St. 12. : . - > * V Trstu, v sahoto 9. fcbruvarja 1884. Tečaj IX Glasilo slovenskega političnega društva za PrimOrsko.^ »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako «r«4« in llkot« o poludne. Cena za vae leto je « cld., la polu leta 3 gld., za četrt leta 4 gld. 50 kr. - Posamezne Itevilk« se dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Trtt« po & kr., v Bsrlci in v Ajdovščini po 4» kr — Norolnnt, reklamacije in inserate prejema OpravalStv«, vla Torrente, »Navi tiskarna*. Vsi dr.pt« «e pošiljajo Uradniitva »vi« Tarnata« »Nuova Tlpografia;. vsak mora biti frankiran. Rokopisi ore? posebne vrodnosti se ne vračajo. - Interati (razne vrate nila in poslanice) se zaračutiijn po pogodbi - prav cen'6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.J Državni zbor. (Dalje. Gregrjev govor). Bil sem toraj radoveden, gospoda moja, ker je bil tako mršav moj nabor Taslogov v vtemeljevalnem govoru predlagatelja in poročilu manjšine, da najdem nove in temeljite razloge in dokaze od čestitih gospodov govornikov one (leve) strani. Ali moram redi, da nisem nič novega našel in sli8al, in zato morem k većemu odgovoriti na nekatere opazke, ki so se Izustile. Zdaj hočem naglašati, kar je omenil prvi čestiti govornik one (leve) strani, gospod profesor Tomaszczuk, ki je prvi govoril. On nam je zaklical, da se moramo mi, vzlasti Čehi, nemški učiti, ker bi sicer zaostali v kulturelnem razvoju. To je prav lepo od čestitega gospoda profesorja Tomaszczuka, da tako skrb v svojem srcu nosi za kulturelni naš razvoj, ali, gospodu moja, jaz lahko dam zagotovilo gospodu profesorju, da so bila češkemu ljudstvu pota, po katerih se pride na kulturelno Tišino, znana uie v času, ko Avstrije še bilo nI. Naša domača zgodovina priča o dobah, v katerih se je češko ljudstvo po-spelo na tako kulturno višino brez nemškega jezika in brez milostivih svetov gospoda profesorja Tomaszczuka, da je vifiino vseh sosednih dežel presegala. Sploh so nam od one (leve) strani govorniki prijateljsko očitali nisko naše kulturelno stanje, i ne le tukaj, tudi na drugih mestih so vedno hvalili neizmerno visočino nemške izomike, da so nas kakor;pritlikavce Nemcem na stran postavljali. No, gospoda moja, jaz visoko spoštujem nemško omiko, nemško kulturo. Nobeden ne more izvorov duševnega živenja velikega nemškega naroda bolj čislati od mene, in jaz vem, da si je duševno delo tega naroda postavilo slavno svetišče, ki visoko nadkriljuje ona druzih narodov; ali koliko so pripomogli za to slavno svetišče Nemci v Bukovini, tega nisem na&el v nobenej kulturnoj zgodovini, in koliko moji nemško-češki rojaki k temu slavnemu svetišču donašajo, to mi Čehi prav dobro vemo. Vi ne bi se imeli, gospoda moja, tako razkračevati, kakor da ste vi zarodih ka-cega Goetheja, Schillerja, HumboMta, in 2e se vedno sklicujete na veliki nemški narod in njegovo visoko kulturo in duševno delo, tedaj se mi zdi, kakor bi se ubogi sorodniki ponašali z bogatim svojim stri j -cem. Podlistek. Literarna tatvina In podlistek „Slovenskega Naroda ' o » časnikarstvu In naSih časnikih". (Dalje.) Ne da se tajiti, da je gosp. podlistka! svojim čitateljem postregel z jako mnogovrstnim blagom. Ako analizujemo bogato tvarino, ločili jo bodemo po njenej vsebini v tri organično ločene dele. V prvem nam razlaga brezimenni pisatelj razvoj slovenskega novinarstva; drugi del je namenjen zgodovini časopisja sploh, ter njegovemu uplivu na javno menenje, v tretjem pa se nam odpirajo globine politične modrosti pisateljeve in krepko se izraža njegov državniški veleum, ako prav le negativno v mnogobrojnih napadih in jedrnatih zabavljicah na večino kranjskega deželnega zbora, na posamezne narodne poslance in pisatelje, ter na vse one liste, kateri so bili kedaj tako nesrečni, nakopati si nemilost strogega presojevalca. Vse je znano našemu podlistkarju; z isto samosvestno sigurnostjo se suče na polji slovstvene zgodovine, kulturne povestnice ali narodne politike. »Gotovo je vredna tedaj tako izredna prikazen, da belj natančno v obličje pogledamo slovenskemu Juniusu. Jaz sem zdaj pri kraji z vsemi razlogi in opazkami, o katerih sem imel govoriti, in prav premišljevanje, da se tako bistroumnim in duhovitim parlamentarcem in juristom one (leve) strani ni posrečilo, navesti važnejših razlogov, zbudilo je v meni sum, da se morajo za predlogom grofa Wurmbranda skrivati drugačni tajni razlogi, ker očividno je, da so izrečeni razlogi le bolj ali manj navidezni razlogi. Tu ne gre za to, da se ohrani nemški jezik mej mejami, v katerih gospoduje danes, ampak zato, da se te meje razširijo na Širino in v globočino, da se povzdigne nemški jezik nad vse druge jezike te države, da se potisn6 nenemška ljudstva te države na nižjo stopnjo, da se dekretirajo višje i nižje narodnosti, in temu dosledno, da se morajo ponemčiti nenemška ljudstva te države. To je, gospoda moja, po prepričanji vsega češkega ljudstva jedro in zagozda Wurmbrando-vega predloga. To se ve da, ne upajo se tega kar naravnost izreči, in zato Še mogoče ni bilo povedati tem gospodom, kaj je prav za prav ta državni jezik. Da, teško je bilo označiti to, kar se ni hotelo povedati. Otroka niso hoteli imenovati s pravim imenom, in zato so ga povili v neozna-čljlv pojem, v pojem državnega jezika. Ali imenuje se državni jezik, pomenja pa ponemčevanje. Da je temu resnično tako, in da bi jaz kaj tacega ne trdil, ako ne bi mogel dokazati, to se vidi uže iz tega, kar se je včeraj omenilo, da se namreč na onej (levej) strani in v širših krogih zunaj te zbornice čujejo glasovi, ki predlagajo', naj se iz tega kroga namerjavanega državnega jezika izločite Galicija in Dalmacija, in danes je velečestiti moj pred-govornik izrekel prav isto menitev. Tedaj, gospoda moja, komu ima prav za prav ta nerafiki državni jezik Še veljati? Ogrom ne, Hrvatom ne, Nemcem v no-tranjej Avstriji tudi ne — ker to bi nepotrebno bilo — Galicija in Dalmacija naj boste izključeni, ne ostane tedaj dru-zega, razen čeških in slovenskih dežel, in ali je to potem avstrijska država? To je le majhen del avstrijske države, in ta izločitev, to razkosanje države ima le ta namen, da se ponemčevanje kos za kosom toliko lažje izvrši. Pa celo iz besed manjšine je čisto jasno, da pravo jedro Wurmbrandovega predloga ni nič druzega, nego ponemčenje slovanskih ljudstev te države. Manjšina nravi mej drugim na strani 11: DrŽava je dolžna, učenje nemškega jezika po vsej državi šiloma uvesti. Ker je pa posilno uvedenje nemškega jezika v očitnem nasprotji z jasno določbo člena 19, tedaj se je čestita manjšina iz te nadležne zanjke oprostila s prečudno iznajdbo državnega jezika, in sicer, ker je državni jezik deželnemu jeziku nasproti postavila. Mi imamo, o sreča 1 uŽe tri vrste jezikov. Mi imamo v deželi navadni jezik, deželni jezik, i zdaj nazadnje moramo imeti še državni jezik. Zdaj se ta, zdaj ona vrsta obesi na steno, kakor bolje kaže, da se členu 19 hrbet obrne. Če mi na Češkem n. pr. pravimo: naj se uvede češki jezik kakor enakopravni deželni jezik za vse Češko v uradnije, šole in javno živenje, tedaj pravijo gospodje: pri nas v Mostu, Komotavi ni češki jezik navadni deželni jezik; mi tega jezika ne uvedemo. Prav, pravimo mi, pri nas v Pisku, Časlavi, Taboru pa nemški jezik ni navadni deželni jezik, ml ga tedaj v teh čisto čeških okrajih ne uvedemo v uradnije in javno živenje. Nel pravijo gospodje, to je kaj druzega, nemški jezik je v vsem češkem kraljestvu deželni jezik in deželni jezik je v vsem kraljestvu, tedaj tudi v čeških okrajih, enakopraven, in mora se tedaj uvesti v uradnije in javno živenje. Če pa zahtevamo, naj se oba deželna jezika nemški in češki na vseh srednjih šolah in državnih zavodih po vsem kraljestvu kakor obligatna predmeta učita, tedaj pravijo gospodje: A, to je