Poštnina plaflana v gotovinL
Leto XV., štev. 76

rflu «mff\*
• 134
II O'

Ljubljana, četrtek S« aprila 1934
Cena 2.— Din
>fi<avuu>ivo t~jui>ijaua tvnailjevb olica & - lelefoD St 3122. 3123, 3124. 3125. 312» naeratni JddeieK: Ljubljana, Selen« ourgovs al S. - l'el 3492 24H2 Podružnica Maribor: Gosposka ulica
9t 11. - leleton St 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica 8t.
2. — TeleroD St 190 cačunl pn poŠt ^ek zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.1«0, Wjpp st 105 241
Naročnina iiiasu oieaeCu« iJlD Z5.— Za uiozemstvr Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knatljeva oiica 5. Teleton 3122. 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Bolgarska zunanja politika
Že v dneh katoliških velikonočnih praznikov je imel v bolgarskem Sobranju, ob priliki proračunske debate, ministrski predsednik Mušanov, ki je obenem zunanji minister, ekspoze o bolgarski vnanji politiki. Ta veliki govor bi bil v drugačnem času vzbudil večjo pozornost, tako pa se je komentiral manj obsežno, nego prav za prav zasluži.
Mušanov je posvetil znatno pozornost odnošajem med Bolgarijo in Jugoslavijo. Ugotovil je z zadoščenjem, da se razmerje med obema državama boljša in da je vrsta pojavov in prireditev pokazala, kako krepko se budi zavest bratske skupnosti obeh narodov. Izjave g. Mu-šanova, s katerimi je dal izraza zadovoljstvu nad uveljavljajočim se zbliževanjem, so vzbudile topel odziv pri vseh prijateljih jugoslovensko - bolgarskega sporazuma; po njih moremo sklepati, da se v Sofiji tudi na odločujočih mestih dela v smislu pospeševanja takega razvoja.
Vendar pa bi bilo napačno, ako bi se zadržali samo na tem delu govora predsednika Mušanova in ne bi posvetili primerne pozornosti tudi drugim poglavjem. Zakaj šele ako vzamemo vso celoto ekspoze ja, dobimo zaključeno sliko o sodobni bolgarski državni politiki; naša dolžnost pa je, da imamo vedno in povsod pred očmi dejansko stanje, tudi če nam morda v vseh podrobnostih ni po godu in bi si nemara želeli to ali ono v drugačni obliki.
Razume se, da je g. Mušanov obširno govoril o balkanskem paktu. Prav nič ni prikriva!, da so v Bolgariji zaradi njega slabe volje, in tudi ni štedil s kritiko pakta m njegovih določb. Mušanovu sploh ni všeč ideja pakta kot skupne garancijske pogodbe in postavlja mu nasproti misel o posebnih nenapadalnih. pogodbah, ki naj bi se sklenile med posameznimi državami. Težišče balkanskega sporazuma vidi Mušanov v določbi, da si balkanske države medsebojno garantirajo sedanje meje, v kolikor potekajo po balkanskem ozemlju. Ravno iz te določbe pa ni mogel napraviti zaključka, da bi bil balkanski pakt v nasprotju s statuti Društva narodov, kakor so poročali nekateri :.nozemski viri. zakaj take garancije so v mednarodni politiki dandanes zelo običajna zadeva, tudi pri državah, ki so članice Društva narodov. Dodatna, neobjavljena določba, ki je po naziranju Mušanova prav važna, ni všeč bolgarskemu ministrskemu predsedniku, ki je tudi, dasi mimogrede, omenil možnost revizije nekaterih mirovnih določb, pri čemer pa se je skliceval na mirovna sredstva, zlasti na 19. člen statutov Društva narodov.
Današnja bolgarska vlada je tedaj precej precizno očrtala svoje stališče napram balkanskemu paktu, ki v njem kijub vsemu vidi v glavnem ono sredstvo, ono rožje, s katerim so si balkanske države zasigurale sedanje stanje. Ako se čuti Mušanov spričo tega prizadetega, si tega tudi brez njegovih izjav v ekspozeju ni mogoče razlagati drugače, nego da je sofijska vlada za spremembo sedanjega stanja, dasi morda zares le z mirovnimi sredstvi.
Napačno bi bilo, ako bi preslišali to izjavo, kakor bi bilo tudi narobe, ako bi ji hoteli dajati prevelik pomen. Danes je sicer tako, da se na nekih področjih z vso silo pospešujejo revizionistična stremljenja in morda se bo tu ali tam govor Mušanova označil kot rahel, malo prikrit priglas k revizionističnemu taboru. To bi bilo vsekakor pretirano, zakaj politika Bolgarije je mnogo preveč realna, da bi ji mogli pripisovati tako utopistične težnje. Pač pa vztraja Bolgarija na nekaterih svojih zahtevah, ki ,iih spravlja v zvezo z mirovnimi pogodbami. Med njimi je na prvem mestu zahteva po dohodu na Ege.jsko morje, ki ga v Sofiji razumejo kot teritorialni dostop, ki pa mu v Atenah dajejo pomen samo gospodarskega, samo prometno -trgovinskega pota in mu hočejo za cilj postaviti ugodnosti v solunski luki, ne pa na ustju Marice, kakor razlagajo pogodbo v Sofiji. Saj je bila Bolgarija užaljena že, ko sta si Turčija in Grčija garantirali skupne meje, kar je pomenilo, da ostane v Trakiji vse pri starem. Podoba je, da merijo pripombe Mušanova v prvi vrsti na to področje.
Bolgarija je vedno naglašala, da želi najprej likvidirati sporne zadeve s sosedi, potem pa je takoj za sklep kakršnihkoli pogodb. Pogajanja za rešitev spornih zadev so se v več ko eni smeri že pričela, napovedujejo se pa ravno sedaj na novo tako z grške kakor rumun-ske strani. Vsak prijatelj balkanske skupnosti jim želi uspeha in se vdaja na-dam, da bodo končno vendarle dovedle do ugodnega zaključka. Zeli pa tudi. da bi imeli na odločilne ukrepe in sklepe v Sofiji čim dalje manj vpliva oni činite-lji, ki so ostali nespremenjeni nasprotniki sedanjosti in ki povsem nerealno še vedno pojmujejo današnje stanje ter računajo s povsem nemogočimi stvarmi. Mislimo pri tem na one kroge, katerih
V
Živahna akcija diplomatov
Francoski zunanji minister poseti poleg Varšave in Prage tudi Beograd in Bukarešto ter namerava posredovati med Italijo in Jugoslavijo — Važen sestanek balkanskih državnikov v Ankari
Pariz, 4. aprila, r. Sporedno z dozorevanjem diplomatskih razgovorov o razorožitvi, ki zaposlujejo v zadnjem času vse evropske kabinete, narašča tudi akcija evropske diplomacije. Za bližnjo bodočnost je napovedanih cela vrsta medsebojnih pose-tov zunanjih ministrov, ki imajo gotovo dalekosežnejše politično ozadje kakor pa ga kažejo na zunaj Serijo teh posetov je otvoril francoski zunanji minister Barthou s svojim nedavnim obiskom v Bruslju, kjer je prišlo pri tej priliki do važnih sporazumov glede enotnega stališča Belgije in Francije v razorožitvenem vprašanju. Vse pa kaže. da
jedro diplomatske akcije
ni toliko v razorožitvenem problemu, kakor v veliki zakulisni bitki, ki se polagoma razvija že skoro dve leti in koje glavna ost je naperjena proti prestižu Francije v Evropi Glavno vlogo v tej diplomatski bitki igrata vsekakor srednja Evropa in Balkan, kjer so se baš v zadnjih mesecih odigrali dogodki, ki bodo v veliki meri vplivali na ves nadaljnji razvoj evropske politike. Na te dogodke, kojih središče tvori podpis balkanskega pakta, je navezana vsa sedanja akcija evropske diplomacije. V tukajšnjih diplomatskih krogih brez pridržka priznavajo, da je balkanski pakt zelo blagodejno vplival na mednarodno politično atmosfero, čeprav je na drugi strani sprožil probleme, ki so bili sicer že dolgo na dnevnem redu, ki na so šele sedai postali aktualni.
Med te probleme spada na eni strani razmerje med Italijo in Malo antanto, na drugi strani pa razmerje med Kalijo in Francijo, odnošaji Francije do Nemčije in odnošaji Nemčije do Italije, srednje Evrope in Balkana. Ne da r,e oporekati, da je Mala antanta s sklenitvijo balkanskega pakta mnogo pridobila na svoji moči in vplivu, ki ni toliko direkten kakor indirekten zaradi izločitve vpliva velesil na Balkanu. Dočim na eni strani dozorevajo pogajanja za ureditev odnošajev med Malo antanto in Rusijo, se na drugi strani opaža, da se skuša tudi Nemčija čimbolj približati Mali antanti, zlasti na gospodarskem polju, kar bi dovedlo tudi do znatnejšega političnega zbližanja. Ta okolnost pa daje tako Italiji kakor Franciji povod, da revidirata svoje dosedanje stališče in se skušata prilagoditi situaciji, ki se ustvarja. Francija na eni strani ne bi rada izgubila svojih zaveznikov na vzhodu in jugu Evrope, Italija pa prav tako dobro čuti, da bi mogel preokret, ki zasedaj še nima konkretne oblike, izpodkopati njeno s tolikimi žrtvami zgrajeno pozicijo v srednji Evropi. Zato je na vseh straneh opažati ojače-no voljo do sporazuma. Temu cilju služi predvsem skorajšnje
potovanje francoskega zunanjega ministra
v Varšavo in Prago. Sporazum med Poli-sko in Nemčijo je položaj na vzhodu Evrope znatno olajšal in Poljska nima več toliko interesa na tem, da dosledno sledi politiki Francije. Naloga Barthouja je, da ohlajeno prijateljstvo obnovi in zopet učvrsti, pri čemer bo igralo vprašanje zo-petne oborožitve Nemčije vsekakor važno vlogo.
Iz Varšave bo potoval Barthou v Prago, kjer se bo sestal z najodlicnejšim srednjeevropskim diplomatom dr. Benešem. Njuni razgovori se bodo nanašali v prvi vrsti na vprašanje gospodarske obnove Podunavja v zvezi z akcijo Italije. Dr. Beneš je prav te dni podal izjave, iz katerih se vidi, da Mala antanta nikakor ne odklanja rimskih predlogov, da pa hoče prej točno vedeti, kam merijo italijanski načrti. Francija in Italija sta se v tem pogledu znašli na isti črti in se zdi, da bo skušal Barthou razpršiti bojazni, ki se deloma pojavljajo v krogih Male antante. V drugi vrsti bosta dr. Beneš in Barthou razpravljala tudi
o odnošajih ČSR z Nemčijo
ki ponuja češkoslovaški enako nenapadal-no pogodbo, kakor jo je sulenila s Poljsko. Ker more češkoslovaška tako pogodbo skleniti samo v okviru Male antante, bi pomenilo to obenem sporazum z vso Malo antanto. Nemška prizadevanja v tej smeri se po mnenju tukajšnjih diplomatskih krogov zrcalijo zlasti tudi v gospodarskih pogajanjih med Nemčijo in Jugoslavijo. Potovanje ministra Rohma v Dubrovnik pa ima po sodbi francoskih krogov tudi važen politični pomen in mislijo, da bo skušala Nemčija politično izKoristiti naDetost med Italijo in Malo anta.nto.
zastopniki so še pred nekaj dnevi opisovali v Berlinu hitlerjevskim bralcem bolgarska nacionalistična stremljenja v povsem predpotopni obliki, namreč v tem smislu, da gre še vedno za obnovo — svetoštefanske Bolgarije, potemtakem za revizijo v smislu one stare »velike* Bolgarije, katere fantom je prinesel narodu in državi že toliko gorja. Trdno smo uverjeni, da gre pri tem samo za prenapete fantazije maloštevilnih skupin, večina pa se ne vdaja prazni romantiki.
Mušanov je podčrtal težnje po sporazumu s sosedi, zlasti pa po zbližanju z Jugoslavijo. Naj nam bo dovoljeno kljub pomislekom, ki jih vsebuje ostali del njegovega ekspozeja, v tem poglavju gledati kažipot za bodočnost.
I Danes se je zvedelo, da bo Barthou iz Prage odpotoval tudi v Beograd Ln Bukarešto ter se sestal z jugoslovenskimi in ru-munskimi državniki. V Beogradu in Bukarešti bo predvsem govora o balkanskem paktu, pa tudi o obnovi odnošajev s Sovjetsko unijo ter zlasti tudi o tesnejšem zbližanju med Malo antantu in Poljsko na eni ter z Italijo na drugi strani. Po informacijah tukajšnjih dobro poučenih krogov bo Barthou iz Beograda krenil v Rim in obvestil Mussolinija o svojih vtisih s tega potovanja in mu obenem ponudil posredovanje med Italijo in Jugoslavijo odnosno Malo antanto. Francoski vladni krogi smatrajo, da je napočil čas, ko se morajo likvidirati poslednji spori med obema jadranskima sosedoma ter v Interesu evropske konsolidacije pospešiti tesnejše sodelovanje. Italija je sedaj izgubila interes na reviziji mirovnih pogodb in je s tem odstranjena ena največjih ovir.
V zvezi s to diplomatsko akcijo se
pripisuje velika važnost sestanku balkanskih državnikov
v Ankari. Ta sestanek je posvečen v prvi vrsti rešitvi nekaterih balkanskih problemov v zvezi z balkanskim paktom. V Ankari se sestanejo jugoslovenski, turški, ru-munski in grški zunanji minister ter bodo imeli večdnevna posvetovanja. Po informacijah turških listov pripisujejo politični krogi temu sestanku izredno važnost in zatrjujejo, da se bc s tem sestankom balkanski pakt še ojačil in poglobil predvsem na gospodarskem polju, za kar je dala pobudo predvsem Turčija, ki se smatra za naravnega posrednika med Balkanom in bližnjim vzhodom.
Veliko važnost pripisujejo diplomatski krosi tudi bližnjemu sestanku Titulesca z Litvinovim. Sestala se bosta v 2-nevi o priliki seje predsedništva razorožitvene konference. Razpravljala bo«!a o ureditvi odnošajev med Risijo in Malo antanto ter a* pričakuje', da bo še ta mesec prišlo do imenovanja medsebojnih diplomatskih zastopni-
kov. To bo pomenilo važen dogodek v razvoju mednarodnih odnošajev v Evropi.
