu je, dn je povezan z njimi v usodnem občestvu. Zdaj se Matevž ni več oziral po lepem svetu nad Sv. Lovrencem. Zatopil se jo v svojo otožne misli. Nad Majdino rodovitnostjo je že obupal. To je pomenilo zanj bridkost, ki je bila tem hujša, ker jo je držal zaprto v svojem srcu. Bil je preponosen, da bi se s komur koli o tem pomenil. Samo nebo je slišalo njegove tožbo in želje. Pn še nekdo je bil, ki je čutil z njim, morda bolj globoko kakor sama Majda: stari Andraž. Nikoli nista spregovorila besede o nasledniku, ki sta ga oba tc/ko pričakovala, toda Andraž je bil iste krvi kot sin, in je prav gotovo, da je tudi čutil kakor on sam, -v, Tam stopa njegov oče med starimi možmi z rožnim vencem v roki. Prizadeva si, da bi se držal za praznik malo bolj vzravnano, kar pa mu ne uspeva, llrbet se mu je skrivil, nagubano čelo pa postaja vedno bolj podobno goli prsti, od sonca ožgani. Takole bo hodil nekoč tudi Matevž; vse kože, da ga bo življenjsko breme še bolj sključilo. Spet se je mudil pri domačiji. Ni šc dolgo od tega, ko se mu je sanjalo, da jo je videl vso zapuščeno, razpadujo-čo in obraslo s ščavjem. To se ne sme zgoditi, in tudi v tuje roke nc sme priti, je sklenil v srcu. . . Nesreča pride, nesreča je tu. in ko pa vidiš, da je nc moreš premagati, se moraš sprijazniti z njo. Ne smeš pa dopustiti, da bi te preveč tlačila k tlom. Iskati moraš novih poti... •Njegove misli so postajale spet vedrejše. Ne bo pestoval bolečine, in ne bo dovolil, da bi na stara leta gledal, kako se bo jiolaščala zanemarjenost zemlje očetov! Prišli so že nazaj do cerkvenih vrat, ko se je domislil, da bo govoril z Ančko. Naše krvi je in pri njej jc polnn hiša otrok. Enega bodo že pogrešali, saj vendar nismo tako daleč narazen, frimoža bo spet poslala k nam na obisk: vedno bolj pogosto ga ko morala pošiljati, in nazadnje bom začel sam zanj skrbeti. Postal bo naš. Primož bo prevzel domačijo, kadar bom izpregel Ves čas je mislil na Primoža, ko se je na šcntlovrcnško nedeljo vračal v reber. * V poznem poletju se je Janez vedno bolj poredko oglašal pri Andraževih; če pa je prišel, je bila Vida 1 ičarjeva z njim. Matevž ga ni več gledal po struni in tudi Majda se je oddahnila. Tiho zadovoljstvo je čutila, ko se jo prepričala, da sta se navezala drug na drugega. Vida in Janez. Saj je imela konec koncev tudi ona nekaj zaslug pri tem. Nada Bajdetova je raznesla novico po fari, da se bosta Vida in Janez. poročila takoj po božiču, kakor je bila slišala. Tokrat se ni motila; tudi Majda je to povedala Matevžu. V zadnjem času se ji je zdelo, da je postal spet bolj veder. Kaj se je z njim zgodilo, tega si ni mogla prav razlagati. Često ga je videla, kako je vzel malega Primoža na ramena ter dirjal z njim zdaj k žagi, zdaj na polje ali v sauno. Tu je smel fantiček udarjati svojega strica z brezovimi šibami po plečih kolikor je mogel, Primož pa tudi ni smel zajavkati, ko je prišla vrsta nanj. Otrok je bil ves navezan nn Matevža. Spoštoval ga jo zaradi njegove iznajdljivosti v zabavah, še bolj pa zaradi moči. Ob vsaki priložnosti ga je spraševal, če bi si upal splezoti na visoko smreko, čc zna plavati, če se nc boji povodnega moža in podobno. Vselej je dobil odgovor, ki je vzbujal pri malem občudovanje. J. O I i v e r C u r w o o d 42 Kent se je veselo zasmejal. »Ali ni čudno, da imajo majhni vzroki često tako velike posledice?« — je rekel — »Nekoč se je zgodilo, da jc nekdo izgubil kraljestvo in krono, ker ni imel — konja. Tudi jaz poznam človeka, ki mu je življenje rešila — cev od pipe, ki je bila celo zlomljena... Vi ste prišli k meni in sedaj jaz bežim skupaj z vami, ker...« »Ker...?« — ie zašepetala. »Ker se je nekaj že pred leti zgodilo, nekaj, b čemer bi se vam niti sanjati ne moglo, da bo imelo za vas ali zame tako važne posledice. Ali hočete, da vam to povem, Marette?