nasprotno členu 19, ki pravi, nobeden se ne more siliti, naj se uči drugi deželni jezik. No, da, pravimo mi, vi imate prav, zato tudi nas ne morete siliti, da bi se učili nemški deželni jezik. A, to je pa zopet kaj druzega, nemški jezik je državni jezik, nanj se ne nanašajo določbe člena 19 in zato sme država zahtevati posilno učenje nemškega jezika. Iz tega vidite, kako grdo se dela s pojmom jezika. Priznati mdram, temu ju« ridičnemu dokazavanji sem se iz začetka čudil, ne zato, da bi v njem nahajal juri-diško bistroumnost — znan star pregovor je, da se na vse zadnje more vsak zakon zviti — ampak ker sem vendar le misli), da se ima s temeljnimi državnimi zakoni ozbiljneje postopati. Kar pa pomenja posilno učenje nem škega jezika, o tein moremo vam mi Čehi najboljše pojasnilo dati. Se prav dohfro mi je v spominu doba, ko se v vseh naših Naglašati nam je v prvej vrsti, da bi s pravim veseljem pozdravljali vsako razpravo, namenjeno povestnici slovenskega časopisja. Niti stilistične uglajenosti, temeljitih študij in globokih mislij ne bi terjali od pisatelja, zadovoljni bi bili, ako bi le količkaj ustregel natančnosti in nepristranosti, glavnima lastnostima, kateri mora imeti vsak zgodovinar. No, glede Srve lastnosti podlistkar ^Slovenskega [aroda« baš ni preskromen in v 16. štev. letošnjega tečaja samega sebe hvali, rekoč: »Kako natanko pa pozna (podlistkar) slovensko časnikarstvo od prvega začetka do denašnjega dne, opazil je pač stokrat vsak presodm čitatelj teh krotkih, kakor vidim, prekrotkih podliskov.« Skoraj bi me mikalo, tej predrznej lastnej hvali odgovoriti sč znanim karakterističnim pregovorom, kajti celo jaz, ki se nisem nikoli urival mej slovenske literarne zgodo-pisce, lehko dokažem podlistkarju celo vrsto stvarnih napak in pomot, katere se l aj slabo vjemajo z njegovo hvalisano natančnostjo. Tako n. pr. trdi podlistkar v 285. f tev. 1. 1., da je 20. oktobra 1848 rodoljubni in blagosrčui gosp. A. Zamejec začel izdavati »Zgodnjo Danico«. Nikakor ne nameravam kratiti zasiug ne g. Zamejcu, niti sedanjemu uredniku, originalnemu L. Jeranu, — ali čudil sem se vendar, da zgodopisec slovenskega časnikarstva pri tej priliki niti ne omenja pra- šolah, počeuši od glavne šole do vseučilišči, razen nemške nobena druga beseda ni čula, če tudi otroci niso nič umeli; j iz se spominjam, da so se delali zapisniki v nemškem jezikn, da so jih češki kmetje morali podpisavati, če tudi kmetje prav nič niso vedeli, kaj se je zapisalo v zapisnik; jaz se spominjam, da so se nastavljali v čeških okrajih uradniki, ki niso ni besede umeli ljudskega jezika, da, gospoda moja, slovanski kmetje so se celo silili, da morajo priseči pred sodiščem v nemškem jeziku, če tudi nemškega jezika niso umeli, in celo hudodelcu se je brala smrtna ohsodba v nemškem jeziku, da ni vedel, kaj se mu je povedalo. To so bili zlati časi posilnega učenja nemškega jezika pri nas, in ker imamo to skušnjo za sabo, zato trepetamo pred vsako po-skušnjo, katera bi v svojih posledkih utegnola imeti enake prikazni, Mi se bojimo vsake take poskušnje, kakor ognji etr<*. k' ravnamo po modrem izr«»vu: jju..«., obsta. Da se pa neka stranka v resnici prizadeva za to, da se povrno take razmere, o kakršnih sem prav zdaj govoril, to se nahaja neoporekljivo jasno v poročilu manjšine samem. Poročilo manjšine se spominja n. pr. s tožno ihtečim vzdi-hljajem patentnih ukazov cesarja Jožefa, in včeraj nam je predlagatelj tukaj prebral patente, s katerimi je cesar Jožef nemški jezik, kakor vesoljni in državni jezik uvedel. Manjšina želi tedaj nekaj enacega. Uže včeraj je tukaj obširno govoril izvenredno obdarjen govornik o vspe-hib, katere so imeli ponemčevalni poskusi cesarja Jožefa, in zato ne bom v$c dalje o tem govoril, Vam vgemje znan slovešR: preklic od 29. januvarja 1790, v katerem je cesar Jožef izrečno zavrgel, kar je o tej zadevi storil, in zopet tisto stanje uvedel, USueto je bilo, predao je QD sede) na cj-sarski presto). Plemeniti, veliki vladar je umrl na razvalinah svojih de), in ko je ležal cesar Jožef na smrtnej postelji, peljali so ogerski magnati mej neskončnim vriskanjem ogerskega ljudstva krono svoje dežele domu. Jaz ne omenjam, gospoda moja, tega zato, da bi se dotaknol spomina velicega cesarja; teško najdete druzega, katerega bi bolj navduševali svobodo — in ijudoljubni nameni tega plemenitega vladarja, nego mene; ali to je moje prepričanje, da bi cesar Jožef, ako bi danes živel, svoje ponemčevalne in zravnovalne poskuŠnje spoznal za največje vega očeta in ustanovitelja slovenskega cerkvenega lista: rajnkega knezoškofa dr. J. Pogačar j a! Ker si ne morem mi sliti, da bi vestnemu povestničarju bila neznana ta imenitna podrobnost, sodi) sem nehotć, da jednaka »nenatančnost* izvira iz skrite jeze, ker je blagi rajnki odločno obsojeval politiko iste koterije, katera si je v »Narodovih« podlistkih nedavno postavila sinonumentum aere pe-ren niustt. Še v lepšem svitu se pokaže podlist-karjeva natančnost pri leposlovnem časo-pisji. Tako pripoveduje v Ste v. 285 lahko vernim čitateljem, da je A. JanežiČ leta 1854 jel izdajati obširnejši lepoznanski list ■ Glasnih*, in vendar mora biti znano vsakemu boljšemu gimnazijalcu, kateri hoče dobiti odliko v slovenščini, da Ima prvi tečaj velezaslužnega »Slovenskega Glasnika« letno številko 1868. Učeni feuilletonist je zamenjal namreč list z nekim, dejal bi, »almanahom«, katerega je Janežič 1. 1854 pod naslovom »Glasnik slovenskega slovstva« bil objavil. Ljubljanska licejalna biblioteka brani en ek-semplar te sedaj jako redke knjižice; vsega skup ima ta »obširniši lepoznanski časopis« le 80 strani navadne osmerke. Tudi v Šolskem novinarstvu je naš strokovnjak kaj dobro poučen. Vedno še imenuje urednika »Učiteljskemu Tovariši** g. M. Močnika, fštev. 291), navzlic temu, ;a dvoma, hočemo mu naznaniti, da je to čudno rastlino, katera se je rodila na nerodovitnem gruščevji Ma-gvar-orszuga, uže pred več leti poparila slana madjarska! *) Po teji stvarnih pomotah in hibah, katere sem v naglici bil navedel, sklepa naj blagovoljni čitatelj, če je lastna hvala, s kojo je bil podlistkar toliko radodaren, v istini zasluzena, ali ne. Kako sodbo bi pa mogel izreči o njegovej objektivnosti in nepristranosti! Kako silno se je mož trudil, pisati »sine ira et sine studio«, prav po Tacitejevem navodu, o tem pričuje jasno vsaka vrstica njegovih podlistkov. Ne bodem se oziral na osobne napade, kateri v svojej nedostojnosti presegajo vse meje, v nemar bodem puščal strupeno strast, s katero se je zakadil *} Tudi »Štajerski Gospodar«, kateri po besedali »učenega* podlistkarja do današnjega, dne v Gradcu po dvakrat na mesec izhaja«, davno je umrl in mesto njega izhajala je gospodarstvena priloga s »Slovenskim Gospo-darj«m». Ured. EDINOST. napake vladne svoje sisteme. In vendar se, gospoda moja, vladne naredbe cesarja Jožefa lahko pojasnijo, in Še lažje odpuščajo, ker v dobi cesarja Jožefa ni zaspala narodna zavest) le nenemŠkih , temuč tudi nemških ljudstev, vtopljena je bila v popolno mrtvilo. Cesar Jožef ni mislil, da krivico dela. Če kaj odpravi, kar po njegovem menenju ni več živelo. Ako pa hi bila za cesarja Jožefa narodna zavest le na polu tako vzbujena, kakor je danes, blagi ljudoljub bi se bil z studom obrnol od naredeb, katere bi se mu bile morale zdeti hudodelstvo na neizbrisljivih pravicah človeštva. Če se tedaj ime velicega cesarja za to rabi, da se on veliča kakor ponemčevalec, potem to nič druzega ni, nego zloraba spomina velicega cesarja. Kar pa se, gospoda moja, ni posrečilo cesarju Jožefu, kar ni mogel doseči trdi absolutizem, to hočete vi z svojimi zakoni izvršiti? Kar se vam v dobi narodnega spanja ni posrečilo, to hočete Izvršiti v dobi narodnega navdušenja? Sovraštvo in svado boste sejali mej