Ce se posreči evropskim diplomatom najti kolikor toliko sprejemljiv kompromis v vprašanju razorožitve in postaviti tennlje za bodoče tesnejše gospodarsko sodelovanje, se sme pričakovati, da se bodo s;danii temni oblaki nad Evropo razgrnili ter da bo posijalo solnce m dnarodnega zaupanja in pri ateljstva. Ako pa se vse te akcije, ki streme končno za istim ciljem, izjalovijo, bo Evropa in z njo ves <=vet še dolgo iečal v sponah svetovne gospodarske in politične krize.
Sestanek balkanskih državnikov v Ankari
Carigrad, 4. aprila, č. Poluradni »Džum-huriet« p;še„ da bosta razen jugoslovenskega zunanjega ministra Jevtiča prišla v Ankaro tudi grški zunanji minister Maksimos in rumunski zunanji minister Titulescu. Turški zunanji min:ster Teviik Ruždi boj bo spremljal m.nistre zavezniških balkanskih držav, ko se bodo vračali iz Ankare v domovino, dc Jedrena. kjer naj bi se vršila posebna balkanska konferenca. »Džum-huriet« poudarja: Odkar je Bolgarija zavrnila vabilo, da b se priključila .balkanskemu paktu, pripisujejo turški politični krogi poseben pomen Jedrenu kot turški nredstraži v Kvrom
Titulescovi razgovori v Parizu in ženevi
Pariz. 4. aprila. w. V dip.omatskih krogih pripisujejo posetu Tituiesca, ki pride 16. t m. v Pariz z ozirom na skorajšnje potovanje Barthouja v Varšavo in Prago poseben pomen, ker se bo s potovanjem Barthouja pojasnilo stališče Male antante do Poljske. Ob priliki obiska T.tulesca v Parizu bodo razpravljali tud: o celi vrsti vprašanj, ki so \ zvezi z balkan-^m rak-
tom. Iz Pariza odpotuje Titulescu v Ženevo. kjer se bo sestal s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim. Na tem sestanku bosta razpravljala o priznanju sovjetske republike s strani držav Male antante.
Poljska zahteva odpoklic nemškega poslanika
Varšava, 4. aprila, č. Listi poročajo, da je poljski zunanji minister izročil po roii-skeni poslaniku v Berlinu nemški državni vladi zahtevo, naj odstavi Alfreda Rosen-terga od vodstva zunanje-političnega oddelka nemške r.arodno-soclalistične stranke, in odpokliče iz Varšave von Osten-Olpin-SKega, znanega Rosenbergovega agenta. Po zatrdilu poiiske vlade si iskrenega in trajnega sodelovanja med obema sosednjima državama ni mogoče misliti, dokler vodi nemško zunanjo politiko Aitred Rosenberg, katerega stališče ie zlasti glede vzhodne Evrope znano vsej evropski javnosti. Pri izvajanju njegove politike na vzhodu ga podpira z-lasti agent Olpinski. Na Poljskem pričakujejo, da bo nemška vlada sprejela obe poliski zahtevi, ker bi bilo sicer iluzorno sleherno r°!jsko-nemško Dfiia-t&ljstvo.
Pariz, 4. aprila. w. Zunanji minister Barthou je imel danes daljši razgovor s poljskim poslanikom grofom Chlapovvskim, na katerem sta razpravljala o pripravah za poset Barthouja od 22. do 24. aprila v Varšavi. Domneva se. da sta se baviia poleg z razorožitvenim vprašanjem tudi z odnošaji Poljske do Nemčije in do držav Male antante.
Obnova odnošajev Madžarske s Sovjetsko Rusijo
Dunaj, 4. aprila, č. Tiskovni urad ruskega poslaništva na Dunaju poroča: Ker je bil med rusko in madžarsko vlado dosežen sporazum o vzajemni obnovitvi diplomatskih odnošajev, je bil imenovan za prvega sovjetskega poslanika v Budimpešti sovjetski poslanik na Dunaju Adoif Petrovski, ki io izvrševal obe službi s sedežem na Dunaju. V kratkem bo Petrovski v spremstvu poslaniških funkcionarjev odpotoval v Budimpešto, da izroči madžarskemu državnemu guvernerju Horthyju svoja akreditivna pisma.
Sttvlchev obisk v Londonu
Italijanski državni podtajnik bo skušal v Londonu doseči soglasje v razorožitveni politiki in pristanek na italijansko akcijo v Podunavju
London, 4. aprila, k. Angleški tisk se že vse dni po Veliki noči zelo intenzivno ba-vi z napovedanim Suvichevim posetom v Londonu ter poudarja, da bodo njegovi razgovori velikega pomena zlasti glede raz-orožitvenega vprašanja, v katerem si bo italijanski državni podtajnik prizadeval ohraniti soglasnost italijanskega in angleškega stališča, ter glede gospodarsko-poli-tične obnove srednje Evrope.
V svojem posfbnem poročilu navaja »Daily Telegraph«, da je angleška vlada podrobno proučila splošni mednarodni po* litični položaj glede na razorožitev ter da je sklenila odgoditi svojo odločitev do sestanka predstavništva razorožitvene konference. Čeprav angleško-francoska poga-ianja še niso zaključena, ni mogoče pričakovati, da bi Francija opustila svoje zahteve po jamstvih za varnost ne Ie na svojih mejah napram Nemčiji, marveč tudi na srednje-evropskih mejah svojih zaveznikov. Prihodnji ponedeljek bo angleška poslanska zbornica razpravljal o interpelacijah generala Spearsa. ki je zahteval od vlade pojasnil glede nemškega oboroževanja, ki ie razvidno iz povišanih proračunov za nemško vojsko, mornarico in letalstvo. Spears opozarja v svoji interpelaciji, da bi pomnožitev nemškega orožja pomenila hudo kršitev versailleske mirovne pogodbe.
Kakor vse kaže. se ie angleško javno mnenje, ki je spočetka nasprotovalo slehernim novim obveznostim angleške vtade za ohranitev miru v Evropi, v zadnjih dneh znatno izpremenilo in se obrnilo proti Nemčiji, iz katere prihajajo vedno znova zelo razburljive vesti. S tega vidika je bila odgoditev angleške odločitve tudi ne glede na napovedani Suvichev poset nujno potrebna, ker položaj, kakor zatriuiejo angleški politični krogi, nikakor ni jasen.
Več prognoz navajajo angleški listi glede na Suvicheve razgovore o srednji Evropi. Nekateri presoja io zelo optimistično italijansko akcijo za gospodarsko obnovo Podunavia ter zatrjujejo, da bo Mussoii-nijeva akcija postala še velikega pomena za razvoj srednje-evropskega gospodarstva če je bila dejansko zamišliena n« osnovi prijateljskega sodelovanja vseh srednjeevropskih držav in če naj prepreči gosp«»-darsko ekspanzijo Nemčije proti jugu.
»Manchester Guardian« poudarja v svojem uvodniku, da bodo srednje-evropske države nrej ali slej prisiljene opreti se dru- j ga na drugo. Njihovo vzajemno sodelova nje ni odvisno od njihove politike, marve ga zahteva nujnost njihovih gospodarski interesov. Zaradi italijanske akc;ie v Po dunavju sta se angleški in ameriški gospo , darski vpliv na srednjo Evropo sicer neK»-liko zmanjšala, kar pa je s srednie-evrop skega vidika le v korist prizadetim nasled-stvenim državam, ker jim prinaša neko ravnotežje tujih deloma med seboj si nasprotujoči vplivov. Italijanska diplomacija je znala doseči, da so italijanski podu-navski akciji zaupali ne le v Londonu, mar
več celo v Pragi, čeprav z rezervo glede na njeno iskrenost in splošnost.
Podunavje predmet
kompenzacijske politike
Pariz. 4. aprila. w. Kakor poroča »Eeho de Pariš« iz Londona, je slavni vzrok Doto-vania italijanskega podtainika Suvicha v London, da obširno obrazloži politiko Italije v srednji Evropi. Sivich ima nalogo. <la raztolniači namere Mussolinija v Podunavju. Angleški zunanji urad je izrazil ž?lji, da bi si o tem probkmu razpravljalo ne samo z gospodarskega, tenmč tudi s političnega stališča. Iz Rima poročalo, da pričakujejo v Londonu prihod angleškega poslanika v Rinm Drumonda. ki bo še pred prihodom Sjvieha v London konf^riral z angleškim zunanjim ministrom Simonom o italijanski politiki v srednji Evropi. Tukaj smatrajo za mogoče, da skuša Anglija v razorožitvenem vprašanju doseči sporazum z Italijo ter izkoristiti srednio Evropo kot podlago za kompenzacijsko politiko.
Naraščajoča napetost
Budimpešta, 4. aprila w. Znani madžarski poslanec Tibor Echardt, ki se mudi v Parizu, objavlja v »Magyarsagu« pod naslovom »Ali bo prišlo do vojne« senzacionalen uvodnik, v katerem trdi, da je Nemčiji sovražno razpoloženje v Parizu večje kakor kdaj prej. Locarno je pozabljen in pakt štirih je povzročil največje ogorčenje, ker smatrajo pristop Francije in odklonitev Poljske za vzrok umika Poljske od Francije Zaradi desinteresmenta, ki ga je dr. Beneš v svojem govoru pokazal glede »Anschlussa«, so v Parizu zelo ozlovoljeni. Glavni predmet ogorčenja pa je spoznanje, da bo čas delal za Nemčijo, ako se bi dopustila njena oborožitev. V teh okoliščinah se v Franciji vedno bolj bavijo z idejo preventivne vojne, za sedaj seveda le v načelu, ker stojijo izvedbi nasproti velike tež-koče. Nemčija bi se brez dvoma, čeprav ne bi mogla preprečiti vkorakanja Francozov v Nemčijo, branila zelo odločno. Poleg tega bi Italija dobila na Sredozemskem morju proste roke. Dokler ne bodo zadovoljili Mussolinija, se Francija ne more gibati, zaradi česar je vnrašanje vojne ali miru v bistvu v rokah Mussolinija.
Oboroževanje Nemčije
London. 4 aprila č V angleških vladnih krogih se širijo vesti, da pripravlja vlada za 31 maja ob obletnici bitke pri Skager-raku važno službeno izjavo o nemšk: mornariški politiki Istočasno namerava nemška admiraliteta odrediti gradnjo nove 3000 tonske podmornice. Kemika vlada bo tega dne baje izjavila, da se ne smatra več vezane na določila versailleske pogodbe glede razorožitve na morju.
Calais — baza za
podmornice
Pariz, 4. anrila. AA V uradnih krogih kategorično demantirajo vest. ki jo je razširila neka tuja agencija, da mislijo izpre-
meniti luko v Calaisu v bazo za podmornice.
Tudi Japonska se oglaša
Tokio, 4. aprila. AA. Japonska vlada namerava v kratkem zahtevati od britansko vlade, naj opusti pomorsko bazo v Singa-puru in poruši tamkajšnje utrdbe. Za ta korak se je odločila, ker Velika Britanija čim dalje bolj razširja svojo pomorsko bazo v Singapuru in gradi nove utrdbe v sln-gapurski pokrajini, kar ograža ravnotežje velesil na Daljnem vzhodu in sicer v škodo Japoncem.
Podaljšanje dobav premoga za železnice
Beograd. 4. aprila, v. Ministrski svet je na evoji današnii sejli razpravljal o pogajanjih državnih železnic z rudniki glede dobave premoga za železnice. Po poročilu ministra za promet g. inž. Laze Radivojeviča je ministrski svet odobril, da se izaaio za mesec april naročila v višini dosedanie-ja m-sečnega kontingenta. S tem je za mesec amril osimirano fi d i nezmanjšano obratovanje v rudnikih TPD. Do konca aprila bodo pogajania konč.ana in urejeno vprašanje dobav premoga za tekoče proračunsko leto.
Za zbližan je z Bolgari
Beograd, 4. aprila, p. Na včerajšnji seji sofijske lige za zbližanje Bolgarov in Ju-goslovenov je bil soglasno izvoljen za častnega predsednika novi jugoslovenski poslanik v Sofiji dr. Aleksander Cincar-Mar-kovič.
Sofija, 4. aprila, p. Davi je prispela semkaj večja skupina jugoslovenskih dijakov. Bolgarski tovariši so jim priredili zelo prisrčen sprejem Jugoslovenski dijaki ostanejo v Bolgariji 15 dni in bodo kot gostje bolgarskih tovarišev posetili vse važnejše bolgarske kraje.
Konverzija kmetskih dolgov v Rum uniji
Bukarešta, 4. aprila. AA. Poslanska zbornica je na seji, ki je trajala 18 ur, davi sprejela zakonski načrt o konverziji kmetskih dolgov in nekaterih kategorij privatnih dolgov. Predsednik vlade Tatarescu le po zaključku debate izjavil, da je ta zakon uredil problem dolgov Zakon pride sedaj še pred senat, ki ga bo sprejel še pred koncem tedna.
Poplave v Ameriki
Nevvvork, 4. aprila. AA. Iz San Paula (v državi Minnesoti) poročajo, da je zaradi neprestanega deževja nekatere kraje v Minnesoti in \Visconsinu poplavila voda. Stvarna škoda je precejšnja. Mnogo prebivalcev se je moralo zaradi poplav izseliti iz hiš. V nekaterih krajih je voda obkolila delavce, ki so delali na farmah. Po dosedanjih vesteh so utonile 4 osebe.
Zopet uvedba smrtne kazni na Španskem
Madrid. 4. aprila AA. Pravosodni minister Prieto je predložil poslanski zbornici zakonski načrt o zopetni uvedbi smrtne kazni.
Severlngova pot k Hitlerju
Bivši voditelj socialne demokracije in dolgoletni pruski notranji minister je prešel v hitlerjevski tabor — Zakaj je marksizem v Nemčiji moral propasti
Odpad b.všcga pruskega notranjega ministra Karla Severinga od >ociaiiie demokracije in njegova spokorniška pot k Hitlerju sta s;mptuma, k: Posta marsikomu služila kot pojasnilo grozovitega poraza nemškega marksizma Uskoštvo osebnost; slič-nega formata v politični zgodovini sicer m baš redek poiav, toda vsciej priča o nedo-statni moralni sili moža. ki ie .pil voditelj in ideolog, pa je zatajil svojo preteklost ter se brezpogojno stavil v službo diametralno nasprotne misli. M.adirn, neuravnovešenim ljudem se tak preiioc morda lahko oprosti, tcda Kari Severing stoji v svojem šestdesetem letu. ko zanj izgovor neuravnovešene ni:adosti ne more priti v poštev.