« Dekličini prsti so lahno stiskali njegovo laket. »Da; pripovedujte!« »Seveda se moja povest nanaša na Konjenico kraljeve policije« — je začel — »in ne bom povedal imena človeka, ki bo imel v povesti glavno vlogo. Če hočete, lahko mislite, da jc to veliki O' Connor — saj veste, tisti rdečelasec — toda nc pravim, da je bil res on. Služil je kot stražnik. Nekoč je odšel na sever, da bi nadzoroval nekaj Indijancev, ki sn iz korenin raznih dreves kuhali svoje strupe. To se je zgodilo približno pred šestimi leti. Na poti je zbolel za osepnicami, ki jim Indijanci pravijo Rdeča smrt. Indijanec, ki ga je spremljaj na potovanju, je ob prvem znaku bolezni zbežal in stražnik je ostal sam in zapuščen, tristo milj daleč od najbližnjega obljudenega kraja. Komaj je ime! toliko časa in moči, da si je preden ga je napadla vročina — postavil šotor. Nc morem vam povedati kakšni so bili ti dnevi; bil je živ mrlič. Brez dvoma bi bil umrl, če bi srečno naključje ne pripeljalo mimo šotora tujca, belca. Marette, povem vam, da ni nobeno junaštvo srečati človeka, če imate pripravljeno puško; prav tako ni junaštvo udeležiti se bitke, če je okrog vas na tisoče vaših, toda storiti to, kar ie storil ta tujec, to je pravo, resnično junaštvo. Pomislite, da mu je bolnik bil popolnoma tuj človek; niti sorodnik, niti prijatelj, niti navaden znanec, toda ostal je v bolnikovem šotoru in mu stregel, dokler ni smrt umaknila svoje kose od njega. Brž ko si je bolnik opomogel, je zbolel tujec in oba sta živela v majhnem šotoru, daleč stran od sveta. Deset tednov sta se borila s smrtjo in drug drugemu sta skušala rešiti življenje. Zmagala sta, toda zmaga je bila predvsem tujčeva zasluga. Tujec je nato odšel na zapad stražnik pa na jug. Segla sta si v roke in se razšla.« Marettini prsti so stisnili Kcntovo roko, ki je nadaljeval: »Stražnik ni nikdar pozabil, kaj se je zgodilo, Siva gos, in si je vedno želel, da bi prišel dan, ko bo mogel dokazati svojo hvaležnost in se tujcu oddolžiti za storjeno uslugo. In zares, ta dan je prišel; šest let pozneje se je to zgodilo in v nenavadnih okoliščinah. Neki moški je bil ubit. Stražnik — ki je med tem časom postal narednik — jc govoril z žrtvijo malo prej, preden ie bila umorjena. Ko se je nekoliko pozneje po pogovoru vrnil, ker je nekaj pozabil, je prvi našel umorjen-čevo truplo. Malo pozneje so nekoga aretirali. Na obleki je imel krvave madeže, kar so smatrali za zadosten dokaz...« Kent je za trenutek umolknil. Marettina roka je z njegove lakti zdrsnila ,v njegovo roko, ki jo je krepko stisnila. »Tisti, ki so ga aretirali, je bil človek, ki ste ga vi s svojo lažjo hoteli spraviti na svobodo« — je zašepetala. »Da. Ko je zadel mešančev strel, sem mislil, da je nastopila priložnost, da povrnem Sandyju Mac Triggerju svoj dolg, ki sem mu ga dolgoval že šest let, od njegovega prihoda v moj šotor tam gori nn visokem severu Toda v tem, kar sem bil storil, ni bilo prav nič heroičnega in nič junaškega, kajti mislil sem, da bom umrl in torej ničesar nisem tvegal « , S strani, kjer je sedela Marette, je zadonel tih in vesel smeh. »Ves čas. ko ste vi, Jeems, tako... imenitno in pogumno lagali, sem jaz vedela... vse sem vedela!« _ je vzkliknila. — »Vedela sem, da ni ste vi ubili Johna Barkleyja, vedela sem, da ne boste umrli, vedela sem, kai se je pred leti zgodilo v vašem šotoru. In .., Jeems... Jeems...« Nemirno se je premahnila. hitro dihanje je izdajalo njeno razburjenost. Prijela ga je za obe roke »Vedela sem, da niste ubili Johna Bark!eya,« — je ponovila — »toda tudi Sandy Mac Trigger ga ni ubil!« »Toda ...« »Sandy Mac Trigger f