avstrijske narode, narodni boj provzročite za vedno, polomite močf države ter jo do dna pre-tresete, ali nikdar i nikoli ne oropate zavestnih ljudstev njihove narodnosti, njihovih nrav, jezika njihovih očetovi Politični pregled. Notranje dežele. V 'poslanskej zbornici je 5. t. m. grof Taaffe vtemeljeval izjemne naredbe, kazoč na počenjanje anarhistične stranke, na umor dveh policijskih uradnikov, na zelo razširjene tiskovine, ki delalce Ščujejo k uporu in prevratu javnega reda. Policija ima zelo težavno nalogo, ne gre le za posamezna hudodelstva, tla so zelo izpo-djedena. Najvišje sodišče vsled teh razmer ni imelo nobenega pomislika, da se začasno ustavijo porote. Če tudi je le majhen del prebivalstva provzročil ukazane naredbe, vendar mora vlada zakonito pri-puŠčena sredstva rabiti v splošno varstvo. Če prav se kažejo tudi v drugih delih drŽave prikazni, na katere je gosposkam posebno oko obračati, vendar je vlada oklicala izjemne naredbe'Je za Dunaj i njegovo okolico, ker je tukaj anarhistično gibanje posebno nevarno. — Poslanska zbornica je potem s vsemi glasovi razen treh sprejela predlog, naj se izvoli odsek 24 poslancev, da se bo posvetoval o izjemnih naredbah. To seje zgodilo in bilje izvoljen odsekovim načelnikom grof Gmanelli i njegovim namestnikom dr. Sturra. Proračunski odsek je 6. t. m. dokončal posvetovanje o proračunu za ministerstvo notranjih zadev, za cestna dela je odbil 78.000 gld., za vredbo Drave pa v proračun postavil 150.000, namesti 100.000 gld. Ogerska poslanska \bornica je 6. t. m. sprejela z 171 glasovi proti 131 Tiszin predlog, nuj se predlog o mešanih zakonih odstavi z dnevnega reda, in sprejme predlog, da se vladi naroča, naj o ugodnem času poda zbornici dotično predlogo. Ogerska poslanska zbornica je včeraj sprejela proračun za leto 1884 ter vlado proti glasilu tržaških Slovencev, našej »Edinosti«, — le en faktum hočem nagla-šatl, kateri popolnem označi taktiko tega pamfletistii. Znano je čitateljem, kolikokrat je iuifi Katon očital »Slovencu«, ki je postal jako nevaren tekmec »Slovenskemu Narodu«, da je »kupljen od vlade«. In vendar za svojo zlobno trditev ne more navajati niti najmanjšega dokaza niti jednega količkaj verodostojnega vira, temveč edino vodilo mu je bilo pri tem obrekovanji stari: »Calumniare audacter, semper aliquid haeret.« Slovenski svet, kateri se zanima za politiko, bode znal, da se podpisani nika-Kor ne ujema z marsikaterimi načeli • Slovenčevimi«, ali vendar je do dobrega prepričan, da sc vse to natolcevanje naslanja le na sleparske izmišljotine brezvestnih značajev, kateri pri svojih lažćb računajo na nevednost in naravno sum-noet velikega občinstva. Prav iz srca obžalujem, da je podlistkar, kateri je sicer tako brezobzirno plenil in ropal po znanej knjigi Velikonemca Henr. IVuttkeja, popolnem prezrl one jedrnate besede, s Katerimi je ta poštenjak stigmatizoval brez-imenne obrekovalce. V dopolnitev njegovih studij o »časnikarstvu« mu tedaj živo priporočam poučno to berilo; najde v njem — natančno in karakteristično podobe svoje lastne osobe! Prof. Fr. Šuklje. (Dalje prihodnjič]. pooblastila, naj vzame na posodo 17. milijonov gold., da re pokrije primanjkljaj. Vnanje dežele. V Srbsko skupščino je bilo izvoljenih 108 vladi prijaznih poslancev, 14 radikal-cev in šest poslancev Hističeve stranke. — Vlada je na volitve silno pritiskala. Na Cetinji so še vedno zbrani komisarji, ki se pečajo z vredbo črnogorsko albanske meje, ali izrekli so uže večkrat, da se ne more misliti na stalno rešitev tega prašanja. Albanske roparske čete vedno prestopajo črnogorske meje na raznih krajih, zato se trije bataljoni črnogorske vojske vedno pomikajo ob meji. Skadrski governer je povabii vse glavarje v Skadar v dogovor, ali nobenega glavarja ni bilo. V angleikej poslanskej tbornici je vlada naznanila, da bo Egipt do Rudečega morja branila, na zopetno pridobitev Sudana pa ni misliti. Vlada pošlje v Egipt novih vojakov, da bodo Svakim branili. Koje vlada zvedela o zmagi krivega proroka, brzojavno je ukazala ladijam, ki so biie z vojaki na poti v Indijo, naj se ustavijo v Egiptu. — Baker paša je 5. t. m. z ostankom svoje vojske prišel v Svakim, isva-kinske trdnjave pa so zasedli angle&ki mornarji pod poveljstvom admirala He-wett. AngleUi minister lord Derby je izrekel, da Angleška ne podvrže zgubljenega Sudana Egiptu. Egiptovska vlada je poslala v Sudan angleškega generala Gordona, ter mu dala veliko vsoto novcev, da podkupi be-duinske glavarje, a mož je slabo opravil, prišel je v roko on i njegovi novci krivemu proroku. V severno- amerikanskem državnem zboru se je sklenolo, carino sploh znižati za 20'/» i proste vsake carine pa imajo biti železo, kotlovina in rude. Dopisi. Na Krasu, 31. jan. »Strah! strah 1 vragi vragi kje? kje?« — Tako se je glasilo zdaj visoko v zraku mej čedo vranov, ki so se vračali v večernem mraku v navadno prenočišče. Še kake pol ure so se krožili stari in mladi, oni in one, tam nad »Prčjim dolom«, potem je bilo slišati še kak posamični »kje? kje?« in na to kak »nič, nič!« in »lahko noči«, pa je mnogobrojna družina sedla na visoko hrastovo vejevje v »Prčjem dolu«. Opazujočemu to prikazen koncem meseca januvarja, vsilovala mi se je primera z vremenskim prorokovanjem znanega proroka francoskega, Mathieu de la Dr6me, ki je bil napovedal za minoli mesec: DeŽ in dež in sneg in burja, viharje, mraz itd. Vsega tega ni bilo — vsaj na Krasu ne *), ampak tako lepo zimsko vreme, da malokedaj je mesec »sredozimec« tako krotek in voljdn. Od vsega meseca imam v dnevniku napisan »dež« le dva dni, namreč 7. in 27. januvarja. Na svetih treh kraljev dan se je bilo pooblačilo nebo v veliko tolažbo starim kmetskim vremenskim prorokom, kajti za oni dan jim je lepo vreme slabo znamenje: »Če je jasno — (vzemi) svitke iz jasli« — ali »če je na treh kraljev vedrd — (spravi) zjedi spod volovi — Znamenje, da bode še dolgo trajala zima, in torej varčno ravnaj in po malo po-kladaj krmo. Prve dni je pihljala burjica, in ledeni sever je stisnol kalove, da so ljudje imeli priliko tudi z novo obrtnijo, z ledom, kaj zaslužiti. V nekej vasi je samo en kal vrgel do 500 gld., torej več, nego katera koli najboljša njiva. Evo vam, Kraševci, kažipot, kako in kde se lahko denar dobi; saj denar je dober, naj bo uŽe iz kamnja, iz leda, ali iz pšenice. Kalovi koristijo v letu in po zimi. Na njivah so pridni kmetovalci kopali »grape« za nove nasade trt. Naj se priporoča sadjarstvo, kolikor drago, a za Kraševce velja stara pesen: »Prežlahtna vinska trtica — sam Bog te je vsadil!« — Drugi so kopali in trebili po senožetih, kopali v podanjah zemljo, ter popeljavah po tenčinah, dobro vedof, da kdor skrbi za senožeti, skrbi za umno živinorejo, nsjzdatnejSi pripomoček kmetijstva v de-našnjih časih. Kazalo bi celo kako spu- '} A vse to je bilo na bregovih atlantskega morja, In sicer tako hudi viharji in toliko nesreč, da jih morebiti uže 100 let ni bilo toliko. Ured. stobćlo njivo posejati z deteljo in si po-mnoŽevati krme, kajti žita in sploh živeža se lahko ceno kupi ▼ bližnjem mestu. Kamnarjem ni bilo sile, dela opuščati noben dan, razen praznikov. Naši kame-narji dosti služijo, pa tudi dosti »pogre-hfjo«, Izgovarjajo se, ako ni močna dlan: ne d£ se čvrsto vihteti in klesati z bati-čem. Svetovati bi bilo, da bi kamenarji svoje »društvo« napravili, da bi ložej kaj prištedili za stare dni. in kako večje delo sami prevzeli. Sedaj je večina boljših ■jav« (kamenolomov) v tujih rokah tržaških trgovcev in podjetnikov. »StrahI strah 1 kje?