Severing se je že v svoji zgodnji mladosti kot kleparski pomočnik pridružil socialni demokraciji. Zaradi svojih sposobnosti — osobito so ga cenili kot organizatorja delavstva — je že 1. 19U2. postal vodja strokovne zveze kovinarjev v Biele-feidu. Komaj je dosegel po zakonu zahtevano starost, so ga deiavci poslali v parlament, že prej pa se je udejstvoval kot občinski odbornik v Bieleieldu. Ko pri drugih volitvah ni bil več izvoljen v državni zbor, je postal glavni urednik delavskega lista »Voiks-wachU in nihče mu ne more odreči priznanja. da ie bil tudi kot pisec političnih člankov mož na svojem mestu.
Vse večje možnosti so se nemškemu socializmu odprle po prevratu; stranka mora po sili razmer iz komodne opozicije ln funkcionarji delavskih strokovnih zvez postanejo vplivni politiki, državniki in upravnih Kakor kaže ves nadaljnje razvoj, ie ravno ta nenadni prehod iz opozicije na odgovorna mesta zadal nemški socialni demokraciji najhujši udarec. Med vodilnimi možmi ni bilo osebnosti, ki bi na svojo polno odgovornost prevzela nalogo socializacije države. Vzgojeni in izučend samo za politično .borbo iz opozicije, kjer so se dali žeti ce-neni demagoški uspehi, si voditelji nemškega socializma niso nikoli stavili vprašanja, kaj bi bilo, kadar bi res prišli na oblast S to možnostjo niso nikoli resno računali, ker jim je tičal globoko v kosteh vsem Nemcem prirojeni respekt pred cesarjem, plemstvom in vojaščino.
Prevrat pa je mahoma konča! to politično idilo in v trenutku ie stala nemška socialna demokracija osamljena na nevarnem v-huncu, kjer je združena vsa sila države. Prevrat je socialiste- naravnost prisilil, da so se morali 'otiti vladanja, za kar iim je manjkalo izkustva in hotenja. Postalo jih je strah odgovornosti, kajti naenkrat vodstvo velike države r; kazalo več one mirne slike. ki so si jo biii stvorili v opozioiji. Odtod je razum'iivo eno oklevanje v dnevih V.ljemove abdikacije. ko so morale množice same dati pobudo za odstavitev ce-, s rja. kar ra 'e vlado spravilo še v večjo zndrego. Pokazal se je absurd in paradoks: stranka sama se je na vso moč upirala izvajanju socialističnega programa na vsej črt: in se je zadovoljevala samo z uvedbo raznih ugodnosti in olajšav delavskemu raz-edu. Zapadla ie bila iz strahu pred bodočnostjo najbolj onreznemu »tradeun.io-mzmu«. kakor so radikalnejši nemški soci-imenovali previdni in počasni pošto-
POVSODI!
pek svojih angleških >odrugov. Tega značaja mahedravega desničarstva pod plaščem titularnega marksizma se ni nemška nacionalna demokracija nikoli megla otresti. V vladi in v upravi sc n! zasidrala, ker je oboje v svoji zadregi prav rada deiila z vsemi mogočimi življi. samo da se je na zunaj vzdrževal videz socialističnega režima.
Proletarske množice so dobro čutile nesolidno pozicijo vladnega socializma in med njimi se je začelo nezadovoljstvo ter beg proti levici in desnici. Številčno komunistična levica ni toliko pridobila, kakor elementarni Hitlerjev pokret. oba pa sta med socialistične mase zatroslla kai apa-tlje, ker so ravno najtemperamentnejši posamezniki opuščali vrste socialne demokracije. Stranka je romala od enega političnega poraza do drugega, njena taktika se je povsod ;zkaza!a za pogrešno in ravno Hindenburgova volitev, kjer so sicer socialisti in njihovi trenutni zavezniki dosegli navidezen uspeh proti Hitlerju, je pomenila začetek konca socialistične slave. Hinden-burgov krog ie potegnil s Hitlerjem in socialisti so Igro izgubili na vsej črti.
Poznejši dogodki so samo nujen razvoj, Prvi so seveda prišli po nož voditelji, sedeči na vplivnih in odgovornih mestih, ki j.;m je proletarec že davno vzdel smešeči pridevek »bonci«. To je beseda, ki je do tedaj v socialističnem izrazoslovju pomenila meščanske oblastnike. S tem je prišla vrsta tudi na Karla Severinga, ki ga je z ministrskega stolca odstavil pruski komisar Papen. Severing je mirno odšel s svojega mesta z znano staro frazo, da se vdaja samo grobi sili. V vrstah delavstva ta neslavna odstavitev ni povzročila nikake-ga vznemirjenja. »Bonci« so bili v očeh množic že preveč kompromitirani, da bi se bil kdorkoli hotel postaviti zanje.
Priznati se mora, da so mnogi voditelji moško prenesli poraz. Umakniii so se v zatišje, v tujino ali so se morda celo zatekli k ilegalnemu delovanju, o katerem doslej še ni nikakršnih določnih znakov. Mc:d temi pa ni Karla Severinga, dasi so ga njegovi sovražnik; tudi v času najhujše borbe smatrali za enega izmed najkrepkejših značajev socialno-demokratske stranke v Nemčiji. Pred par tedni so se začuti negotovi glasovi, da je Severing presedlal h hltler-jevcem. danes pa ie uskoštvo že dejstvo. V kratkem izide knjiga »Moja pot k Hitlerju«, v kateri bo Severing zrnoli! svoj konfi-teor. Njegove napovedi se že glase v tem smislu, da nikoli ni bil protinaroden in da je vedno tolkel le po komunistih, desničarjem pa prizanašal, tudi kadar so rod Kappovim vodstvom poizkušali d>ržavni prevrat. V Severlngovj družbi je tudi drugi voditelj nemške socialne demokracije Lobe, ki mu bo pot k Hitlerju še težja, kajti mož se ne more izkazati z dvema arijski-ma babicama. Za sedaj še niso znane podrobnosti motivov za odpad Severingov, eno ra je znano že sedaj, da ta način uskoštva ne dela časti dolgoletnemu vodi' socialističnega tabora, obenem pa meče iarko luč na moralno moč nemške socialistične ideologije.
Zboljšanje gospodarskega peložaia v Angliji
London. 4. aprila. AA. Proračunsko leto, ki se je končalo z marcem, izkazuje prebitek 31 milijonov funtov. Ta ugotovitev je napravila na vso javnost najlepši vtis. To najnovejših podatkih je tudi število nezaposlenih padlo v zadnjem mesecu za 116.(XX). To je najboljše stanje po letu 1930. Izboljšanje gospodarskega položaja je splošno. Praktično obsega vse industrije in vse pokrajine Velike Britanije. Res je. da bo ta mesec zapustilo 156.000 mla-deničev več šolske učilnice kakor leni in da bodo ti iskali sedaj dela, toda vse kaže, da se bo položai tudi prihodnje mesece še bolj popravil. *T;mes« imenuje ministrstvo za delo utrip industrije. Podatki tega ministrstva so zelo točni in strogo sestavljeni. Prebitek proračuna kakor tudi nazadovanje nezaposlenosti sta nepobitna znaka splošnega gospodarskega izboljšanja.
Uničenj* Krenzerjevega dnevnika
Stockholm. 4. aprila, č. Oblasti so sklenile se/gati dnevnik pokojnega vžigalične-?<\ kralja Kreugerja. ki vsebuje razne beležke o njegovih transakcijah in navaja tudi imena nekaterih evropskih politikov. Komisija, ki je vodila preiskavo vse afere, je po likvidaciji Kreugerjevega koncema pregledala in ugotovila, da bi objava dnevnika znatno kompromitirala več evropskih državnikov Iz Amerike in Anglije so poslali več ponudb za odkup dnevnika. Ponujali so ve!ike vsote denarja. Tudi listi so zahtevali, naj se dnevnik objavi Končno Te zahteval dnevnik celo še stockholmski državni muze i Komisiia pa je spoznala, da bi objava dnevnika deloma škodila tudi švedskim interesom in je zato odredila, da je treba uničiti.
Štedenje v Franciji
Parii. 4. aprila a. Predsednik vlade Ga-*t.>n Doumergue. ki ie prebil veliko noč na «voiem posestvu Tournefciiillu blizu TojIou-ee i? davi vrnil v Pariz. Na današnji seji ministrskega »veta pod predsedstvom predsednika republike Alberta L^bruna i-e vlada .sprpj^la zakonike dekrete finančnega mini 4ra Germaina Martina o prihrankih v dr ravni upravi v znesku 2.5 mil;iardp frankov r<°r se ie med finančnim ministrom Ger nain Marl;nom in ministrom za delo Mar "letom dospgpl rvopoln sporazum da tu socialno zavarovanip nr^reme k sted.ii' n>n"Pl finan^n1 m'nisW nrcdlf^1'1 nred vlniku republike v podpis odredbe za blodnjo.
Gospodarska pogajanja Nemčije z Ameriko
Berlin. 4. aprila, č. Merodaiui krogi proučujejo sedai. kako bi redili vprašanje nabave sirovin. Kakor znano, je trgovinska bilanca Nemčije napram Severni Ameriki pasivna, ker uvaža Nemčija sirovine iz Ze-dimenih držav, dočim ie napram večjenvi številu držav v Jjžni Ameriki aktivna, ker izvaža tiakai svoje industrijske proizvode. Trgovinska bilanca med Zedinjenimi državami in večino južnoameriških držav ie pasivna, ker uvažajo južnoameriške države sirovine v Severno Ameriko. Sedai raziprav-liajo o vprašanju, ali bi ee ne mogel vzpostaviti med Nemčijo. Zedinienimi državami in Južno Ameriko neke vrste kliring. ki bi omogočal uvoz sirovin v Nemčijo brez plačila v gotovini.
Proces zaradi umora Duce
Bukarešta. 4. aprila, č. V procesu proti atentatorj i na pokojnega ministrskega predsednika Duco in članom razpušfene ^Zelez-ne garde-? še vedno trajajo govori braniteljev. Vojno sodišče bo skušalo za vsako ceno zaključiti proces že v teku jutrišnjega dne. tako da bo lahko razglasilo sodbo na pravoslavni veliki petek. Sodijo, da bo mnogo obtožencev oproščenih.
Francoski list o nadškofu Šariču
Pariz, 4. aprila, p »Jouna! des Debats« objavlja iz Rima daljše poročilo, v katerem potrjuje informacije iz vatikanskih krogov, da se pripravlja imenovanje šara jevskega nadškofa dr Šariča za namestnika nadškofa Bauerja v Zagrebu List poudarja. da je ta vest izzvala v jugoslovenski javnosti veliko nerazpoloženje, ker Je nadškof dr Šarie znan po svojem nepo-mirljivem stališču in se je zlasti proslavil kot avtor znane poslanice jugoslovenskih škofov proti Sokolu ki ga jc označil za protiversko organizacijo, čeprav za to ni nobenega povoda. Jugoslovenska javnost energično protestira proti imenovanju dr Sariča za zagrebškega nadškofa tem bolj ker je dr Šarič kot naslednik škofa dr Stadlerja podedoval za njim tudi vso mrž-njo proti Srbom in je vedno delal proti narodnemu in državnemu edinstvu, kar potrjujejo tudi njegove izjave in akcije ter informacije, ki jih je dajal Vatikanu ter njegov nastop na evharističnem kongresu v Sarajevu »Journal des Debats« misli za radi tega. da bi pomenilo imenovanje dr Marica očitno izzivanje Jugoslavije
ČitafU tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
KJERKOLI SI BODI
M
ČOKOLADO?
SEVEDA ZOPET SAMO
Italija in Podunavfe
Dr. Beneš o italijanski akciji za sodelovanje v Po-dnnavju — Sporazum mora biti splošen
Beda mladih zdravnikov
Hiperprodukcije sicer ni. ni pa tudi kruha v zdravniškem poklicu
Beograd. 4. aprila Po beograjskih dnevnikih in tudi po listih iz drugih krajev je v zadnjem času mnogo vznemirljivih vesti iz zdravniških krogov. Mnogo se govori o sporu med starimi in mladimi zdravniki, o pomanjkanju vzajemnosti in obzirnosti, vodijo pa se tudi obširne in ostre debate o namestitvah zdravnikov pri raznih državnih in privatnih ustanovah Na nedavnem zborovanju privatnih zdravnikov v Beogradu je bila izrečena tudi na videz paradoksna trditev, da imajo mnogi zdravniki samo škodo od raznih socialnih in zavarovalnih ustanov
Da to ni paradoks, razlagajo zdravniki takole: Najmanj 40 do 50 odstotkov privatne prakse je odpadlo z uvedbo bolniškega zavarovanja po raznih organizacijah in bolniških blagajnah. Taka zavarovanja so bila sicer tudi poprej, ali nekdaj je bila doba prosperitete in ravnatelji raznih podjetij, ki imajo plače tudi preko 10.000 Din. se niso nikdar postavljali v vrsto s svojimi podrejenimi uradniki, da bi čakali na ordinacijo v socialnem uradu. Da pa bi se v takih am-bulancah mešali cclo med delavce in druge zavarovance, pa sploh ni bilo mogoče niti misliti. Dandanes pa so taki ravnatelji prvi na vrsti pri zdravniku, ki vrši za minimalno nagrado preglede pri raznih bolniških blagajnah. Na drugi strani pa so le nekateri zdravniki okupirali večino mest pri raznih socialnih ustanovah in bolniških zavarovanjih.
