PolitišM pregled. * Albaniia. Znano je, da se Avstriia in Italiia močnp ru^ata za prvenstvo v Albaniji. Znano pa je tudi, da pd resnega do smešnega ni da&č, kar se razvidi iz naslednjega: o Božiču je pbdarpval avstrijski konzul 3000 albanskih otrok s čisto npvimi pblekami. Tafcpj na to ie povabil »talijanski konzul istih 3000 otrok in še njih starše ter obdaril otroke tudi s popolnoma novimi nhlekami, staršem pa v imenu kralja Viktorja Emanuela še po 10 Jir. — V Draču je lansko leto Avstrija postavila za albanske otroke novo šolo. Deca dobiva v šoli vse brezplačno: knjige, zvezke, papir, peresa itd., zraven pa še opoldne kosilo. Italija se ni dala zapostaviti. Sezidala je tudi novo šolo; tudi tam dobiva deca vse zastonj. Pa otroci so bili že vajeni na avstrijsko šolo in iih je bilo težko dobiti v italijansko; da bi se temu nedostatku odpomoglo. pa plačuje Italija sedaj vsakemu navzočemu otroku 10 centimov na dan. Napitnina šolarjem! ¦— Se ena smešna: angleški admiral, nadpoveljnik v Skadru, hoče odpraviti v mestu hazardne igre. Zapove, da bo vsak meščan kaznovan, ako zaigra na dan več kot 10 turških funtov. 2e prvi večer zaloti policija meščana, ki se je pregrešil zoper omenjeno postavo. Hudodelnika tirajo takoj ponoči pred sodnika, ki je Francoz. »Kaj ie zakrivil mož?« vpraša sodnik skozi okno. »Zaigral je. 10 funtov,« ie odgovor. »Torei je mož itak že dovolj kaznovan in se ga naj izpusti,« odgovori rnodro sodnik, zapre okno in mirno leže spat. —c. * V štajerskem deželnem zboru se Je zavzemal poslanec Horvatek (soc. dem.), nekdanji učiteli, da bi pri nastavljanju učnih oseb soodločevali tudi kraini šolski sveti, ker so okrajni šolski sveti sestavljeni iz pripadnikov najrazličneiših politiških strank. Proti temu se pač mora ostro postaviti vse štajersko učiteljstvo, zakaj potem nas bodo nastavljali župniki kakor svojčas, ker le-ti imaio odločilno besedo v pretežni večini krajnih šolskih svetov. —c. * Madjarska vlada in Bosna. 2e od začetka okupacije imajo Madjari v Bosni prvo besedo, in mi Avstrijci smo le bolj v ozadju. To se vidi še sedaj. Skupni finančni minister vitez Bilinski je namreč obljubil svoj čas, da bo imenoval nekaj domačinov na višja uradniška mesta v Bosni ako bo deželni zbor redno deloval. Sedaj gre zasedanje deželnega zbora že h koncu, a omenjenih imenovanj seveda še ni. Posl. dr. Dimovič je ministra Bilinskega na to zadevo opozoril, a kakor se zatrjuje, "se je ogrski ministrski predsednik grof Tisza postavil proti tej stvari, češ, Madjari tega ne morejo pripustiti. Prav gotovo se bo tudi pp njegovi volji zgodilo, in Madjaribodotuditukaj gospodarili po svoji samooblastni zahtevi. * Odprava enoletnega prostovoljstva? Budimpeštanski list »Az Est« prinaša vest, da se odpravi enoletno prostovoljstvo. Dosedanji upravičenci do enoletnega pro-stovoljstva bodo po enem letu delali častniški izpit, drugo leto pa bodo služili kot kadeti ali praporščaki. Kdor bi izpita ne napravil, bo služil drugo leto kot podčastnik. * Analfabetov ne sprejmeio v AraerU ki. V Zedinjenih državah Severne Amerike so uvedli zakon, ki zabranja naseljevanje ljudi, ki ne znajo pisati in čitati. * Kako je gospodaril komisar Cuva}. Iz revizij proračunov hrvaške kraljevine za zadnja leta je ppvzeti, kakor poročajo listi, kako ogromne stroške je provzrpčil Cuvaj deželi. Za eno sobo, v kateri. je bivala ga. Cuvajeva, ni šlo nič manj kot 22.000 K. Za ureditev zimskega yrta pri banski palači se je potrosilo 70.000 K itd, Cuvaj bi bij še dalje tako »gospodaril«, ako bi ne bil poslan v »zasluženi« pokoj.