« Nebo je to zimo zjutraj in zvečer nenavadno žarelo. Učeni ljudje, to se vć, razlagajo ta zračni pojav po svoje: »to dela lomljenje žarkov, drugim je to nastopek velikih lanskih potresov, ki so baje kakor sapa izbruhana iz osrčja zemlje, tudi zrak v tankih snovih nekoliko promenoli. Preprosto ljudstvo pa si to mnogovrstno »razjasnuje«: »Krvavo nebo, no, to pomenja krit pa Še repata zvezda, ki se je pridružila, — brezdvoj-beno: — vojna bol« »Ej, pravi neka mati, »saj v našej družini, ko je dosti zob in malo kaj pod zob dejati, vedno je vsakdanja vojna.« »Veste kaj,« beseduje nekov pastir, ki je bil v Istri, »neka pesem pravi: »Va utorak va najgori dan alt,« in letos se je začelo leto v torek, torej najslabši dan.« Italijan tudi pravi: »anno bisesto — poco di sesto«, — prestopno leto je malo vredno; leto 1884 pa je prestopno leto. Tretji modruje: »Brž ko ne so nastopili tisti časi, o katerih je pravil moj praded, — Bog mu daj luč božjo, — •Kadar bo cesta pri cesti, cesta nad cesto, ko bo svet s pednjem zmerjen, kadar bodo golobradci županili, duhovniki po-poludne maŠevali, kokoši popoludne nesle, ko bodo ljudje vsi zadolženi, da zajedć Ešenico v travi in tele v kravi, — takrat o gorjć svetu. — To prorokovanje se je po nekoliko dopolnilo, ker so uže ceste železnice in kolovozne vse vprek razpeljane in zmiraj se delajo nove. Vendar to je velika dobrota za nas, da tako lahko izvajamo kamenje in led. — Svet je natanko zmerjen, kajti tam nekde pri ogradi se stekati dve stezi in pri zidu ostane majhen trikotni prostorček, da bi ga skoraj z dlanjo pokril, ali z nogami »zastopil«, pa je v mapah zabeležen kot posebna particela, in cenilci možaki so cenili: »en sold vredno!« — Golobradci pa niso župani, nego baš nasprotno, ako hoče kaj veljati, mora biti mož brad&t. Stari so rekli: »Mož naj ima kaj v čeladi — ne le v bradi!« Vendar svet je tak, da bolj spoStuje mogočne brke, nego mogočno besedo. — Duhovnikom ni se sile, popoludne maševati, torej od te strani smo Še zavarovani. Kokoši tudi še nesejo jajca, kadar jim prav pride, le to je gospodinjam nevšečno, da mnogokrat na ves kljun vpijejo: »Kokodak, ko-kodajcl« pa je dosti krika, malo jajc. — a poslednje prorokovanje se je uže izpolnilo, vrfii se dandenašnji, in se ga mnogi v bodoče ne bodo mogli ogibati, da zaradi dolgov zajedć »pšenico v travi in tele v kravi«. »E^j. zdaj je pust, kaj bi nam to prl-digovai,« oglasi se veselj&k. »Kaj nas pa to skrbi, — Bratci veseli vsi, — Pesem zapojmo mi: Od vinca sladkegal« Nebo se žari, ker bo letoB dosti in dobrega vina, rumeno bo, ko cekin, rudeče, ko zajčja kril« • Saj res,« potrdi drugi, »kadar je suha zima, kakor letos, takrat je kaj pridno za trte, ostanejo zdrave in bogato onrodć. Boste videli, da bodo grozdentini, kakor iz obljubljene dežele. Čujte, fantje, kaj vam pravim: včasih, ko so nevesto na nov dom peljali, godel je »klavarnet« (klarinći): »Lepa in mlada jel« pa baš se je sproti oglasil: »Bomo videli drugćč, drugič 1« Skalovič. Vz Brezovice* 6. febr. Naša »čitalnica« je imela zadnjo nedeljo, dne 3. t. m., občni zbor in potem domačo zabavo v spomin prve obletnice. Zjutraj ob 8. uri je. bila sv. maša, pri ka-terej so peli čitalniški, pevci. Udeležila se je večina udov in mnogo druzega občinstva. Popoludne pri občnem zborovanji, ki je bilo skoraj polnoštevilno obiskovano, spominjal se je g. predsednik najprej veselih in žalostnih dogodkov, ki jih je naše društvo dočakalo mej prvim letom. Na to je poročal obširno o društvenem delovanji g. tajnik in kot blagajnik v denarnem stanji. Z obojim smemo biti zadovoljni. V zgoinjej mladosti društvo ni spalo, ampak pridno delovalo, ter marsikaj doseglo, ali pripomoglo doseči. Marsikaj, kar se je poprej blesketalo pred očmi našega zapuščenega naroda kot lepo, spoznalo se je za slabo, od znotraj gnjilo — Škodljivo narodul Pri tretjej točki dnevnega reda —-pri vpisovanji novih udov, — iznenadilo nas je %% (lepo število!) novih društveni, kov. Ali ni to najlepše znamenje društvenega napredka! — (T° nuj služi v od- govor onemu, kojemu je društven napredek »trn v peti«; koji bi raje videl, da bi društvo toliko udov zgubilo, kakor si jih j« pridobilo.) Čitalničarji naši so pokazali, da so 8d sedanjimi voditelji zadovoljni, kajti potrdili so enoglasno predseinikotn gosp. G. Kastelca, tajnik-blagajnikom pa gosp. P. Medveščeka. V odbor so bili izvoljeni tudi enoglasno vsi dosedanji odborniki, razun dveh, koja se za drufttvo nista brigala, koja hodita po poti, ki nasprotuje društvenemu namenu. K društvu pa je pristopil čast. g. M. Rebolj, ki je bil izvoljen tudi v odbor. Upamo, da smo dobili ž njim nastopnika nepozabljivemu čast. g. Kociper-ju. Bog dali V odboru je tudi g. Sifikovič iz Materije. Mej posameznimi nasveti naj omenim predlog Č. g. Rebolja, da bi se uvedla kmetijska predavanja ob nedeljah v čitalnici. Nasvet je bil z veseljem sprejet, ker tako se uresniči vroča želja, ki smo jo gojili uŽe od ustanovitbe. S tem stori čitalnica zopet jeden korak naprej. Čitalničarji pa naj pridno hodijo poslušat nauke, ki se jim bodo delili, da ne bo trud zastonj. Po zborovanji so zapeli pevci navdušeno lepo »Hrvatsko domovino«, veličastni »U boj«, »Tiho luno« i druge pesni. Tako se je pričela »domača zabava«, pri katerej so sodelovali izbrani domači godci. Da se je naša mladina tačela pridno sukati, kdo bi jej zameril? Pameten Človek gotovo ne; vsak jej privošči poStenega raz-veseljevanja, — saj je pust. Zabava se je vršila dostojno, — 0D7 Čna je bila zadovoljnost in veselje mej mladino pri plesu, kakor v čitalnicnej sobi, kder so bili zbrani naši možaki. Napit niča se je vrstila za napit nico. Nič ni kalilo splošne radosti. Vsem onim, koji so pripomogli k veselemu večeru, kakor g. Josipu Kastelcu in vrlim našim godcem, iztekamo toplo zahvalo. Bližnjim na&im možakom, ki niso se društvu pristopili, pa polagamo na srce naše druStvo, h kateremu jih vabimo v obilnem Številu. Več nego je društveni-kov, boljše društvo deluje, ker »s druže-nimi močmi« se d& mnogo storiti. Iz Pedhrd«* 1. febr. Iz našega kraja nisi Se, draga »Edf-nost«, nobenega dopisa prijela, zatorej naj pa jaz začnem, da ne boste VI lil Vaši čitatelji mislili, da tukaj spimo. Dne 22. jan. se je pričelo tukaj v na-Sej malej vasi, Podbrdom, napravljati za prihod prečastitega gospoda novega župnika, vse je bilo jako navduSeno za to. Napravili so se trije vhodi (slavoloki) s zastavami In slovenskim napisom. 23. jan. ob pol peti uri začn6 pokati možnarii na dveh straneh in ubrano zvonjenje uže od daleč pozdravlja prečestitega g. župnika; ljudstvo zapusti svoja stanovanja, ter biti na cesto in trg, sprejet svojega dušnega pastirja; reči se mora, da tukaj ni bilo še take svečanosti in unetosti, kakor ta dan. J. T. _ V Grgarjl, dne 4. februvarja. Žalostno so zapeli danes ob 10. uri predpoldne zvonovi iz visocega stolpa vika-rijske cerkve v Grgarji. naznanjaje tužno smrt še le 217, letne deklice, Lucije Paulin iz vasi »Fovica« pri Grgarji, katero je umoril mladenič Andrej Bitežnik iz Bi-teža, občine v Bateh radi odpovedane ljubezni. Roditelji so rajnkej, ki je bila lepega nravnega vedenja, pripovedali se ž njim pečati zaradi njegovega slabega materjalnega stanja. Mladenič je šel ob 3. uri popolnoči nekoliko vinjen, nekoliko pa razsrjen radi dekličine odpovedbe v njeno hišo in jo čakal, dokler deklica ne vstane, na hodniku, kder je izvršil hudo-delni svoj namen. Z dolgim nožem jo je prebodel ob 7. uri zjutraj. Deklica se je takoj zgrudila na tla in izgovorivSi še besede: Oh mama, oh tata! vzdahnola blago svojo dušo. Bodi jej zemljica rahla 1 K Notranjskega, 22. jan. (Dalje.) Pri enakih stvaren naj bi se ne gledalo toliko na pomen mrtve Črke, nego na duh dejanja in na težavne okoliščine, v katerih se županstva dandanes nahajajo. Ako se uže tirja od županstev strogo izpolnjevanje postav, naj se jim vsaj v slučajih neopravičenih pritožb toliko na strani stoji, da se taista ne potlačijo z razsodbo, samo zaradi tega, ker ni bilo baš vse po črki storjeno, a