Sicer je res še nekaj zdravnikov, ki imajo hiše in avtomobile, a to so stari zdravniki iz starih časov. Izdatnih zaslužkov je bilo konec že pred nekaj leti in ni več primera da bi zdravnik zaradi obilice dela odvračal kake paciente. Na zborovanju društva privatnih zdravnikov je dejal predsednik: Nekdaj sem imel avtomobil in z njim nisem mogel obiskati vseh svojih pacientov, danes pa mi še tramvaj vozi prehitro. — Nekdaj so zdravniki-začetniki službovali v vaseh, da bi si tam prihranili, kolikor je potrebno za otvoritev ordinacije v kakem večjem mestu. Dandanes pa zdravniki beže iz vasi, ker se jim služba plačuje samo še — v naturi. Zdravnik ne more pojesti toliko jajc in piščancev, kolikor mu jih nanosijo kmetje, nima pa denarja, da bi koga najel, ki bi zanj prodajal obilico živeža na kakem trgu. V revnejših krajih pa je seveda tudi plačilo v naturi zelo skromno. V mestu je zdravnikov preveč, v vasi pa premalo, ker tam ne morejo živeti Pri vsem tem pa pri nas ni hiperprodukcije zdravnikov in je ne bo še dolgo vrsto let. Rešitev vseh teh težav in nesoglasij bi bila mogoča samo z uvedbo splošnega ljudskega zavarovanja za primere bolezni, kakor sta ga predlagala zdravnika dr. Schlesinger in Slajmei že na kongresu v Crikvenici. O tem predlogu jc »Jutro« obširno poročalo. Zdravniki bodo razpravljali o njem gotovo tudi na letošnjem svojem kongresu. Tako splošno ljudsko zavarovanje bi vsem zdravnikom nudilo eksistenco, da bi lahko zdravili vse prebivalce, ki so potrebni zdravniške pomoči. Dokler ne pride do tega, pa ne bo izhoda iz krize v zdravniškem poklicu in beda mladih zdravnikov bo vedno večja
Po mestih jc mnogo zdravnikov, ki še po enoletnem brezplačnem stažu ostajajo v bolnišnicah samo zaradi tega. da bi bili na zavodih v službenih dneh deležni hrane z bolničarji vred. V zadnjem času mnogi mladi zdravniki po dovršenem stažu tudi menjajo svoj poklic, ki je bil nekdaj sinonim blagostanja in celo bogastva Beograjski listi navajajo primere zdravnikov, ki službujejo kot dnevničarji v raznih ustanovah. Mlade zdravnice so ponekod zaposlene tudi kot strojepiske Pole" tega pa najdemo področja, kjer bi moralo biti zaposlenih po 30 do 50 zdravnikov, opravlja pa vso službo samo po 6 zdravnikov.
Jedro vseh razgovorov z zdravniki, ki so v največjih skrbeh za svoj obstoj, je to, naj bi se pri vseh ustanovah in v vseh društvih uvedla svobodna izbira zdravniških moči. poleg tega pa naj bi se izvršila pravilna razdelitev honorarnih mest in honorarjev, da ne bodo posamezni itak že dobro situirani zdravniki zasedali po več mest, dočim toliko drugih r.i dobi nobenega stalnega zaslužka.
Aretacija nevarnega pustolovca v Beogradu
Beograd, 4. aprila p Beograjska policija je aretirala včeraj nevarnega pustolovca. Grka Konstantina Panajotisa. ki je »deloval« po vsej Evropi od Pariza do Carigrada. Na vesti ima ne«tevilno goljufij Zs.d nje čase je razvijal živahno delovanje v Beogradu Izdajal se je za osebnega prijatelja raznih uglednih evropskih finanč nikov in se skliceval tudi na svoje zveze z Boncourjem Tudi v Beogradu je uje! v svoje mreže več uglednih trgovcev in jih tako premotil da so ponudili policiji zanj celo večjo kavcijo, da bi ga izpustila Se le na policiji so izvedeli, s kako nevarnim goljufom so imeli posla. Policija vodi sedaj preiskavo, da ugotovi vse žrtve premetenega Grka pri nas. nakar bo pustolovca izročila sodišču Po prestani kazni ga bodo izročili sodiščem drugih držav, ki ga že dolgo zasledujejo
Iz beograjskega Penkluba
Beograd, 4. aprila p. Na snočnji seji beograjskega Penkluba je bil izvoljen za pred sednika znani beograjski književnik Milan Rakič.
Nova zima
Karlovec, 4 aprila č. Na Plitvi«*Vh jeze rlh Je včeraj snežilo. Snega Je zapadlo približno 20 cm.
Pariz, 4. aprila, d. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je izjavil zastopniku lista »Pariš Soir« o rimskih protokolih in gospodarskem sodelovanju v Podunavju, da nima nobenega razloga, da bi bil nezadovoljen z rimskim dogovorom, ki ga tudi ne namerava pobijati.
Ko ga jc pariški dopisnik vprašal, ali misli, aa bo rimski dogovor primogel k sodelovanju v Podunavju, ki ga sam zahteva že več let, je odvrnil minister dr. Beneš:
»Z italijanske strani nam zagotavljajo, da nimajo rimski protokoli nobene osti proti Mali antanti in da hočejo pripraviti le tla za sodelovanje na podlagi obstoječih pogodb med državami Male antante ter drugimi prizadetimi deželami. V takih okoliščinah nimamo nobenega povoda, da ne bi sprejeli tega dogovora z zadovoljstvom.«-
Na vprašanje, ali je pripravljen za sodelovanje, je odgovoril dr. Beneš:
»Najprej hočem počakati, kakšen učinek bodo imeli rimski protokoli v gospodarskih podajanjih, kakor tudi, kakšne posledice bodo imeli v političnem pogledu. Dotlej si hočem pridržati 6vojo končno sodbo. Ce pripravlja Italija sodelovanje na široki podlagi s ciljem, da bi se s pristankom Francije in Nemčije omogočil sporazum malih podunavskih držav, potem bo izvršila izredno zaslužno delo ter zelo mnogo za evropski mir.
Najvažnejše je. da se sporazume Češkoslovaška z Avstrijo in Madžarsko. Predvsem se mora dati podunavskim državam mir, da se bodo lahko prilagodile novemu položaju. Razen tega mora vsaka rešitev podunavskega vprašanja temeljiti na misli, da so vse podunavske države dovolj velike. da ne rabijo nobene velesile za varuha in da se nobena velesila ne sme posluževati
Dva shoda poslancev Drmelja in Ureka
Kriko, 3. aprila.
Tudi v našem srezu so se poraženi nasprotniki v nekaterih občinah pritožili proti občinskim volitvam, razveljavljene pa so bile le volitve v Sv. Križu ob Krki ia še te samo iz formalnih, malenkostnih razlogov. Tako bodo torej v tej občini v nedeljo S. aprila ponovne občinske volitve, na katerih pa bodo brez dvoma pristaši Jug. nacionalne stranke izvojevali že sl-gurnejšo zmago kakor zadnjič.
Sreski odbor JNS v Krškem le sklical na velikonočni ponedeljek dva shoda v tej občini, v Sv. Križu ln v Cerkljah, kjer je bila včasih trdnjava klerikalizma. Shodov so se udeležili tudi gg. narodna poslanca Alojzij Drmelj in Ivan Urek. Oton Ambrož kot zastopnik krške sreske organizacije JNS, Lavoslav Bučar, predsednik organizacije v Kostanjevici, Janko Debelak, podpredsednik brežiškega sreskega odbora JNS in Ivan Majcen, član banovinskega odbora za javna dela. Oba shoda sta dokazala, da je bila opozicijska pritožba zaman ln da se bodo naši nasprotniki v nedeljo še bolj blamirali, kakor so se 15. oktobra lani.
Shod v Sv. Križu je posebno odlično uspel. Zbralo se je okrog 500 zuorovalcev. Zborovanje je poteklo v zelo borbenem razpoloženju, ker so nasprotniki pcslali nekaj svojih zaslepljencev, ki so poskusili z medklici motiti govornike. V kolikor niso bili zavrnjeni od govornikov, »o jih zavrnili zborovalci sami, ki jim niso ostali prav nič dolžni. Shod je vodil prejšnji župan g. Josip Kcdrič. Novinar s. Oton Ambrož se Je bavil s političnim položajem v zvezi s ponovnimi volitvami. Poudarjal je. da so opozicionalcl pred 15. oktobrom vezali na občinske volitve velike upe, dočim sedaj ne pričakujejo več niti delnih uspehov. Končno je primerjal gospodarstvo prejšnjih občinskih uprav ln sedanje odlično gospodarstvo župana g. Antona Kodričs ter pozval volilce, da enodušno glasujejo za nacionalno listo.
Domači narodni poslanec g. Alojzij Drmelj se je podrobno bavil z našim gospodarskim in finančnim položajem v zvezi z novim državnim proračunom. Poslanec brežiškega sreza g. -Ivan Urek je poljudno razlagal ves naš notranji in zunanji politični položaj v zvezi z zadnjimi dosodki Spomnil se je prejšnjih časov, ko so bili nacionalni ljudje v Sv. Križu dejanBko napadeni. Razložil je aktualna vprašanja likvidacije agrarne reforme, banovinske trošarine ter končno tudi decentralizacijo v banovinski samoupravi, ki jo je napovedal predsednik vlade g. Uzunovič G. Ivan Majcen, predsednik organizacije v St. Janžu. se je obširno bavil z javnimi deli v našem srezu Vsi govorniki so želi za svoja izvajanja živahno odobravanje.
DrugI shod se je vršil v Cerkljah, v Vjh-čičevi gostilni, ter je ravuo tako dobro uspel čeprav so opozicionalcl poskušali, da bi ga z raznimi manevri onemogočili Tudi na tem shodu sta poročala naro^ia poslanca gg Alojzij Drmelj In Ivan Urek ln so vzeli volilci njuna izvajanja z odobravanjem na znanje
Pred občinskimi vodami v Šmartnem uri Litiji
Šmartno, 4. aprila Smarski občani so žc 15. oktobra jasn-o povedali, da so mostovi, ki so vodili v prejšnje politično stanje, za vedno podrti So odločno proti povratku političnih raz prtij in hočejo delati z združenimi močmi za blagor in dobrobit vseh občanov To svojo voljo bodo z vso odločnostjo manife stirali tudi pri ponovnih občinskih volitvah dne 15. aprila, ker so bile prve raz veljavljenc, in še temeljiteje obračuuali z onimi, ki bi jih radi zapeljali v slepo politično ulico, ki vodi v uesrečuo punkta štvo in pogubni razdor.
Javna dela. zniževanje klancev na cestah, podpora ubožcem v živilih, preskrba prebivalstva z živili, nabava umetnih gno jil, galice. semenskega krompirja, podpi ranje brezposelnih z zaposlitvijo in mnoge drugega dela pač najbolje dokazuje da vr ši občinska uprava s sedanjim županom g Josipom Strmanom na čelu v polni men svojo dolžnost v korist vsem občanom Da uživa g Strman splošno zaupanje, do Kazuje tudi lejstvo da so ga župani IltIJ skega sreza ^volili v bannvfnsk! odbor zf javna dela v litijskem srezu. In z njegovo pomočjo bomo dosegli tudi nadaljevanje
kake podunavske države v škodo druge. Glede na to bi bilo važno, da se podunavske Jržave sporazumejo med seboj. Pri takem sporazumu bi morali biti udeleženi Italija in Francija. Nemčija in Mala antanta.«
Tekma med Italijo in Nemčijo
Pariz, 4. aprila. AA. V londonskem obzorniku »Fortnightly Rcvie\v« razprav!ii znani strokovnjak z« balkanska vprašanja Melvil o avstrijskem vprašanju m rimskem protokolu in prihaja do sklepa da bo Italija v svoji akciji doživela neuspeh in da se bodo dogodi počasi obrnili Nemčiji v prid. To bo imelo po sodbi pisca za posledico zbližanje med balkanskimi državami in končno konsolidacijo francosko-italijanskih odnošajev.
Obisk Papena na Dunaju
Rim, 4. aprila, č. Nemški državni pod-kancelar Papen, ki se že nekaj dni mudi v južni Italiji, namerava pred povratkom v Beri ;nu posetiti Dunaj. Nemško poslaništvo v Rimu teh vesti niti ne demantira, pa tudi ne potrjuje.
Potovanje DollSussa v London
Dunaj, 4. april«, č. Avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss namerava sredi meseca odpotovati v London in prisostvovati otvoritvi avstrijske razstave v Londonu dne 19. aprila. Dr. Dollfuss se bo ob tej priiiki sestal tudi z zastopniki angleške vlade. s katerimi se bo razgovarjal o avstrijskih vprašanjih. Avstrijsko razstavo ▼ Londonu bo otvoril avstrijski trgovinski minister Stockinger.
del na cesti Litija-Reka-Raaeče, kjer »e bodo zaposlili delavci in vozniki, kar je velikega pomena tudi za šmarske občane.
V načrtu je dalje cesta čez Debeče v Stično. Pri vsem tem občinska uprava krepko podpira akcijo za trradnjo zasavske ceste Ln išf-e virov, da pridejo Javorci čimprej do nove šole, čmarčani pa do vodovoda. Primskovčanom so bila dovršena dela na cesti, ki veže Lupinico in Ješce, in je upati, da bo na podldgi prizadevanj g. Strmana dovršena tudi cesta v št. Lovrenc Na cesti, ki vodi v Veliko Kostrevnico. so se znižali klanci, v Gradišču se popravlja cesta, ki Jo je poškodoval plaz. Brezposelni so bili zaposleni od preteklega poletja ter so zaslužili 42.000 Din. Med tem časom »o se razdelili med občane tudi 4 vagoni koruze.
Iz navedenega Je jasno razvidno, da se sedanja občinska uprava vedno le trudi, kako bi v danih razmerah ustregla željam občanov. Sedanjemu županu so vsi občani enaki in za njegov trud ga bomo nagradili volilci v nedeljo dne 15. aprila s tem, da mu bomo ponovno izkazali zaupanje.