  • Ne boš mi služabnica, moja najdražja sestrica boš! Skupaj bova vedno živeli v najinem lepem domu!« Športni drobiž Tretja zmaga Gundarja TTacgga v Ameriki. Gazzetta dello Šport poroča o tretjem nastopu svetovnega prvaka v tekih v Ameriki. Šved Haegg je tekel v San Franciscu proti ameriškemu državnemu prvaku na eno miljo in zmagal s časom 4:12.3 min. Po času sodimo, da Haegg ni v najboljši formi. Kakor znano, bi moral Ilaegg tekmovati 5. septembra v Švici. Ker pa še ni gotovo, kdaj-se bo vrnil iz Amerike, so Švicarji povabili namesto njega Arne Anderssona, ki ga bo vsekakor častno zastopal. » »Leseno železo« Razmeroma lahko, prožno, silno odporno in trpežno ter povsod uporabljivo , Nekemu wiirtemberškemu podjetju se je posrečilo še bolj izpopolniti nov poseben način stiskanja lesa, ki mu dajo prej določeno obliko. Pravijo, da na ta način pridobivajo novo plastično, naravnost idealno snov, ki je prožna, silno odporna, trdna in skrajno trpežna. Njena teža je razmeroma majhna. To novo snov lahko z velikim pridom uporabljajo tudi v tropskih deželah ter med drugim na primer onemogočijo uničevalno delo termitov. To so poglavitne lastnosti novega izdelka, ki so mu dali tudi ime »leseno železo«. Kako odporna je ta snov, so preskusili na primer pri železniških lokomotivah Izpostavili so jo silnemu pritisku, a izkazalo se je, da je vzdržala eclc več kakor pa enaki izdelki, ki so iz železa ali iz jekla. Odporna je tako zelo, da so jo že začeli uporabljati kot odličen nadomestek za železo, ter izdelovati iz nje ključavnice, tečaje pri vratih in podobne stvari, za katere so doslej uporabljali zelo odporno kovino. »Leseno železo« kar najbolje služi pri graditvi ladij in pri izdelovanju železnih vagonov. Kma-in bo nujno potrebna tudi v mlinski in kemični industriji. Iz nje izdelujejo tudi traverze, kakršne so potrebne pri raznih zgradbah. Spričo izredne odpornosti to novo snov uporabljajo tudi namesto železa pri betonskih zgradbah. Skratka »leseno železo« prav nič ne zaostaja po svoji kakovosti in odpornosti za pravim železom, pač pa ima cclo takšne odlične lastnosti, ki jih železo nima. Naročajte »Slovenca«! IEL KINO MATICA 22-41 Priljubljena ln lepa Katalln Ivarady v filmu madžarsko produkcije »Ne vprašuj, kaj sera bila« Moderna socialna vsebina z romantično ljubezensko zgodbo ln prijetnimi pevek. vložki. PREDSTAVE ob 16., IS.30. ln ob 20.30. url. IEU 22-21 KINO UNION Odličen film o ljubezni priznanega skladatelja »Noč po operi« Beatrlco Mancinl - Neda Naldl - Nino Doro. Predstave ob 16.30, IS.30 In ob 20.30. TEL KINO SLOGA 27-50 Ljubimkanje tu, ljubimkanje tnm - kratko: premeteno pikantna pustolovščina v zelo zabavnem filmu »Boljše pustolovščine« 7.a. zabavo nam jamčijo TjTJOTE ENGLTSCH, LENY MARENBAC1I, GEORG ALKXANDER ln FERDINAND MAR1AN. Predstave ob 14., 16., 18. ln ob 20 UrL Gomme giganti - Gume GIC5AMTINI tntto le mi-sure oer autocarri e auto- A vto prurne orjaške in srednje vseli iz.iner z.a tovorne treni avtomobile tovor, vlake. FERNAND0 BALD0NI - Via Cavcur 92/94 ROMA mjpt Umrl je naš stric, gospod Janez Skubic delovodja tovarne I. Bonač sin, meščan ljubljanski Pogreli dragega pokojnika bo v torek. 27. f. m. ob pol 5 popoldne z Žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. julija 1943. Rodbini: Podkrajšck, Puher. Zahvala Vsem, ki ste počastili s svojo navzočnostjo na zadnji poti, gospoda Niko Kojiča < brivskega mojstra iskrena zalivala. — Prav posebna zalivala g. prim. dr. Neubaucrju za požrtvovalno zdravl jenje, č. sestram Leonišča za skrbno nego, e. duhovščini, gg. pevcem Mladinskega doma na Kodeljevcm, gg. stanovskim tovarišem in vsem darovalcem vencev in cvetja. L j ubij ana, dne 26. julija 1943. Žalujoči ostali. 8$ j Zi ljudsko taa« v UublUai: Mt KramarlU Izdalateli: Inl JoZi Sodla Urednik] Viktor Centi?