duhu postave pa vendar ni — vsaj po postavi ne — nasprotno. V najnovejšem času se pojavljajo nam v enakih slučajih jako žalostne Erikazni. Res ne vemo, ali so se — vz-isti višje politične oblasti — zarotile zoper županstva, ali kaj, da se v največ slučajih daje prav pritožujočlm se strankam, in to v lakem tonu, da se inej ljudstvom vsled tega širi menenje, češ, zdaj vidimo, da županje so krivični, da torjajo od nas, česar nemajo terjati itd. Vsled tega je nastala po krajih večja ali manjša apatija napram županstvom, kder ljudstvo K D I N O S T. celo misli, da Župan celo nobene oblasti ve< nema. Ni tedaj čudo, ako se županom od strani podložnih, — ako ne očitno, pa vsaj skrivaj — v skrivnih ibo-rih — dolžna čast odreka. Pravo mržnjo napram Županstvom Brno zapazili pred dvema letoma pri deželnem odboru kranjskem. Spominjamo se dveh okrožnic taistega do županstev na Kranjskem, kateri ste pa bili v takem tonu pisani, da jih odobravati ne moremo. Tudi glede vsebine moramo proti nekaterim popolnoma ugovarjati. Kako-li more biti županstvo odgovorno zastran katere osebe, katere niso njeni roditelji ali sorodovinci o pravem času iz bolnišnice vzeli ? Kako se mora tukaj trditi, da se to ni zgodilo vsled županove nemarnosti, ker ni dotičnikom o pravem času zauka-zal, naj iz bolnišnice odpuščeno osobo na dom pripeljd? Mi naše Župane preveč poznamo, da bi hoteli kaj takega verovati, kajti kar zadeva stran, katera je z stroški zvezana, in prav to je bolnišnica, prav radi se naii županje podvizajo zaukazanemu povelju v tej zadevi ustreči. Ako se pa vsako povelje trenotno ne zgodi, ne zdi se nam opravičeno, brez vsakih prepričevalnih razlogov županstvo natolcevati, ter mu v »okrožnicah« še celo s kaznimi pretiti. Kakovo moč ima Županstvo razun golega ukaza, dotično stranko prisiliti, bolnika prav določeni dan iz bolnišnice vzeti? Ako pa županstva večje moči in oblasti nemajo, kako se morejo k vsakemu ozbiljnejemu postopanju, strogi odgovornosti itd., siliti? To so prežalostni vzgledi občinske uprave, kakor je sedaj uravnana — ali bolje rečeno, kakor mora ona sedaj pod upljivom viftjih političnih oblasti delovati. Nočem nadalje razpravljati enakih prikazni, ampak ae konečno le še ozreti na uprav sedanje stanje županstev in deželnega odbora kranjskega, napram drug drugemu. Tefiko, da je v Časih absolutne in birokratične vlade vladal tak pritisko-valen duh nad slovenskimi županstvi, nego je to sedaj, v dobi ustavne vlade. Mi za istino ne vemo, s čem se je naše slovensko ljudstvo pregrešilo, da se njegovim javnim zastopom — županstvom — vzlasti v Kranjskej, z očitnim nezaupanjem tolika kazen naklada? Nlkdo ne zanika naSej preč. duhov-Ičini sposobnosti, niti dobre volje i zmožnosti, delovati v prid in blagost naroda. Vendar s začudenjem moramo se vprašati, zakaj so se županstva pri najnovej-Sej okrožnici deželnega odbora kranjskega, kateri stavi nekaj vprašanj glede uzrokov propadanja kmetijskega stanu, prezrla? — Ce tudi niso vsi županje enako 0 mikani in učeni, vendar se mej njimi nahaja lepo Število takih, kateri bi bili po svojih zmožnostih in gospodarskih izkušnjah zmožni, stavljenim prašanjem dostojno odgovoriti. Ako se v deželi na najvišem mestu meni, da so sploh naši lupanje tako plitvega razuma, da ne umejo niti postav, niti drugih določeb, in sploh stvari, pri katerih so vzlasti županje poklicani v prvej vrsti, sodelovati, jako je tako menenje krivo. Mogoče, da ni tako, kakor bi imelo biti, ter da se marsikdo manj stori, če prav bi se lahko več storilo. Aii tukaj treba pomisliti, da, niso vsemu temu županje sami krivi, ampak okoliščine, v katerih so takrat bili. Naj se pomisli samo, koliko trdih bojev so imeli izbojevati pod poprejšnjimi vladami za ohranitev narodnosti, koliko časa bo požrle volitve, drugi shodi itd. Kder je pa treba rabiti uma svitli meč v obrambo narodnih pravic, tam ni mogoče ga v prvej vrsti sukati v gmotno blagost ljudstva. In ko bi bili zraven narodnostnega boja hoteli županje toliko storiti v prid svojega ljudstva, znano je, da je pri vseh poprejšnjih vladah bilo vsako delovanje podložnih organov zaman, ker delovalo se je v prvej vrsti za ponemčevaqje ne-nemških narodov, ne pa za njihove gmotne koristi. Gotovo ti navedeni uzroki našemu zaostanku niso tudi na prej imenovanem najvišjem mestu neznani, kar nas s tem večjim začudenjem napolnuje, kako da se morajo še nahajajoče se pomanjkljivosti edino na županstva nakladati. Ako so naši županje res toliko v potrebnej omiki zaostali, da se jim na najvišjem mestu več ne zaupa — kar pa gotovo ni — ali so temu sami krivi? Zgoraj opisane okoliščine nam pričajo, da ne, in ko bi to tudi bilo, pra-Šamo: je-li bila kedaj našim županom podana katera prilika k večjemu izobra-ženju? Vsak nepristransko sodeči človek mora pripoznati, da ne. Največa omika, katera se je našim županom v glave ubijala, bili so vsakovrstni ukazi in odloki okrajnih glavarjev — to se ve da, v blaženej nemščini. Da bi bili županje pa kedaj, bodi-si od okrajne ali politične gosposke, k večjemu izobraženju napeljevani ali spominjani, tega se ne spominjamo. Mi smo naše Notranjske župane uže večkrat tem potem spodbujevali, naj bi se pričeli skupaj zbirati, ter pretresovati eno ali drngo stvar, Žal, da je ostalo vse brez uspehn, kar bi pa gotovo ne bilo, ako bi bili imeli županje k temu spodbujo od višje strani, ali da bi celo okrajno glavarstvo samo take shode osnovalo. To, menimo, bil bi mnogo bolji način, županom nekoliko potrebnih vednosti ščasoma vcepiti, nego pa z preziranjem. Slab učitelj je tisti, kateri hoče cčenca s tem kaj navaditi, da ga začne prezirati, mesto da bi ga s primerno besedo k pridnosti spominjal. Našim županom, ako hočemo, da bodo uspešneje delovali v prid in blagost izročenega jim ljudstva, treba je poduka in zopet poduka. Zraven tega pa naj se skrbi tudi, da se sedanji zakoni popravijo in predelajo tako, da bodo ugajali sedanjim razmeram, ter županstvom omogočili boljše in uspešneje delovanje v njihovem poklicu. Vzlasti pa vse to živo priporočamo gospodom deželnim poslancem v razmlšljevanje in prihodnje delovanje. Domače in razne vesti. Cesarjev dar. Cesar je podaril iz svojega premoženja 300 gld. za popravo frančiškanske cerkve v Piranu. Seja mestnega zbora je bila 7. t. m. zvečer. Pred vsem je zbor izrazil svojo Žalost zarad bolezni župana, dr. Bazzoni-ja, in željo, da bi kmalu ozdravel. — Na to je sklenol, da pošlje prošnjo na trgovinsko ministerstvo, da bi dalo napraviti posebno majhno luko nalašč za petrolje v Sv. Sabi, kder ima mesto uže svoje magazine za petrolje. — Delegacija je na to predlagala, da se v spomin rajn-cega Hermeta naroči njegova slika na olje za 500 gld., katera bo visela v dvorani delegacije in da se sprejme volilo treh tržaških društev y znesku 1000 gld., tem naj mesto dod& še 1000 gld., in iz obresti tega kapitala naj se vsako leto na dan smrti Hermeta kupi in razdeli obleke mej nekatere uboge dijake. Ras-covlch-u se zdi vse to Se premalo in predlaga, naj se v mestnej palači vzida lipa plošča, na katerej bodo zabilježene velike zasluge Hermeta. Vsi ti predlogi so bili sprejeti. — Zahtevo pomorske vlade, da bi mesto kaj pomagalo k zidanju male luke (mandrača) v Ćedas-u blizo Đarkovelj. je zbor odbil in vladi priporočil, naj ona na svoje troške zida res potrebno delo. — Na to je zbor dovolil za dobrodelne namene 1571 gld. 27 kr. in v tajnej seji imenoval Živlnozdrav-nikom v mestnej klalnici Ivana Spada glieri. C. k. konire-admiral. f, pl. Barr?