Ljubljanske športne prilike
JNS
pred
Beograd, 4. aprila, p. Jugoslovenski nogometni savez je na svoji snočnji seji razpravljal o sporih med vodilnima ljubljanskima kluboma, t. j. Ilirijo in Primorjem. Kakor znano, je bilo osnovano posebno društvo »navijačev« Ilirije, ki je napovedalo bojkot vseh tekem Primoria in sploh vsega ljubljanskega podsaveza. ki je v rokah Primorja. V svrho ureditve tega spora je bila izvedena posehna anketa in je bil v Ljubljani tudi podpredsednik JNS dr. Hadži, da prouči polo/aj in jedro vsega spora Na snočnji seji JNS je bilo prečita-no poročilo dr Hadžija Na podlagi tega poročila je dobila uprava JNS vtis. da SK Ilirija na teh sporih ni nedolžna in da je zlasti proglasitev bojkota proti Primorju organizirana v sporazumu in ob sodelovanju funkcionarjev Ilirije Poročilo navaja med drugim, da jc konferenci pristašev Ilirije, na kateri so sklenili bojkot, predsedoval predsednik Ilirije dr Lapajne. Po daljši razpravi je JNS sklenil, da se SK Ilirija kaznuje z globo 1000 Din. razen tega pa se mora javno odreči vsaki zvezi z bojkotno akcijo in jo obsoditi, ob enem pa odpoklicati vse svoje člane iz bojkot-ne akcije. JNS je nadalje ugotovil, da so pristaši Ilirije osnovali svoje posebno društvo ter vložili svoja pravila v potrditev oblastem Zato jc bilo sklenjeno, da bo JNS preko ministrstva za telesno vzgojo zahteva!, naj se potrdilo pravil odkloni, organizacija »navijačev« Ilirije pa razpasti. ker bi delovanje takega društva še bolj poostrilo napeto razmerje, ki vlada v ljubljanskem nogometu.
Huda nesreča z motoriem
Ljubljana. 4. aprila Na cesti pri Trojanah se je sinoCi hudo ponesrečil 28ictni gostilničar Ivan Smerajc ki ima gostilno blizu pokopališča pri Sv. Križu Smerajc je napravil s svojim petletnim sinčkom z motornim vozilom izlet proti Trojanam. Ko se je vračal, mu je privozil nasproti po testi voz in sicer tiko nenadno, da Smerajc vozna ni moge! več zavreti Zalete! s je z vso silo v voz. pri čemer je otrok padel v stran, ne da bi se poškodoval Smerajc sam pa je v loku od-letel proti vozu. ki je bil naložen s prek-Ijami Pade! je tako nesrečno, da se mu je zasadila koničasta preklja v levo nogo v pregibu života globoko v meso Preklja je tako trdo tičala v mesu da so jo morali odžagati, dočim mu ostalega kosa niso mogli potegniti iz rane Pozno ponoči so težko poškodovanega Smeraica prepe Ijali v ljubljansko bolnico kjer so ga ne mudno operirali Zaenkrat je odstranjen-vsaka nadaljna nevarnost, rana pa bi po stala resnejša v primeru komplikacij
Vremenska na*v»ved
Zagrebška vremenska napoved za dane-; Jblačno mpstoma hladno oretvi stalno, v gorskih krajih bo morda deževalo. — Si tuaciia včerajšnjega dne: NTizl'i barometrsk' nritisk prevladuje v široki p^ogi nad runo Evropo Srednia in severna Evropa «la po^ vplivom visokem nritiskn Temperatura S* "Hla po vsei Evropi
Dunajska vremenska napoved za petne,.- -I^mpernturn sp bo sir^r nekoliko dvign vendar bo vre:n-» še hladno večinoma 7.r oblačno, na jugu zopet padavine
Naša kraji in ljudje
S pesnijo k Slovanstvu!
Po krasnem uspehu v Mariboru je prispel zbor »Smetana" v Ljubljano — Koncert kot slovanska umetnostna
manifestacija
odborniki JČ lige s predsednikom nar. posl. Rastom Pustoslemškom, podpredsednikom dr. Staretom in z ostalimi funkcionarji,
Ljubljana, dne 4. aprila
Zaradi gospodarske krize so jugoslovanski in češkoslovaški odločilai krogi zelo omejili medsebojna gostovanja in turneje Tako bo izmed glasbenih korporacij letos kon-certiral v Jugoslaviji samo praški pevski zbor »Smetana«, ki je danes prispel v Ljubljano.
Edini češki koncert v letošnjem letu je obenem dogodek tudi z umetniškega vidika »Jutro« je včeraj opozorilo na dejstvo, da »Smetana« sodi med prve če^ke pevske zbore in da uživa evropski sloves. Prav zaradi slovansko-manifestacijskega značaja tega koncerta, ki je hkrati tudi izreden umetniški dogodek moramo danes ponoviti naše opozorilo in apelirati na ljubljansko občinstvo, da izkaže vso pozornost odličnim pevcem iz Prage.
V tem primeru ne gre samo za to. da obvarujemo čast Ljubljane v slovanskem svetu: koncert je tudi po kvaliteti prvovrsten in ne dvomimo da bo zadovoljil v polni meri vse naše koncertno občinstvo Kdor izostane ne bo deležen visoko umetnškega užitka in mu bo pozneje žal. Obenem pa bi slaba udeležba pokazala slovansko nezavednost Ljubljane v trenutku, ko nam je slovanska solidarnost potrebnejša kakor kdaj prej
Pet in petdeset praških pevcev, ki so si prid -bili lovorike skoraj v vseh ku'turn'ft s-e'.ščih Evrope, bo izvajalo izbran program reprezentativnega značji\ Besedilo so dali natisniti v Pragi v slovenskem prevodu. Pokrovitelj njihove turneje ie mestno zastopstvo češkoslovaške prestolnice, zlate Prage. Koncert »Smetane« bo torej umetniško. narodno in družabno reprezentativna prireditev v najboljšem pomenu besede. Običajne cene dopuščajo najširšo udeležbo.
Parola je torej: V četrtek ob 20 uri naj bodo vsi prijatelji glasbe in vsi pristaši slovanske misli na koncertu v »Unionu«!
Sprejem v Ljubljani
S popoldanskim dunajskim brzovlakom, ki je prispel v Ljubljano s polurno zamudo. so se pripeljali iz Maribora, kjer so absolvirali svoj prvi koncert na sedanji turneji, pevci praškega zbora »Smetana«. Na kolodvoru jih je pričakovala večja množica ljudstva z godbo železničarskega glasbenega društva »Sloge«. K sprejemu so prišli med drugim čsl. konzul inž. Ševčik,
predsednik Hubadove pevske >.upe dr Svi-gelj z zastopniki vseh ljubljanskih pevskih društev, izmed katerih je »Grafika« poslala svoj pevski zbor nadalje zastopniki ljubljanske češke kolonije kulturnih društev, narodnega ženstva itd.
Ob prihodu brzovlaka je zaigrala godba »Sloge« pod volstvom Mihe Potočnika prvo dobrodošlico. Izstopajoče goste je občinstvo navdušeno pozdravljalo Nato sts jih pozdravila s toplimi nagovori: dr. Egon Stare v slovenskem in češkem jeziku za JČ ligo v Ljubljani, dr. A. Švigelj za Juž-noslovansko pevsko zvezo in za Hubadovo župo. Zbor »Grafike« je pod vodstvom prof. Grobninga zapel pozdravno pesem, godba »Sloge« pa je zaigrala češkoslovaško himno. Vmes ie občinstvo živahno vzklikalo Čehoslovakom in Pragi. Za lep sprejem se je s presrčnimi besedami zahvalil dirigent prof Spilka. nakar je godba zaigrala jugoslovensko himno, češki pevci pa so se zahvalili z učinkovito pozdravno pesmijo.
Gostje so se nastanili v hotelu Metropol. Zvečer jim je JČ liga priredila v »Unionu« prijateljsko večerjo, na kateri ie bilo izmenjanih več iskrenih zdravic. Kot domačin je fungiral dr. Egon Stare, podpredsednik JČ lige.
Triumf v Mariboru
Prvi koncert »Smetane« na naših tleh je na mah osvojil občinstvo, ki je sinoči do kraja napolnilo prostrano unionsko dvorano. Takega navdušenja Mariborčani ne pomnijo. Praški pevci so dobili dva lovor-jeva venca in so morali nekatere pesmi ponoviti. Med navzočimi številnimi odličnimi predstavniki so bili: mestni poveljnik general Hadžič, župan d«r. Lipold, gene-ralštabni polkovnik Glišič, stolni monsi-njor Umek, sreski načelnik Makar. zastopniki Glasbene Matice in raznih pevskih društev, seveda pa korporativno tudi mariborski pevci. Po koncertu je Glasbena Matica priredila pri »Orlu« prijateljski večer. na katerem so govorili župan dr. Lipold, predsednik Glasbene Matice dr. To-minšek in predsednik pevskega zbora GM Arnuš. Mariborčani so prepričani, da so češki gostje odnesli najlepše spomine.
Ob krsti uglednega savinjskega gospodarstvenika
Braslovče. 4. aprila Lani 8. mirca smo tudi v »Jutru« skromno počastili sedemdesetletnico enega naj-delavnejših savinjskih mož, danes pa leži obče spošto\ani, po vsej Sloveniji poznani braslovški trgovec in veleposestnik g. Josip Pauer na mrtvaškem odru. Končana je dol-
ga pot žilavega dela, truda in uspehov. Od mladih nog se je mož. ki je bil tip pravega savinjskega, naprednega podjetnika, udej-stvoval v vseh naprednih društvih in korpo-racijah v trgu in okolici Bil je v pomoč narodnemu pokretu ne samo z besedo, temveč tudi z gmotnimi žrtvami. Ni mogoče našteti vseh edinic, pri katerih se je aktivno udejstvoval saj ni povsod društveno ži/ljenje tako razgibano, kakor v Savinjski dolini.
Bil je soustanovitelj mozirskega Sokola, prvega v Savinjski dolini, in na te čase narodnih borb se je vse življenje rad spomi-
njal. Bil je nadalje ustanovitelj hranilnice in posojilnice v Braslovčah in do zadnjega njen zaslužni načelnik, kot tak pa tudi vedno očetovsko odprtih rok nasproti društvom. vrednim podpore. Smotren gospodar je bil tudi med prvimi, ki so sadili, kul-tivirali in širili hmelj po dolini. Njegova trgovina slovi daleč naokrog, kakor je vob-če vsa Pauerjeva rodbina od nekdaj na glasu po svoji podjetnosti in narodni zavednosti. Kakor je bil sam, je značajni mož vzgojil v narodnem duhu tudi svoje tri hčerke, ki so že vse poročene. Njim, gospe vdovi in širokemu krogu sorodstva izrekamo odkritosrčno sožalje. Ime uglednega pokojnika pa bo dolgo, dolgo živelo v zgodovini Savinjske doline.
Josip Toni f
Ljubljana, 4. aprila Po krstkem trpljenju je davi umrl ugledni meščan ljubljanski g. Josip Toni, star 64 let. Nekoč pozimi je padel in si natrl na hrbtu kost. Pozneje se je zdravil v toplicah in se tudi res popravil, bolezen pa se mu je v zadnjem času povrnila in je sicer izredno krepki mož sila veliko pretrpel. Podvreči se je moral operacijam, vendar je bil ves trud zaman.
Ljubljana izgubi z njim uglednega prvovrstnega mesarskega obrtnika. S pridnostjo in vestnostjo je dosegel lepe uspehe in si ustvaril krepko domačijo. Dolgo let je na-čeloval mesarski zadrugi, kar najbolj govori o njegovem upoštevanju med tovariši.
Po rodu je bil Josip Toni iz Šmarja Zapušča sina Franja. bančnega uradnika, in pa hčerko Minko, poročeno Stirnovo. Poleg
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefovaa« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ožjega sorodstva pa bodo žalovali za njim vsi, ki so ga poznali saj je veljal tudi ne samo kot mož poštenjak, borec za obrtniške interese, zlasti pri davčnem odboru, marveč je bil tudi velik dobrotnik revežev. Pogreb bo v petek ob 16. iz hiše žalosti na Poljanski cesti 35 k Sv. Križu.
Križev pot na socialnem uradu
Ljubljana, 4. aprila
Velika noč je v nekem oziru praznik življenjske radosti in blagostanja, toda v času najhujše gospodarske krize je hudo s temi rečmi. Da je tako. je pred prazniki dodobra okusil tudi socialno-politični urad mestne občine. Naval, ki je med uradnimi urami že sicer nekaj običajnega po hodnikih in pisarnah v Mestnem domu. se te na veliki teden stopnjeval do viška Po 150 do 200 ljudi, ki so prišli prosit živil in podpore za praznike se je vsak dan natrlo pred vrata posameznih odsekov in referenti in nameščenci so komaj zmagovali posel. Blizu 1000 najpotrebnejših siromakov je dobilo nakazila za živež, tako da najbrž lahko rečemo, da vsaj čez praznike noben Ljubljančan ni gladoval. Med obdarovanci je bilo okrog 600 breznoselnih. Enako velik kakor na pisarno delavskega odseka je b;! naval na mladinski oddelek. Rizen z živili so nekaj najbednejših otrok obdarovali tudi z obleko in obutvijo, za kar je socialni urad potrošil zadnje ostanke svojih kreditov.
Sredstva, ki so se zbrala iz pomožne akcije, so zdaj izčrpana do dna Da je bilo mogoče za prazn;ke obdarovati razmeroma tako veliko število oseb. je moral socialni urad načeti že vsoto, ki jo je vrgel zadnji dobrodelni koncert v lTnionu Kakor smo že svoj čas poročali, je čisti dohodek koncerta znašal nekaj nad 120.000 Din. Od tega je dobiček prireditve same znesel nekaj nad 70.000 Din. 50.000 Din pa je o priliki koncerta naklonil mestni občini v dobrodelne namene neznan darovalec. To vest beležimo s toliko večiim veseljem, ker se tako velikodušni darovalci pri nas od sile redki, in še redkejši so tisti med njimi, ki ne žele v takšnih zvezah obešati svojega imena na veliki zvon. Za velikonočne darove ie od koncertnega sklada uporabil socialni urad 20.000 Din, del vsote, ki jo hrani kot zadnjo rezervo, pa bo uporabil pozneje morda še za zaposlitev delavcev pri javnih delih.
Ko so minili prazniki, je tudi naval prosilcev za podpore ponehal. Vsak dan pa se oglaša zdaj na socialnem uradu okrog 200 ljudi, ki prosijo za delo Dela pa jim za zdaj ne morejo nuditi, ker je število zaposlenih zaključeno. Pri javnih delih je iz sredstev bednostnega fonda zaposlenih okrog 190 delavcev.
Izložba pirotskih tkanin
Ljubljana. 4 aprila
Glede na razstavo pirotskih preprogic v društvu »Knjeginji Zorki« na Tyrševi cesti 31-1, o kateri smo že poročali, je morda potrebno, da na kratko opozorimo na bistvene znake te lepe domače obrti.
Pirotske tkanine se odlikujejo po svoji lenoti, praktičnosti, trpežnosti in ugodni ceni. Lepoto tkanin sestavljajo žive. a skladne barve in originalni vzorci. Praktičnost je v načinu tkanja, ki daje na lice in narobe isti vzorec in je tedaj preproga na obeh straneh uporabljiva. Trpežni so zaradi uporabe prvovrstne, dolge, domače volne, ki omogoča, da pri majhni pažnji trajajo tkanin mnogo desetletij. Ugodna cena. približno 280 Din za kvadratni meter, omogoča, da se tudi manj imovita hiša opremi s temi lepimi izdelki.
Mesto Pirot z okolico se že od nekdaj peča z živinorejo in že od nekdaj slovijo pirotski proizvodi: sir kačkavalj in pirotski čilimi. Kakšni so bili prvotni motivi na pirotskih tkaninah, danes, žal več ne vemo. Po turški invaziji na Balkan v 14. stoletju so se začeli uveljavljati iztočni motivi. Ti novi motivi so se postopno mešali s starimi domačimi in stvorili prav posebno originalen tip: današnji pirotski čilim. Ko je pred dobrim polstoletjem postal Pirot sestavni del Srbije, so se začeli sistematično zbirati vzorci in se je pazilo na to, da se je ohranila čistost barv in likov. Okoli pirotskih tkanin je nastala cela literatura in na ta način je prodrl glas o njih v tujino.
Najbolj pa so zaslovele pirotske tkanine v času svetovne vojne. Nemci so jih spoznali na licu mesta v sami Srbiji. Francozi in Angleži so jih znali ceniti, ko so z našo vojsko na solunski fronti prodirali v Srbijo; spoznali so jih pa predvsem na Korziki, kjer so bile nameščene mnoge srbske begunske rodbine V Ajacciu in Bocognanu so otvorile angleške misije celo delavnice, kjer so Srbkinje izdelovale predmete za domačo rabo z motivi iz pirotskih tkanin, na primer najfinejše bluze iz žoržeta in krepde-šina, obleke, čajne garniture in drugo. Nav-
dušeni od lepote vzorcev so poizkusili organizirati tudi tkanje preprog, a so morali namero opustiti, ker ni bilo na razpolago ne pravilnih statev, ne prave volne, ne pristnih barv in ne spretnih rok izvežbanih pirotskih tkalk.
Tako je prav za prav vojna prepričala Piročane o visoki vrednosti njihovih domačih proizvodov, jim dala pogum in veselje, da so se po srečno zaključeni vojni z novo vnemo posvetili svoji lepi domači obrti.
Na izložbi v društvu »Knjeginji Zorki« razstavljeni vzorci so izdelani v Požarevcu pod okriljem tamošnjega. pod protektora-tom Nj. Vel. kraljice Marije stoječega Po-žarevskega ženskega društva. Motivi so pristno pirotski. volna od glasovitih homolj-skih ovc, katerih mehka in svilnata volna doseže dolžino do 30 cm. Ta volna se prede lahko in tanko in tako enakomerno, kakor bi bila predena s strojem. In vendar je vse pristno ročno delo. Tako lepo izpredeno volno barvajo doma z rastlinskimi barvami, zaradi česar so barve trajne in ne obledijo.
Ponavljamo, da se ne pobira na razstavi nikaka vstopnina in da želijo prirediteljice le pokazati zares pristen izdelek. Izložba bo otvorjena do ponedeljka 9. t. m. vsak dan od 10. do 13. in 15. do 18. ure.
Obisk tržaških vlomilcev v delikatesni trgovini
Ljubljana, 4. aprila
Po kratkem premoru so spet začeli poslovati drzni vlomilci. Včeraj ponoči so se spravili na delo sredi mesta: vlomili so v znano zajtrkovalnico in delikatesno trgovino Martina Vrtačiča na Tvrševi cesti 12. Očitno so dobro poznali razmere in so se za vlom temeljito pripravili. Preden so domači zaprli lokal in pa hišna vrata, so se pač tatovi — morda sta bila le dva — skrili nekje na dvorišču, nakar so v pozni uri pre-pilili omrežje okna, ki vodi z dvorišča v zajtrkovalnico. Potem je eden izmed vlomilcev zlezel skozi odprtino v lokal. Pretaknil je vse prostore, odprl vse miznice in pobral, kar mu je pač bilo vredno.
V glavnem je iskal gotovino, ki jo je res tudi našel. V neki miznici je našel 1000 Din v blagajni 2000 Din. v drugi miznici 600 Din. v malem predalu pa še 300 Din. Pa se le ozrl tudi po blagu, ki ga je spravil precej v pripravljeni nahrbtnik ali vrečo. Nabral je zlasti veliko konzerv, drugega delikatesnega blaga in pa likerjev. Kako so prišli vlomilci spet na ulico in izginili, preiskava doslej še ni mogla ugotoviti. Pod oknom so našli policijski organi davi tudi dleto, s pomočjo katerega je tat, ki je bil v lokalu, odpiral miznice. Med železjem okna so našli preiskovalni organi tudi košček blaga, obleke, ki se je iztrgala vlomilcu iz enega ali drugega kosa, ko se je plazil v notranjost. Kakor domnevajo so bili spet na delu neki tržaški tipi, ki so kaj radi posečali ta lokal kot gostje.
Kočo na Pesku bo treba povečati
' Konjice, v aprilu
Občni zbor dravinjske podružnee SPD je ob precejšnji udeležbi članstva podai pregledno sliko planinarstva v naših krajih. Obisk podružnične koče na Pesku je narasel za 556 oseb na 2009, med temi je bilo 02 inozemcev. Ker se vsi obiskovalci ne vpisujejo v knjigo, je seveda b;l obisk dejansko še mnogo večji. Koča je postala pretesna in se podružnica bavi z vprašanjem razširitve. Vsi odseki, v katerih ie bilo delo razdeljeno, pokazujejo prav lep napredek in pozitivne rezultate ideainega dela naših planincev. Vsakoletna prireditev 15. avgusta na Pesku je uspela najlepše in prvič brez vsakega incidenta, ob udeležbi okrog 600 oseb. Smučarski odsek je priredil tečaj v Konjicah, ki je pa zaradi slabega vremena moral biti predčasno zaklje-čen. Smuška šola je trajala od 15. decembra do 15. t. m . obisk je bil slab, krivo je bilo v glavnem precej neugodno in nestalno zimsko vreme. To je pač bil začetek, prihodnja šola bo nedvomno uspela boljše. 15. februarja je podružnica otvorila svojo skakalnico na Pesku, ki dovoljuje skoke do 18 m.
Foto odsek izkazuje, kakor smo navajeni pri našem vzornem načelniku upravniku pošte \Vagnerju, najlepši uspeh tudi v gmotnem oziru, saj beleži preko 2500 Din prebitka. Za prihodnjo sezono se bodo izdelale tudi navadne razglednice po nizki ceni. Tujsko-prometni odsek se je poleg nekaterih manj važnih in uspešno izvršenih zadev bavil posebej z vprašanjem zgradbe modernega javnega kopališča in ta akcija beleži že nekaj pozitivnih rezultatov. Konjice in sploh ves okraj bi izredno pridobile na tujskem prometu, če se to vprašanje ugodno reši. Markacijski odsek je obnovil znamenja in napravil tudi nekaj novih, zlasti se je pričelo to delo na Konjiški gori. Zanimivo je, da znaša dolžina markacijskih potov 1575 km, kar je enako progi Ljubljana-Maribor. Markacije leže v višinski razliki od 392 m do 1534 m, torej 1252 m. Pri tem delu je pokazal učitelj Malenšek Lojze brezprimerno požrtvovalnost. Planinski ples v februarju je beležil lep obisk in je dosegel tudi razveseljiv
Ali ste že kdaj pomislili, koliko ur svojega življenja se mora gospodinja ubijati s pranjem perila? Kako silno težavno je bilo to delo, ko je morala gospodinja perilo še mencati in otepati!
Dandanašnji ni več treba, da bi se s pranjem perila tratile moči in čas, zakaj dandanes imamo Radion. Schichtov Radion. prihrani gospodinji delo.
Tako lahko je zdaj to:
A)	zvečer se perilo namoči,
B)	drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut,
C)	nato se perilo izpere najpoprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista ... in perilo je oprano!
Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom.
Ne muči se!
Vk&fni
RADION
SCHICHTOV
gmotni uspeh. Število članstva je naraslo od 102 na 114. Blagajniku, ki je vzorno vodil posle, je bila podana razrešnica s pohvalo.
KULTURNI PREGLED
Slovanska knjižnica v Pragi
Častitljivo poslopiie nekdanjega jezuitskega kolegi a Klementinum je postalo v današnji Pragi sedež največje češkoslovaške knjižnice. Vsejčiliška knjižnica v Klemen-tinu se po obsegu m>jri z velikimi bibliotekami Evrope. Za vsakega knjigoljuba. ki obišče Prago, so posebna zanimivost njene številne dvorane, napolnjene od tal do vrha p stotisoči vzorno urejenih knjig. V nj-ni v-liki čitalnici je življenje in vrvenje kakor v čebelnjaku.
Svojevrstno občutje te prevzame, ko stopiš v enjsa izmed knjižničnih oddelkov, v starodavno samostansko knjižnico, ki je ostala v starinskem slogu. Na njenih policah se vrste našteti težki folianti že zdavnaj pozabljene literature, ki po nji rije ie r°dkokateri učenjak ali laudator temporis aeti. Vnanjo sliko te dvorane prekaša v Pragi. ki ni samo mnogostolpna. marveč tudi tnnogokniižnična. — divni barok teološke kn iižnice v strahovskem sainostanj. najsta-rp:šem žarišči praške kulture.
V Klementinu imamo Slovenci dva rojaka: dr Žmavca (sociologa - energetika) in dr Herica. Muroooljski Slovenec dr. Meric i-^ ves v-^el. če iahko pozdravi gosta iz svoie ožje domovine Niegova prleška grv vorira. ki jj daie zavesten poudarek, dobiva v knjižničnih dvoranah, kjer so nakoničeni
zakladi češke in tuiih literatur, malce ku-riozen prizvok. Ponosen si na rojaka, ki je zavzel v tej veliki biblioteki tako častno mesto.
Pod starimi strehami Kkrnentina pa ie še neka knjižnica: že nekai let je tu sedež Slovanski knihovnv. Slovanske knjižnice češkoslovaškega z.inanjega ministrstva, pravkar izišlo letno poročilo te knjižnice za leto 1933. nam daie prijetno priliko, da osvežimo spomine na tihe ure. ki so piscu teh vrstic potekale lani v njenih prostorih, visoko pod streho, z razgledom na palače in cerkve Starega mesta, z oddaljenim odmevom velemestnega trušča.
Slovanska knjižnica bo slavila Mos v novembru desetletnico obstoia. Nastala ie 4 novembra 1924. »ko so pripeljali v .letohra-d>ek' v Kral.. Obori okrog 12 tisoč ruskih knjig, ki iih je ministrstvo pridobilo iz raznih virov.« (Rofcnka Slovanskeho ustavil«. Sv. 1. str. 55) Poslej se je knjižnica neprestano izpopolnjevala in rasla do sedaniega mogočnega obsega: če ie 1. 19*25. št>ela samo 12.200 zvokov, iih '"e imela Wn dni pozneje že 62.445 in 1. 1929. žp 119.223. Iz naino vejšega pornčMa posnemamo, da je 5t->la ob koncu minulega leta že 190.690 zvezkov: ta ko se je v 'anskem letu — nič kai ugodnem za razmah javnih knjižnic — pomnožila za
10.813 zvezkov.
Knjižnica se jle Širila in rasla iz raznih priložnostnih nakjpov in iz smotrnega izpopolnjevanja z novejšo in najnovejšo literaturo. Zunanje ministrstvo, ki je ž njo prikupno potrdilo slovansko usmerjenost češkoslovaške zunani3' politike, ni v prejšnjih letih 6koj>arilo. če je šlo za Slovansko knjižnico. Danes so krediti skrčeni, nakupi ee omejujejo: kriza je neizprosno segla tudi v naivišje nadstropje Klementina. A v boliših letih: ministrstvo ite nakupilo celo vrsto ruskih in drugih strokovnih knjižnic. Jjgoslo-vanski oddelek se je izpopolnil z dragoceno Ragusiano prof. Rešetarja; priključena mu ie bila knjižnica pokojnega profrporja in literarnega zgodovinarja Branka Drechsler-ja - Vodnika. S]ovenici ie dal trdm temelj nakup knjižnico dr. Slebingerja. Itd.
Prijatelj slovanskih študij ee bo v tej knjižnici počutil kakor v Eldoradu. Izjemoma ti dovolijo, da lahko študiraš kar v knjižnici (sicer se souporablja čitalnica vse-učiliške knjižnice). Knjižničarji, med katerimi fJ več r.i6kih dam. so prijazni. Posebno naklonjen je ravnatelj ruskega oddelka. Oddelkov ie enajst: češkoslovaški, ruski, ukrajinski, belomski. poPoki. bolgarski, srb-skohrvaški. siot enski. v.ižiškosrbski. snlošro slovanski in splošni, neslovanski oddelek. Sorodni oddelki imajo skupne knjižničarje. Tako vodi srbskohrvaškega in slovenskega naš roiak. mladi pesnik dr. Oton Berkoper poljskega Rus Viskovatij. ukrajinskega Ukrajinec, bolgnrskega Bolgar in pod.
Ruski oddelek ie največji. N? vem. ali je
še kje na zapadu toliko mskih knjig. T j imaš celo poseben oddelek za redke tiske in rokopise. Knjige so razdeljene po stro-1 kah. Posebno zanimiva je Puškiniana in I Tolstojana. Tu sem videl nekatere najnovej-! še izdaje obeh ruskih klasikov, ki so izšlo v sovjetski Rusiji, dalfe množico najnovejše literarno - teoretične literature in najnovejšo rusoo periodiko, med njimi nekatere presenetljivo krasne in znanstveno tehtne revije. Samo za študij ruskih problemov je ta knjižnica menda edinstvena izven Rusije. Prav tako prednjači na Češkoslovaškem v rjgoslavici. Presenetljivo i«e. kaj vse imajo tu zgoraj: n. pr. kompMno slovensko periodiko do najnovejšega Časa. Dr. Berko-pec. ki vešče vodi ta oddelek, je tu kakor doma: svoj med svojimi. Žal. da znižana dotacija otežkoča nakup novih knjig in zapušča vrzeli, ki jih bo pozneje težko nadomestiti. Jugoslovanski oddelek je med poljskim in bolgarskim: prav s te strani se odpira nailepši razgled. Da poset ni majhen, priča že to. da je bilo lani med 9213 čitatelji samo Jugoslovanov 254. Iz srbskohrvaškega oddelka je bilo posojenih 582. iz slovenskega 159 knjig.