« je prišel iz- Pulja v Trst in iz Beča državni poslanec g. pl. Vu&ettć. Ulšnt davek. Cesar je potrdil adicijonalo 38°/# k hišnemu davku, ki se ima iztirjevati za leto 1884, kakor na-glaša dotični zakon, sklenen v letu 1882. Zdravstvena naredba. C. k. pomorska vlada naznanja v svojej okrožnici to-le: Ladje, parniki itd., ki priplujejo iz katere egiptovske luke, naj se podvržejo petdnevnemu kontumacu, ako se na teh ni na poti prikazala katera kužna bolezen; ladje, parniki, itd., ki priplujejo čez rudeče morje, a bo ne pristavijo v nijednej luki v Egiptu, naj se podvržejo tridnevnemu kontumacu : 24 ur rt o nadzorstvo, v zmislu vladne okrožnice od 11. februvarja 1883, štev. 9469, pa se odpravi za ladje itd. došle iz katere turške, azijske, ali afriške luke, koje so podvržene le zdravstvenemu pregledu. Oelalsko podporno društvo V Trstu. Zadnjič smo objavili, da je to druStvo na velikem plesu imelo čistega dohodka okolo 400 gld.; denes, potem ko smo videli račune, pa smo se prepričali, da je bil čisti dohodek veliko viši, namreč 66 7 gld. — Torej se po tej veselici pokojninski zalog društva zopet za lepo svoto pomnoži. Delalsko pod f orno druitvo ima ta pred pust še en veliki ples na »Zelenem hribu« (Monte verde). Ta bode dne 94« t« m. Po pripravah sodili, hode tudi ta ples prav živahen, posebno ker bode, kakor se sliši, pod posebnimi uveti, dovoljen vstop tudi maskam, — Po odborovem sklepu bode imelo društvo svoj letni občni zbor v nedeljo 9. marci j a. Pred občnim zborom društvo izda letno poročilo z računi, ki bode letos jako obširno v podobi knjižice. K ljubu temu, da je društvo letos izdalo za lansko leto za podpore in medicine nad 5000 gold., ostalo mu je okolo 2500 gold. čistega denarja brez aktivnih terjatev, ki znašajo tudi nad 1300 gld. in katere bo v tem letu uže večinoma poplačane. Iz tega se torej vidi ugodno stanje druStva. — Kakor se sliši, pripravlja društvo za postni čas tudi opereto »Tičnik«, katera se bode najbrže predstavljala v gledišču »Fenice«. — V edinosti je moč, in v tem oziru bodo kmalo naši obrtniki in delalci omi-kancem v izgled. ■lavjaaska čitalnica v Trstu bode imela v soboto. 16. t. m., veliki ples, za kateri se delajo uže zdaj velike priprave, mej temi za kotiljoo, ki obeča biti jako zanimiv. — Po vsem soditi, bode to eden najelegantnejših plesov. Pekovsko pevsko druitvo »Jadranska Zarja« napravi veselico dne 10. februvarja 1884 v spodnjej dvorani pri »Zelenem hribu« (Monte verde). Začetek točno ob pol 4. uri popoludne. — Vstopnina 20 kr. — Spored: 1. Ivan pl. Zajec: »Kolo«, poje moški zbor. — 2. A. Hajdrih: »Jadransko morje«, moški zbor. — 3. A. Hajdrih: »Oj Banovci I«, moški zbor. — 4. F. I. Tence: »Izgubljeni cvet« poje Ženski čveterospev. — 5. Ivan pl. Zajec: »U boji«, moški zbor. — 6. D. Jenko: »Na straži,« moški zbor. — Pri veselici bode pelo nad petdeset izurjenih pekovskih mladeničev pod vodstvom gosp. F. I. Tence-ja. Drugi pevski zbori dobro došli I — Čisti dohodek je namenjen v podporo društvenikov brez službe. Ker ie veselica v blag namen, nadejati se je mnozega občinstva. Tržaške novosti* Nesreče. Nalli so po noči na starej šrangi na tlaku ležečega In močno na glavi krvavečega Ivana B., mesarja s Kranjskega. Odpeljali so ga v bolniSnico. — Dosti dima, a le malo pečanhe. V četrtek po noči jc javna straža zapazila pri durih magazina št. 1 v ulici »S. Oiovanni«, da v omenjenem magazinu mora kaj tleti, kajti skozi dume špranje je uhajal dim. Pozovejo se vatrogasci, ki vder6 v magazin in dob6 košček tlečega papirja. Bralno društvo na OpSlnab priredi v soboto 16. t. m. v prostorih g. M. Malalana veselico s tem-le sporedom: 1. »Popotnica Kolaa, poje domači pevski zbor. 2. »Stara mati«, deklamacija. 3. »Na straši«, zbor td samospevom, poje domači pevski zbor. 4. »Mutec«, vesela igra, igrajo domači diletantje. 5. »Sladka kisika«, poje domači zbor. 6. Ples. Vstopnina k »besedi« 20 novcev za osobo, k plesu 50 novcev za osobo. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilnej udeleiitvi uljudno vabi ODBOR. Raspisana služba. Na c. kr. učiteljskem izobraževaiičču v Kopru je razpisana služba učitelja godbe z 720 gld. letne plače. Prosilci, ako se hočejo natanko podučiti o pogojih za to službo, naj čitajo dotični razpis v »Osservatore Triestino« od 6. februvarija t. 1. CiorlSke novosti« Gospod Josip Cernic je imenovan višjim oficijalom glavne dogane v Trstu. Na mestu njega pride v Gorico gosp. Karol Kastner. — V soboto zvečer so nekoji neznani gospodje prodrli v stanovanje gosp. vikarja Sri sv. Martinu na Krasu in mu odnesli 30 gld., od teh je bilo cerkvenih 200 gld. Corlika Čitalnica je imela 2. t. m. »Besedo« a plesno zabavo. Zbralo se je mnogo odličnega občinstva in tudi nježni spol je bil vrlo zastopan. Spored se je izvršil v zadovoljnost slušateljev; pesni, in sicer večinom skladbe A. Haj-driha in A. Lehana, so se pod vodstvom g. pevovodje M. dobro obnesle in ste se posebno »Na boj« in »Petelinčkova ženite v« precizno in umetno glasili. Izvanredno pa nas je očarala krasna in milo doneča, ter v srce segajoča igra na ci-trab. Gospod Lavrenčič, vrlo znan umetnik iz Postojne, ki sedaj po zimi v Gorici biva, nam je pokazal veliko spretnost in dovršenost. Čestitamo in se ob enem srčno zahvaljujemo za lepe trenotke, ki jih nam je podaril. Vojaška godba je slovanske napeve naudušeno igrala. — Po »besedi« je bil ples. Koliko časa se je plesalo, nam ni znano, in plesalke in plesalci sami tudi morda natančne urice ue vert6, kajti zadovoljnim, srečnim in veselim pač ni časomera. Se le, ko je napočil beli dan, razšli so se zadnji; večer je bil lep in ostane v dobrem spominu. 9. t. m. bo veselica podpornega društva in 16. t. m. zopet »beseda« mestne čitalnice. IZ Železnikov nam pišejo: Naznanjamo, da je pri tukajšnej volitvi bil izvoljen za župana jako priljubljeni gosp. Josip Levičnik, nadučitelj in lastnik sre-bernega križca s krono, vrl narodnjak. Slava mu kliče trg Železniški. Tatvine In policijsko. Odpeljali so v senco sobnega slikarja, ker je odnesel klobuk nečemu J. C. Tam bo stal lahko razoplav. — Nek neznan prijatelj uradniških čevljev je zlezel v stanovanje necega uradnika, bivajočega v ulici »Molino piccolo«, in mu pobral dva para čevljev. — V sredo v jutro je moral iti v ulico »S. Nicolo« težak, ki je nečemu kočijažu prodal suknjo, ki njegova ni bila. — D. S., ljubljanski stavec, mora zdaj sedeti na zatoŽnej klopi v hotelu v ulici »Tigor«, ker je nečemu gospodu izneveril in zapravil 22 gld. — Nečemu trgovcu na »Corsu« so nepoznani vozniki odpeljali dvokolesni voz, vreden 12 gold. — Triindvajeetletni pisar brez službe, E. B. iz Pazina, mora se zdaj pokoriti mej štirimi stenami v ulici »Tigor«, ker je prodajalki F. B. izneveril 7 gld. i Tufnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem iu prijateljem, da je moja ljuba hči Franja omož. Smolen, •oproga c. k. puškarja v Pešti umrla dne 4. t. m. na porodu, upustivši četvero otrok. Naj bode priporočena blagemu apo-mlnu;vseh sorodnikov, znancev in prijateljev. Nabrtlina, 7. februvarja 1884. __Matija Pertot. Tržno poročilo. Kava. — Iz Brazilije so došla poročila, da prib. letina kave kaže slabo, vsled tega so cene še trdnejše postale. Prodalo se je 2000 vreč Rio po gld. 60 do gld. 75.—, 600 vreč Santos po gld. 69 do gld. 73, 200 vreč Manila po gld. 68.—, 300 vreč Java po gld. 78 do gld. 84, Portoricco velja gl. 92 do gld. 116. — Ceylou plant. gld. 95 do gld. 147. Sladkor. — Prodalo se je 8060 vreč raznega sladkorja v vrečah od gld. 26 do gld. 29'/,. Sadje. — Pomeranče, limoni od gld. 2V, do gld. 5. — fige v vencih gid. 15 do gld. 16.—. rožiči gld. 41/, do gld. 6.—, opaša gld. 16 do gld 17, cvebe navadne gld. 14 do gld. 16, zbrane Eleme gld. 18 do gld. 26.—, Sultan ina gld. 20 do gld. 34.—, mandljj gld. 90 do gld. 94. Olje — cene jako trdne, kupčija živahnejša, navadno jedilno gid. 42 do gld. 47.—, namizno gld. 76 do gld. 92. Petrolje — Še precej trdna cena; denes velja petrolje gld. 11.90 do gld. 12. Domači pridelki. — Beli fižol je zdaj močno iskan \a Ameriko in se plačuje denes uže po gld. lll/. do gld. 11.