Slovanska knjižnica delnie v zvezi s Slovanskim institutom: oba se medsebojno iz oo'>olniuie!a Češkoslovaška vlada, ki je omogočila obstoj obeh zavodov, je s tem samo podprla in razširila svetlo tradicijo, ki jo ima Pra»/a v razvoju slovanske misli Tn brez Slovanske knjižnice v Klementinu bi Praga koma i bila to. kar je danes: središče slovanske kjlturne mieli.	—o.
Mariborsko gledališko pismo
Na velikonočno nedeljo smo imeli v našem mariborskem Narodnem gledališču kar dve premieri: popoldne so >utprizorili Pavla Golie veselo mladinsko pravljico »Jurčka«, zvečer pa Fonpferjevo komično opero >Go-renjskega slavčka*. Torei dvoje domaČih, slovenskih del. Dasi velikonočna nedelja ni bila najsrečneje izbr3,na za kar dve premieri, je bil obisk vendar zadovoljiv, zlasti zvečer, ko je bilo gledališče skoraj razprodano.
Golieve mladinske igre so znane; on je med nami edini, ki se jim posveča z resno ljubeznijo in stalno bogati naš 6icer skromni zadevni repertoar. Kliub temu je Mariboru premalo znan: ne vem zakai smo morali tako dolgo čakati na novo njegovo delo? Vmes smo videli ve? mogoče dobre in slnbe stvari V »J.irčku« je ostal avtor v okviru preizkušene pravljice, ne da bi ustvaril nekaj novega, znal pa je spretno izrabiti evo;e podrobno poznavanje odra in psiho mladih gledalcev. Oboie je združil v povprečno dobro delo. Režijsko stran ie obdelal g. Rasberger po preizkušeni šabloni, tako soeniČno kakor igralsko. Razumljivo ie. da bi mogel iznajdljivejši in prožnejši režiser do**=iči veliko več. toda naposled moramo biti veai zaenkrat zadovoljni tudi e tem. Prav tako imaio naši igralci za kreacije likov pravljičnih mladinskih del evoje kalu-ne. ki so precej obrabljeni in napredku celo kvarni. 2a pred leti sem zapisal, da za mla-
BYK - FOTO - PAPIRJI
10 Byk dopisnic	Din 8.—
100 ,, ,, «•••••« 50.— 1 ,<10 bromosrebrni papir 18X24 „ 28.— IX10 papir za hrom. olje 18/24 „ 30.—
Lomberg film 6/9, 26» Sch., 8
posnetkov.......Din 18.
1 ducat Lomberg ploSč 61/aX9,
26» Sch........... 30,
Edin! zastopnik: Drogerija KANC, Ljubljana-Maribor
lomace vesti
Pridiga na Reki
Rektor katoliške univerze v Milanu pa-er A. Gemeili je nedavno pridigal na Reki. O njegovem govoru v božjem hramu so se i;zs";rile čudne vesti. Poslušalci, ki so pri-: na Sušak, so pripovedovali, da je učeni p.-.ter strastneje govoril 0 posvetnih nego . verskih rečeh: med drugim ga je baje aocila v pobožno srce bližnja jugosloven-r ;a meja in si je baje dovolil opsovati Ju-"siovene z »barbari«. Zaradi tega je du-•lovičina na Sušaku vložila protest zoper •< v o pridigo rektorja katoliške univerze f: i lanu ;(| vest o tem eo te dni priobčili •L,di češki listi. V velikonočni številki zagrebške »Hrvatje Straže« je izšlo pismo P- Gemellija, • i je pisal uredniku sušaške »Istine«.
Gsmelii zanikuje, da bi bil pridigal o ugoeiaviji in se opravičuje, češ da so ga :.3lušaici napačno razumeli, ali pa hote otvorili smisel njegove pridige. Pri tem i na-n milanski katoliški učenjak pove /e zanimivosti. Tak0 pravi v omenjenem »Kot Italijan predobro vem, da na-.-s viada uspešno brani italijanstvc Reke 3 ti njenim sovražnikom in uzurpator-i in ne čutim potrebe, da bi dodajal te-
šs svoj0 obrambo«. Gle'ie izraza »barbarski« izjavlja p. Ge-
-	eiii. i a je ž njim mislil »doktrinalno pro-ranjs s "severa«, namreč »vpliv idealistič-
in pozitivističnih misli, ki so prihaja-^avernih krajev, in liberalne doktrine, o jih zanesli v Italijo tudi iz tujih de-
Gemelll tedaj izjavlja, da ni govoril -. r Jugoslavijo in to je treba vzeti na . in je; kako pa misli o nji, priča njegova -;ava v citiranem pismu o italljanstvu Re-: i. čudimo se le. kako je mogla sušaška
-	.ihovžčina protestirati samo zaradi nekih ■• /oric. Protest sušaške katoliške duhovne zoper katoliškega učenjaka gotovo
r ; Dii nepremišljen.
\ d v o pa je za nas. da je »idealistična in ; . zi-.vistična filozofija« za rektorja milan-; katoliške univerze »barbarska«. Kant '.jierniakem barbarski pojav. Vse kaže, p v F.vropi še vedno sila veliko barbara.: oo malega vsi onkraj meja Italije. \b razodetje, ki smo ga morali zabele-
Vf
t . v,i
* feenator dr. V. Rožič sporoma vsem ez izieme. sprejema samu ob petkih prosi pa. da se stranke z dežele prv. v;s:i obračajo na svojega sreskega >.iu:H"n o 'nosno na sresko tajništvo in . r;. i o stranke v Ljubljani. Pismeno se i .-•«•.• a:oria >ahko obračajo vsak čas. - Vo;3Ške vesti. Na predlog ministra .•jske ti mornarice so imenovani: Matko u ' .'it «'.a veterinarskega kapetana 1. raz-■ ::: i a pehotne poročnike pa Ivan Milač, Starih-v Jurij Senčar, Lavoslav ;:- iai. hlapce ir Veber in Ivan Kralj; za KJ-očnike Milu tiri Gorup, Stalna". Pori boj. Ivo Novak, Ivan Pezelj, . Povhe in Alojzij Meglic; za konji-.poročnika Anton Tavčar; za inže-a poročnika Maks Pahor in Alojzij •s. za zrakoplovna poročnika Rudolf "i in Avgust Nežmah; za intendantska Jnika Ciril Podbevšek in Rudolf štru-j. aa poročnika fregate Baldomir Saj6; .j -ra vojno tehničnega uradnika 3. ;a pa Ivn.n Lavrič. Nadalje so imeno-; Zdenko Strelec za konjiškega kapeta-1 razreda: B až Uavrilovič za inten-kega podporočnika; Andrej Lah za .".. rezervnega kapetana 1. razreda, • aii Mejovšek za pehotnega rezervne-' ,i;:.Jtana 2. razreda; Anton Ustar za .. irskega kapetana 1. razreda; .. . o Govedič za rezervnega konjiškega *:: i k a Viktor Veber pa za rezervnega
...; sassa
"mm
."TRANJUJE
mm
CD
EKSCEMOV
po m
HASOL
ZA BRITJE
in Cisti po vporabi
LICA NEČISTOSTI, IN VNETJA. PREIZKU3EN0
DOBIVA SE V LEKARNAH ,DHOGERIJAH IN PARFUM ERIJ AH. SE DANES ZAHTEVAJTE POIZkUS!
nižjega vojaškega uradnika 3. razreda. V čin pehotnega rezervnega kapetana 1. razreda so napredovali Ivan Grabušek, Marcel Gruden, Joža Baričevič in Dušan Debevec. Za rezervne pehotne poročnike so imenovani Danilo Kante, Karel Plrnat, Fr. Cer-mak in Franc žtrekelj; za artiljerijske rezervne poročnike «Ivan Burja, Hubert Pe-hani in Blaž Milačič; za inženjerske rezervne poročnike Ciril Pogačnik, Josip Mesar in Janez Genusi; za zrakoplovnega poročnika v rezervi Rudolf Indihar; za poročnika sanitetne stroke v rezervi Ivan Martelanc. V čin rezervnega poročnika so napredovali v pehoti Anton RenČina, Zvo-nimir Lončar, Stanko Aparnlk, Josip Pri-stovnlk, v artlljeriji Karel Vrhovec, v in-ženjeriji Alfred Hološek, -Ivan Urbas ;n Rudolf Gaberšče-k; v sanitetni stroki dr. Oton Baje, v tehnični stroki mornarice pa je Zoran Rant imenovan za rezervnega inženjerskega poročnika mornarice.
♦	Osebna vest Naš ožji rojak g. Rudolf Mate, šef obmejne in parobrodarske policije v Dubrovniku, Ki vživa glas odličnega uradnika in ki je imel svoječasno lepe uspehe tudi v inozemstvu, je napredoval za policijskega nadkomisarja v 5. položajni skupini.
♦	Sresko tajništvo JNS za ljubljansko
okolico opozarja vse občinske in krajevne organizacije na sresko skupščino, ki bo v nedeljo 8. t. m. ob 9. dopoldne v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani. Clanl skupščine so vsi sreski odborniki, predsedniki, podpredsedniki in tajniki ter izvoljeni dele-gatje občinskih in krajevnih organizacij. — Sresko tajništvo JNS.
♦	Predavanja ZKD. Narodna čitalnica v Dravljah priredi pod okriljem ZKD drevi ob 20. v gostilni pri Slepem Janezu v 2a-pužah predavanje s filmom o alkoholu in jetiki. Predaval bo g. Puhar. — Sokol Moste priredi 6. t. m. ob 20. predavanje. Prp-daval bo g. dr. Pretnar o planinah v Južni Srbiji. Predavanje bodo spremljale lepu skioptične slike. Vstop prost.
♦	Gasilska razstava. V okviru XV. ljubljanskega velesejma pomladi 1. 1935. se bo vršila v smislu soglasnega sklepa seje osrednjega odbora Gasilske zajeiiuice dravske banovine gasilska razstava, ki bo prva te vrste v Jugoslaviji. Izvoljen je že poseben razstavni odbor, ki bo takoj pričel priprave, da bo razstava res nudila to, kar bo pripomoglo našemu gasilatvu do pravega zasluženega usleda med vsemi sloji prebivalstva.
+ Javna zahvala. Gospa Julijana in gospod Dušan M. Markovič, divizijski general, komandant žandarmerije. sta v želji, da bila njuna tako rano preminila hčerka Branislava-Brankica ohranjena v trajnem spominu, blagovolila s svojim prispevkom od 2000 Din vpisati pokojno Branislavo kot ustnovno članico žandarmerijskega podpornega fonda. Upravni odbor tega fonda, ki je » hvaležnostjo sprejel prispevek plemenitih roditeljev, jima želi vso uteho, po-kojnici pa za večno najlepši spomin.
♦	Potrjeni dijaki, ki se niso končali svojih študij, naj takoj, vsaj pa do 15. t. m. zaprosijo za odložitev kadrske službe, če tega še niso storili, sicer bodo brezpogojno vpoklicani v kader i.n se njihove naknadne prošnje ne bodo upoštevale. Prošnje naj se naslovijo na pristojno komando vojnega okrožja. Biti morajo kolekovane s kolkom za 5 Din ter jima mora biti priložen kolek-za 20 Din in pa s kolkom za 20 Din kole-kovano potrdilo Šole, da so njeni redni učenci.
♦	Zveza mladih intelektualcev v Mariboru nam je poslala; Doznali smo, da se glede na zdaj aktualni problem uslužbenih
poročenih žen širijo o Zvezi mladih Intelektualcev razne vesti. Nedavno 9o baje obiskali vsa mariborska uredništva neki ljudje s seznamom poročenih učiteljic irr opisom njih družinskih razmer z zahtevo, da se to objavi. En izvod tega seznama so baje poslali v Beograd. Kakor smo doznali, je bilo v seznamu vse polno krivih podatkov. Sestavljen je bil z namenom, da se pozovejo javnost in oblastva, naj odstranijo vse poročene učiteljice iz služb. Osebe, ki so prinesle seznam na uredništva, so se baje izdajale za člane ZMI, Tako je bila Iansirana v javnost vest, da vodi vso to ogabno akcijo zveza! Naše stališče glede zaposlitve žene sploh, posebej pa gle--'de poročenih žen je dovolj znano, zato se čudimo, da je mogla javnost verjeti tako prozorni mistifikacljl. Izjavljamo, da najostreje obsojamo samolastno početje teh oseb. ter ugotavljamo, da nimamo z njimi ničesar skupnega. Na sestanku Združenja brezposelnih učiteljev ZMI 21. januarja so naši učiteljski abiturienti razpravljali o
Pride na|nove)Si velefilm!
Sluabet Beraner '
Carica Katarina

teh vprašanjih, pa je zveza zavzela načelno stališče: 1. da Ima žena pravico do zaposlit ve in da ni pravično reševati krizo na nj^n račun, 2. da bi bil socialen zločin, začeti borbo proti poročenim učiteljicam zara ii kakih 26 dobro situiranih učiteljic, med tem ko pa na drugI strani nekaj sto učiteljic omogoča v današnjih ekonomskih razmerah obstoj družine sploh.
ZA 2000 besedi je obogatila
slovenski jezik naša nemško -slovenska
FOTOGRAFSKA TERMINOLOGIJA
Naroča se pri upravi mesečnika
M »FOTOAMATER«, Ljubljana
^ Prešernova 5. — Cena 10 Din.
♦ Nedbalova viola v Zagrebu. > Zagrebški kvartet«, ki je pred nekaj dnevi priredil svojo turnejo po češkoslovaški, je obiskal tudi Bratislavo, kjer živi vdova slavnega skladatelja in dirigenta Oskarja Ned-bala. Gospa Nedbalova je izročila > Zagrebškemu kvartetu« dragoceno violo svojega pokojnega moža. Ta instrument je izdelek Stradivarijevesa sotrudnika znanega mojstra Gofrillerja lz leta 1701. Oskar Nedbal je igral na njem. dokler je bil član slavnega »Češkega kvarteta«. Viola reprezen-tira vrednost preko 300.000 Din in bo igral Bedaj na njej violiat »Zagrebškega Kvarteta« Dragutin Aranv.
priznana avtoriteta v kozmetiki podeljuje po svoji osebni asisten-tinji
danes in jutri
S. in 6. aprila 1.1;
brezplačen praktičen pouk
PredočJ Vam najnovejše in najenostavnejše metode negovanja VaSe polti, ki zahtevajo le malo časa in skoraj nikakih stroškov. Naučite se tudi Vi po navodilih te specialistke novodobne kozmetike!