—, ru-deči gld. 10V4 do gld. 11.—, bohinec gld. 1174 —» koks gld. 13 do gld. 13'/,, mešan gld. 8 do gld. 9'/i. — Maslo gld. 88 do Borano porodilo. Borsa je zopet živahneja; kurzi državnih papirjev, posebno pa ogerskib, so zopet poskočili. — Tendenca jako dobra. Dunajska borsa dne 8. /ebrtarja. Enotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 85 kr Enotni drž. dolg v srebru 80 » 40 » Zlata renta......101 » 20 > 5*/0 avst. renta .... 95 » — » Delnice narodne banke . 852 » — * Kreditne delnice .... 308 » 60 » London 10 lir sterlin . . 121 » 25 » Napoleon....... 9 » 60*5» G. kr. cekini......5 » 69 » 100 državnih mark . . . 59 » 20 » Gospodu Gabrjelu Piccoli, lekarju v Ljufaljani. Veliko let ozdrav Ijam razne bolezn edino le z V: So »Francova , esenca«in to z naj-l boljšim vspebom. (Prosim vas še za ' 12 steklenic. Trtt, meseca septembra 1883. Dr. Pardo, praktičen zdravnik. Vaša »Franoova esenca* oprostila me te izvrstno in popolnoma hude nad dve leti rajajoče bolezni. Izrekam Vam kakor lz-umniku tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo. Rakovac na Hrvaškem blizo Karlovca. J van Pufić. Podpisani potrdim, da je aFrancova esenca« gosp. Gabrijela Piccoli moje žup-nijane od marsikake bolezni temeljito ozdravila, se je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo. Fianona v Istriji meseca oktobra 1882. Anton Vlassich, župnik-kanonik. Prosim Vas zopet za 24 steklenic vaše Franc ove esence», ki je za bolezni v želodcu bolje od vsacega druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča. A. Augusthaler, monter v tovarni za stroje g. Ko rosi v tfradcl. »Francova esenca« je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in tre buhu, krč, božjast, trebušno in prehajalne mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, ako se o pravem eusu ne ozdravijo. Sklenica velja ID kr. 1G-9 EDINOST. Nobena prevara!! Mi pošljemo vsakemu, kedor nam pile, za le gld. 3.45 kramo, natanjčno, na minuto dobro k«-z;tjočo, na novo iznajdeno kazajočo dneve (datumi natanjčno po sliki tukaj zraven, katere kazalo se po lastnej mehanični pripravi vsaki dan premakne na pravo število, Številk« so gotične pozlačen«, steklo ravno. Okviri so krasni, močno pozlačeni, posrebrneni. ali iz pravega nikla, ali pa z Napoleonskim zlatom (rudeče) pozlačeni. Kot 'nadatek dobi v«ak naročnik prav zastonj, to je brez vsak« naplačo. Dve sliki na olje lep, umetno izdslan barvotisk. Podobe svetnikov, alike pokrajin, »like posebnosti, pomorske slike, ali pa portrete, kakor to Zali naročnik, in sti uze ti dve sliki toliko vredni, kolikor se plača za uro in sliki skupaj. Ponavljamo; Neprimerljiva, krama ara kazajoca doevo i dvoma slikana vred za la |ld. 3 45. Razun tega ima kazalnik čudovito lastnost, da se po noči, ko so ugasnene v«e luči in vse apl, Čarobno sveti kako prijetno, kako itnenadljivo je, ako se človek po noči zbudi in precej vidi katara ura je, prav tako vidi Številko dneva. Za szetilno mdč kasalnika jambi se lO let, kakor ae tudi pismeno jamči, da ura prav in točno gre. Ta resnično edina čudovitna ura, je vsled nezaslišano nizke cene in kraane obleke večni spominek vsakemu človeku, neprekosljiva ura- Mi omo edini izdelovalo! teh ur, edini mi imama pravio« do njih prodaje, kar ]e na kaz ilnlku po pozlago-nej besedi »Patent« razvidno. Odpošilja se le proti plačilu naprej ali pa s povzetjem po c. k. poŠti. Naslov: Datum- llltr en -Fabrik „Labloi" Wien, I, Ringstrasse, Christinen-gasse. E. ■525ZR525B! Pregudna s m RT. Uže 15 let del.tjdift posestnik prve Rudolfsheimskc tkalnice sukna je nenadoma umrl, fabriku neha in vso blago zapuščinske mase se bode prodalo za komaj omembe vredno svoto. Po sklepu jerobstva se bode prodalo 4589 komadov, naj modernejših tkanih velikih Gosposkih ženskih ogeripv v krasnih briljantnih mešanih barvah po JLe 1 gold.3 komad. Kedor si torej hoče omisliti skoraj zaatonj to jako potrebno obleko, katero mora imeti vsaka gospa, vsaka gospica, mala ali velika, bogata ali uboga, naj porabi to priliko, ki se morda nikoli več ne vrne, in to tembelji, ker prodaja aa-rad odpovedi prostorov prodnjalnice traja le 6 tednov. — Ogernjači (fačoli za čez ramej se nahajajo v krasnih barvah, kakor .sivi, temnopepeljnati, črni, s Črtami, beli, rudeči, škotski, črno-beli, rujavl i. t. d! z tranžami in za vse letne čase rabljivi. - Odpošiljalo se proti plačilu naprej ah po s povzetjem po c. k porti Naslov je ta le: An die Niederlage der Rudolfsheimer Tiicher - Weberei, Wien, innere Stadt, Kolovrat-Ring 9., K, neben Palais Erzherzog Ludvig Victor. ftE25Z5Z52525Z525a5IE52525Z52525Z5? I Nezaslišano dejanje. Iz Azije v Vardal prrselil se je fabrikunt turšk -orientalskih izdelkov za drgnenja (frotiranje), popustil je ženo. otroke in 164 delalcev v največi bedi in je zbežal z vsem premoženjem k upornikom v Kino. Prodalo se bode torpj 6290 tucatov turških brisalnic v korist zapuSčenlh na dražbi in se odpošlje za le gld. 3.25 12 turških brisalnic, z besedo Dvanajst BKISALHIC za le f. 3.25, dokler traja zaloga. Vsak komad teb brisalnic je posebno zavit, ima rudeče porte in franže in ie posebno rabljiv za drgnenje (froilranje). Ako se premisli, da mogoče le delo stane toliko, kolikor se terja denes za te brisalnice, potem ne bode opustila nobena dobra gospodinja in noben skrben gospodar, da si naroči takt h brisalnic, temveč, ker se pošlje na pokus tudi le • brisalnic za ceno f. 1.65 za vseh 6 brisalnic proti predplačilu ali pa s povzetjem. Priporoča *e, «1» »e naročniki požurtjo, ker odjema nje Je močno. Naslov : Agentic ori eni: Frottfer-Artikel, Wien I. Ohritfcmer-Gasse 2, E. Darujem moje slavnoznane in po vsemi avetu razširjene Puši Ine-Ga rnitu re koje sem le jaz izdeloval skozi 32 let, ker hočem v mojej priletno-sti v miru živeti ia ker nemam postavnih dedičev. Da se menit le surovina izplaŠa, ostalo vse kakor izdelovanj?, kiparska dela, okovine iz kitaj-skegasrebra, zapornice, cevke in jantar PT zastonj darujem. Ta izvenredna pucina priprava sestoja iz teh le komadov: čitajte in strmite 1. Jedna lula ii ponarejene morske pene, s krasnim pravim kitajsko-sre-brnim okovom, veličestno- čudovite fasone, kot svetoznana. 2. Jedna pušilna cevka ta smodke iz prave morske pene in pravcatim nadelotn it jantarja, okrašena floren-tinskim kiparskim delom, vse v naj-finejej žametovej in usnjenej zapornici. 3. Turlki Čibuk iz fino ponarejene morske pene, s pravcato lepoduhtečo cevjo iz badenske višnje. 4. Pulilna cevka za svalke (cigarete iz prave morske pene s pravim nadelom iz jantarja. 5. Jedna zdravstvena cev, katera suh dim v usta vodi iz prave lepo-duhteče badenske višnje, neobhodno potrebna vsacemu kadilcu. 6. Jedna zapornica \a smodke o-krašena šaljivimi podobami, dokaj priljubljena, elegantna in neobhodno potrebna. 7. Jedna pisrebrnena tabatnica za turški in navadki duhan. H. Jedna preelegantna ikatuljica \a žigice, krasnim in posebnim zatvorom s hijeroglifi. Vseh osem krasnih komadov, kojih sleheni ima svojo posebno vrednost, otda se pod znižano ceno le za SI Sfltl. 1H» kr. proti kasi ali pa poštnej povzetnici, dokler je še kaj blaga v zalogi. Ker ne fcčem dobička, ampak, da le mojo zalogo izpraznim, obračam se na čestitljeve čitalce, da si jih na-■ roče prej ko mogoče. ^ Naslov: ; Javno naznanilo na ?se prebivalce A?slro-Ort. Vsled velikanske vdeležlie po p. n. ob. činstvu pri izprodaji v poprejšnjih časničkih naznanilih naštetega blaga, se je velika zaloga zapuščine od 121 let obstoječe, velike trgovinske hiše Ivana Karola Kunz & Schmidt zmanjšala za več, kakor dve tretjini, in decliti so v zndnjej seji sklenoli, da nadaljujejo prodajo še obstoječe zaloge blaga le is tri tedne od denes naprej Kedor tedaj želi kupiti krasnega, in Izvrstnega blaga, skoraj zastonj, .naj v lastnem interesu požuri z naročbo. Da se ne popravlja poprejšnjega stavka, ostane nespremenjeno število raznih komadov. To le blago je Še v zalogi: 4500 ženskih košulj iz najfinejšega angleškega Sifona s pravimi švicarskimi vezenimi všitki, resnično umetne ve-zarije, po gld. 1.50 komad in gld. 16.50 tucat. 1500 Ženskih nočnih korsetov prav iste baže, prav dolgih in po vsej dolžini všltimi švicarskimi vezeninami, naje-legantnejSe napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad gld. 150, tucat po gld. 16.50. Iste iz težkega parheta komid gld. 1.60 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega naravnega platna, okrašenih sč švicarskimi svilnatimi portami po gld-1.40 komad gld. 15*50 tucat. — Iste iz rudečeaa kretona, komad gl. 1.50, tucat gl. 16.50, i7. težke klobučevine komad gld. 1.75. Iste iz samega težkega sukna, z barvano volno vezane, pHsarani z volanti in zobki komad gld. 2.50. 2.v0 tucatov ženskih gač iz najfinejega barheta, bogato nališpanth z zobci, kompletno velike par po gld. 1 25, tucat gld. 14 3560 moških kušulj iz najfinejšega angleškega šifonai čveteroiebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratli, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16.50 tucat. 1500 tucatov preprinjalnih garnitur iz da-masta z vtekanimi sifikami cvetic Itd obstoječih* iz prta in 12 tavajolov po gld. 2.85, neobhodno' potrebno za vsako hišo; po neizrečeno nizkejceni. 2000 turških brisalnic, vsak komad posebej denjen, z rudeSimi dolgimi fnmžami, prekrasno 'Jlago, tucat gld. 3.75. 2000 velikih žentkih fačolov za čez rame iz najfineje berolinske volne z dolgimi franžami v naznih barvati, kakor belih, rujavih, drapanih, kariranih, turških. komad gld. 1.20, tucat 12:50. 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikili, iz težkega in dobrega sukna tkani, po elegantnih' angleških vzorih, kakor? ■ rujavi, sivi; mešane barve, najfinejših s temnir/rrobcem in bogatimi franžami, kateri' so rabljivi kot najlepša obleka, potna1, posteljni kolter, Šial za dame rabliivij še ce!6 po 80 letnej rabi, se Iehko iz njih narede dve elegantni obleki, po katerih se prihranijo suknje in povrhne suknje 1. vrste poprej gld. 15, zdfej le gld. 5.85, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld. 4,85 komad'. 300 kosov platna za hišno rabo-30 vatlov, teški, najboljši izdelek za bita« rabo komad 5.50. Kor cene pavolfe rastejb4 bodo v kratkem še enkrat dražje, torej pri poro-Samo k hitrej naročbi 500 svilnatih posteljnih kotrov iz težke lionske svile, višnjeve, bele, rudeče, belo in rudeče pisane komad gld. 4—, jako nizke cene. 350 svilnatih žepnih rut lZ natežje lionske svileh vsih barvah, vsak konrad drugih barv. Te rute se morejo rabiti tudi kakor zavratnikl. Tucatlegld. 3.50. 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljskih pogrinjal in enega pregrinjala za mizo a kravatami iz baržuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7.50. 5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna Za vsako, Se tako veliko posteljo komad gld. 1.85, tucat 15. Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld. 15.— na enkrat dobi remu-neracijo, ali brezplačno eno Švicarsko uro iz francoskega pozlačenega brona. Plastika z dol po verigo; ža natančnost se Jamči 2 let'- Naročbe proti gotovemu denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pošiljati na 4—4 Erbschafts-Verwaltung Rabinowicz, Wien, II. SchifFamtsgasse Nr. 20. Wlon, 1 Kolovrat-Ring IV. O. E. 5000 ostankov sukna £3—4 metrp), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. Storcb x Brnu tvarina (sukno), koja se ne bi dopadala, more se zamenjati. Anton Bonne krojač, P azza S. Catterina št. 1. odlikovan natrlaSkej razstavi 1882—priporoča se čest. duhovščini, g.učiteljemin vsemu p. n. občinstvu. On izdeluje obleko po najnovejšem faconu za primerno nli-ke cene. 8—9 Glasovir v dobrem slanu ima na prodaj Lovro Ronnert, c. k. komisar finančne straže ^3—2) na Opčinab. Strašanska katastrofa v Casamiooiola 28. julija je bil Švicarski fabrlkant ur lanUOeMH« iz Chuux de Fonds na Ischiji zasut ' ^ in je tam v 41. letu umrl. Vkljub vsem preiskavanjem postavljenega kuratorja Gia-como Bullato-ja v Napolju, ni bilo mogoče najti ne sorodnikov, ne drugih pravnih naslednikov, vsled Česar je vse premoženje Zapalo drŽavi. PoŠiljutev 2463 pravih švicarskih ur in mnogo zlatenine, katero vse je bilo na poti čez Dunaj na jutrovo, moral je vsled tega obdržati 7. aVgnsta Špediter, gospod Franc Qevauxflls, in je bila ta pošnjatev izročena podpisani komisijski hiši za zlatenino dpe lo. oktobra t. 1. z nakazom, da razproda vse to blago le proti temu, da dobi zanj, kar znese, voz-nina In carina, torej skoro Zastonj, da ae le' more zapuščinska obravnava poprej iz-vršiti. — Vse ure so repartrane, tort} urejene na minuto, in le fasona in graviranje zlatenine je toliko* stalo, kolikor se denes zahteva za vse. 3W Komadov Žepnih ur na elllmler Iz najfinejšega francoskega double-zlnAa, aH pa močno posrebmenega nikla, fino graviranih In giljbširanih, z močno pozlačeno verižice, zlata fasona, fino na minuto repariranlh. Vse skupaj le (II. 4t90; iste iz pravega' 131otnega srebra po 0. k, uradu za punci-ranje poskušene in močno pozlačene le gld. 6.90. Iste ure na cilinder iz teškega, pravega 14karatnega zlata po c. k. uradu za puntlranje poskufane, poprej gl*. 45, zdaj pa za smešno ceno oa le gltf. 16. 250 ar* na sidro iz najfinejšega francoskega double - zlata, ali močno posrebmenega nikla. Airv graviranih in giljoširanih, na 15 pravih rubinov, z natanjčnim strojem, kazali za sekunde in krasno verižico, fino repasirc.mil le gld. 7. — Iste ure na sidro (anker) iz težkega 131etneg» srebrn, po-skuŠenih po c. k. uradu- za ponciranje in močno pozlačenih le II gld. 200 Waofcl«gtona Ih rementolr »r iz močno srebrnega nikla ali double-ilata, navijajo se brez kitjuČa, z -mehanično pripravo za kazala ali sekunde, reguliranih na sekundo, naiizvrstneiša ura sveta. Oena s krasno ve- riiico vred le gM. 8.30. 180 orebralti renontoir nr iz težkega l31ot-nega srebra, potrjenega po o. k. uradu za punciranje, navija se brez ključa z mehanično pripravo za kazala* plošnato šipo, emaiiirano kazališče in s kazalom za sekunde reguliranih na minuto, najtzvrstneiša ura svetat Poprej gld. 25, zdaj za smešno Cd no od le gld. 13.50 Da vse ure gredo natanjčno, ■V jamčim 5 let. 217 pritaaov Iz pravega riiti « poiarejoniml brlljanti v vseh velikostih, pravo ti karatno zlato in v finej škatliici, komad le gl. 3.75. 184 par&v uhanov iz brlljantov aU gumblo, iz 6 karatnega pravega zluta s krasnimi brlljanti v finej Varžunovej šftatljici, par gl. 3.75 222 par** uhanov It pravega zlata punci-ranega na 6 karatov z najlepšimi koralami, se škaljico le gld. 1.50. 164 medal}onov iz trancoHkega doublp-zlata a ponarejenimi brlljanti le gld. 2.50. 150 napronlh in ovratnlSfiih zapsak iz čistega 6 kar. zlata. Zlato je potrdil c. k. puncovnl urad, vdelani sfi vanje krasiii ponarejeni dijamanti, z škatljico vred 1 gld 80 k r. 250 ifeniietnib gumbov iz čistega G kar. zlata s prelepimi ponarnjenlmi dijamanti po gl.1.80. Vse okrasje je tako lepo brušeno in se tako svetiv da nadomeščuje najlepšo, pa predrago pristno okraje. Naročbe po pošti, kakor tudi teiegrafične, katere se izvršujejo proti povzetju, ali pred-pofrtljatvl dotlčnega zneska, naj se pošiljajo na Schweizer Ubren- unrt Gddwaaren-5—12 Comissionshaus WIEN Leopoldstadt. Schiflkmtsgasse 20. 3000 ostankov preprog (10—metrov) pošilja proti povzobjju komad po 8 for. 80. ilorch, tvorničar u Ura«, tvorina koja se ne bi dopadala, more ^ se zamenjati. P ~^ Lastnik, drufitvo »EDINOST«. — izdatelj in odgovorni uredni": JOSIP MILANIG. Nova tiskarna V. DOLENC v Trnu.