Drogerija KANC
v nebotičniku
♦ Afero beograjskih trgovcev se poleg tihotapstva na škodo mestnega trošann-skega urada širijo tudi na druga .fdročja, kjer imajo največjo »kodo koiuumenti. Tako je v kolonijalno trgovino Pante Udo-vičiča prišla posebna komisija, ki so jo tvorili kemiki, zdravniki in policijski organi, ter pregledala velike zaloge blaga. Policija je bila namreč obveščena, da trgovec ponareja razna živila. Zaplenili in uničili so po prvem pregledu okrog 300 kg paprike, 200 kg popra in okrog 100 kg cimeta. Preiskava v veliki trgovini se še nadaljuje in bodo najbrž zaplenjene še druge zaloge živil.
RAN-KREMA ZA LICE
Vas napravi lepšo in mlajšo. Dobiva se povsod. Mala škatlica Din 5.-, velika Din 12.-.
';;•:> »■ najboljše ni zadosti dobro. Zaleglo la ni in tudi eedaj ne bo. ker meni-nns. da je kritika na svetu eatno za-rvoti mirni potek prebave in i? — če • t.-: hvali z obema rokama, neobiektiv-vnrna — blaeajni! Iznad šablone «o • • -i; le nekateri igralci in večinoma .•>ito v posameznih scenah. Igrali eo: ;•• ?-. gg. Gorinšek. Harastovic in Med-
• ,( ir-k?T~L'd?. Barbičeva. očeta 2. Raeber-. ;>/ >r ga Gorinškova. Vetra 2. VI. Skr-' . Nevihto gdč Starčeva. Snežaka s ' ,>ri. gozdnega možička mali Mohor :•; ja g. Grom deklo Urio ea. Drasuti-. ,:•. hlapca Petra g. Verd on i k, tri d->-ga Tovornikova. gdč. Križaieva in :;ičeva. divie može pa gg. Turk. Blatnik
"5 i ilipčič	. .
trierjeva komična opera sGoreniski : •.-k: boleha, kakor skoraj vse slovanske i - re in operete, za slabokrvnostjo libreta.
. c so Pa to ugotovili žo davno pred ma-: o tudi dn;?i in bi bilo zato škoda iigublja-t • .<ede Kar ie delo otelo pozablienja. Je •::.;?ba Ta redno dviga nad kvaliteto 11-: \ dfic»i učinkuje iporaba narodnih pe--r v trotjein dejanju na nas dandanee pre-nmično Delo sta na-študirala g. Vladi->k Sl;rb>"nšek kot inscenator in režte?r in o. Herzo? kot dirigent. Kot inscenator se je r. ?krb?n5ek potrudil, da bi postavil opero - v?ni za silo prikupen okvir, a uiporabfl p^rih 35e obrabljenih in prp<živelih kulis ra„ i> tisp^h ovirala Kot režiser ie pa iz-libreta kolikor te mogel in ustva--'] pn^rp-^pno jprizoritev s potre-bno živah-•:o.-! o zlasti ob nastopu zborov in še poseb-
no v finalu. Z enako vnemo je opravil svojo naloso dirigent: uv^žbal je orkester in zbore do lepega uspeha in dal tako tudi solistom potrebno okolje za izživljanje. Le mestoma se mi je zdel orkester malo preglasen. Kot eosta sta nastopila altietka ffa. Zamejič - Kovičeva v vlogi vdove Majde, ter baritonist e. Neralič v vlogi Chaneonet-tea. in izpričala svojo pevsko moč in tudi prepričljivost igre. Zelo lep uspeh sta dosegla naša prva pevca gdč. Udovičeva kot Minka in e. Sancin ket Franjo; zlasti gdč. Udovičeva je bila pevsko izvrstno razpoložena, pravi »gorenjski slavček«. Komičnega oskrbnika Štruklja je odpel g. Pavle Kovic precei posrečeno, dočim vloga Ninone adč. Barbičevi ni nudila dovoli prilike za večje uveljavljeni?. Ostale vloge so odpeli: e. Med-ven pisarja Rajdlja, e. VI. Skrbinšek Lovra. cr. Gorinšeif krčmarja in Blaž sela.
R. Rehar.
Knjiga o Karadjordjeri Topoli. Naša književnost o Jjgoslaviji. v kateri se zijak) like vrzeli, se je pravkar izpopolnila b knjižico »Karadjordjeva Topola«, ki jo je po Bošku Striki poslovenil poštni direktor dr. Janko Tavzes. Knjižica, čije izvirnik j-? doživel v Zagrebu šest izdani, opisuje življenje in delo dinastije Karadiordjievičev. Pregledno in leipo so opieanl začetki nov^ srbijanske državnosti, zlasti vstaja v Ora5 cu. predvsem pa nas vodi ta knjižica v do ma?l krai velikega >Vožda< Črnega Jurja v liubko Šumadiisko Topolo. gnezdo narod nih junakov in izhodišče Jugoslovanske na rodne dinastije. Knjiga ie spisana kratko.
jedrnato in lahko razumljivo, prav tako ti-di prevedena in bj dobro rabila vsem slojem našega naroda ter pripomogla k spi>-znavanju zaslug naše narodne dinastije. Zaradi vsebine in namena, pa tudi zaradi lahkega in preprostega jrfzika. je »Karadior-d jeva Topola« namf njena v prvi vrsti šolam. Z njo se bo mladina lahko pobliže seznanila z onim pokretom. ki je pri vedel do ustanovitve današnje države. Knjiga (76 strani) jis obilno ilustrirana in lično natisnjena. Vezan izvod stane 16 Din. broširan pa 10 Din. Dobiva se tudi v knjigarni "Tiskovne zadruge. Priporočamo jo kot lep donesek k državljanski in nacionalni vzgoji!
Velik u»peh Pina in Pie Mlakar v Beogradu. Na tem mestu smo že zabeležili, kakšen uspeh sta dosegla Pino in Pia Mlakar s svojimi prvimi nastopi v Beocradu. Te dni sta zopet presenetila Beograd a »voio režiio in s plesom v Straussovih baletih >Le-genda o Jožefu« in »Til Ulenspieael«. Kritiki so označevali ta baletni večer za umetniški dogodek. V »Politiki« z dne 4. t. m. ia izšel obešen članek Jurija 0fro6imova.^ki se ponovno vrača k temu večer i in razčleniš umetniška načela Pina in Pie Mlakar, ki sta beograjski klasični balet izpremenila v plastičnega.
Nov roman Thomasa Manna. Pri Fischer-jti v Berlinu ie izšel drugi del velike trilogije Thomasa Manna >.Tos?ph und seine Brlider«. Motiv romana ie posnet po Svetem pismu stare zaveze. Nemška kritika, ki nasproti Mannu ni posebno obiektivna. odkar te »apustil Nemčijo, sodi. da druffi del po umetniških kvalitetah prekaša prvega.
»Elitni kino Matica"
♦	Novi grobovi. V Dravljah je umrl g. Anton K u š a r, železniški upokojenec. Pogreb bo danes ob pol 18. na pokopališče v Dravljah. — Kakor smo obširneje poročali, je g. Joško ž n i d a r. «3 letni trgovec in posestnik v Mengšu, postal žrtev usodne nesreče na kamniški progi. Pogreb uglednega moža, čigar tragično smrt obžalujejo poleg vdove in petih otrok številni znanci, bo danes ob 10. v Mengšu. — V Ljutomeru so pokopali poštnega zvanični-ka g. Franca V i n k o v i č a. ki Je že dalje časa bolehal in umrl šele 34 let star. Pobrala ga je jetika. Na zadnji poti so ga spremljali številni službeni tovariši in prijatelji. Ob grobu se je poslovil od njega poštni upravnik g. Urbič. Pokojni je osta-vil vdovo z otrokom. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
« Komasacija občine Mirne (srez Novo mesto). »Službene Novlne« z dne 30. marca objavljajo drugo uredbo notranjega ministra o definitivnl komasaciji občin v dravski banovini. Uredba se nanaša v glavnem na dolnjelendavski srez. o čemer smo v »Jutru« poročali že 25. marca. Obenem pa določa uredba tudi naslednje: ^Občini Mirna se priključijo iz krškega sreza selo Glinek, iz občine Mokronog, selo Debenc iz občine Trebelno in ozemlje katastralnih občin Zabukovje in Straža do potokov Sot-la in čettška.
*	Četrta številka »Planinskega Vestnika«, ki je izšla za veliko noč, je po vsebini zelo pestra. Društveni predsednik dr. Pretnar končuje svoj pregledni članek o planinah Južne Srbije s kratkim izletom na Sar Planino in povratkom preko Črne gore in Metohije k morju. Dr. Turna nadaljuje v tej številki svojp zanimivo razpravo o Beneški Sloveniji. Po daljšem presledku se oglaša spet dr. Jos. C. Oblak z obširno razpravo o Škrlatici. Dr. Brilej je pričel objavljati svoje vtiske z gora zapadne Bolgarije; v prvem poglavju opisuje vzpon na Vitošo, domačo goro sofijskih planincev. Uroš Zupančič, eden najplodovltejših med miadtmi, je prispeval članek Velika no£ v severni Triglavski steni in z zanosom opisuje to drzno podjetje. Leo Pipan, znan po svojih prvenstvenih turah po Durmitoru. nas vodi to pot na Vizitor nad Plavam jezerom. Mirko Javomik pa nadaljuje svoja opazovanja pomladi v gorah in končuje z globokim razmotrivanjem o lepoti. Vrednost naše planinske revije rase od številke do številke. Vsak planinec bi moral čutiti potrebo, da je naročnik »Planinskega Vest-nika«. Novim naročnikom so na razpolago vse letos izisle številke. Celoletna naročnina samo 40 Din, plačljiva tudi v dveh obrokih. Naročajte »Planinski Vestnik« v pisarni SPD v Ljubljani, Masarykova cesta. palača Grafike.
« Velikonočna številka »Ženskega lista« je posvečena pomladi ter pričajo o tem tudi divne slike iz raznih krajev naše države ia z razstave prof. Maksimiljana Van-keta. Modni del pa prinaša najrazličnejše zelo okusne modne kroje in lepe vzorce za vse prilike. Bogata je tudi izbira člankov o družabnem življenju, o vzgoji otrok, o kozmetiki in o gospodinjstvu. Tudi bele-tristični del ima mnogo zanimivih in zabavnih prispevkov. Kakor vsem drugim, tako je tudi tej številki priložena krojna pola za dame in za deco. »Ženski list« izhaja vsak mesec In se naroča pri upravi, Zagreb, Varšavska ulica 2-1.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Vremensko poročilo
fitertlke za označbo kraja pomenijo: l. Ča6 opazovanja, 2 stanje barometra, S temperatura. 4 relativna vlaga, v %, K •mer tn brzina vetra, 6 oblačnoat 1—10
7. padavine » mm, 8 vrsta padavta. Temperatura: prve Številke pomenih najvISJo drnge najri4Jo temperatur 4. aprila.
Ljubljana 7, 761.7, —2.0, 90, mirno, 10, —, —; Ljubljana 13. 759.1. 6.7. 43. SSE2. 6. —. —; Maribor 7, 760.7, 0.0, 90, mirno, 3, 0.5, dež; Zagreb 7, 760.9. 2.0. 80. El. 1, —. —: Beograd 7, 761.6. 2.0, 90. mirno, 10, 11.0, dei; Sarajevo 7, 761.3, 1.0, 80, mirno, 10, — —; Skoplje 7, 761.7, 5.0, 90. mirno, 9, —, — Split 7, 757.4. 6.0, 55, ENE3. 0, —, —; Kumbor 7, 757.5, 10.0, 90, mirno. 9, 5.0, dež; Rab 7. 759.9, 4.0, 65, ESE2, 7, —, —.
Temperatura: Ljubljana —. —2.5. 7.6. — Maribor 5.2, —0.3; Zagreb 8.0, 1.0; Beograd 5.0, 2.0; Sarajevo 5.0, 10; Sioplje 7.0, 3.0; Split 15.0, 4.0; Kumbor —. 10.0, Rab —, 3.0.
Solnce vzhaja ob 5-35. zahaja ob 18.33.
Radio kotiček
Ljubljana, 5. aprila
Danes ob 18. stopi pred mikrofon strokovni učitelj v Ljubljani g. Josip Kobal. ki nam bo našteval zgodovinske podatke o vzgoji slcpcev. Nadaljeval bo svoja izvajanja o vzrokih in posledicah sleposti. o katerih je predaval že lani 27 decembra. Takrat je omenil, da definirajo znanstveniki pojem slepost različno Pokojni ravnatelj vzgajališča za slepe na Dunaju Pa-plasek je razdelil slepce praktično v štiri kategorije. V prvi so popolni slepci, ki ne razlikujejo svetlobe od teme, torej tudi ne dneva od noči, v drugi so taki, ki morejo ločiti dan in noč. v tretji so slepci, ki spoznajo večje predmete in jasnejše barve, v četrti pa polslepci. ki razločujejo manjše predmete, pa ne morejo sodelovati pri pouku z normalno videčo deco. Slepost je priroiena in pridobljena Prve je kriva nepravilnost v embrijonalnem razvitku očesa. nerazvit vidni živec, degeneracija mrežnice. zakon v krvnem sorodstvu itd.
Ob 20.45 stopi pred mikrofon priljubljena operna pevka ga Vilma Thierrv-Kavč-nikova. Njenemu koncertu bo pa sledil reproduciran capriccio slavnega ruskega komponista Igorja Stravinskega. ki živi stalno v Farizu.
♦	O milijonski poneverbi pri Srbski kreditni banki v Ključu se bo v kratkem vršna razprava pred sodiščem v Bihaču. lani v aprilu je bil po nalogu tega sodišča aretiran Jovo Predojevič, bivši ravnatelj Srbske kreditne banke v Ključu ter so polne tri mesece strokovnjaki pregledovali bančne knjige in spise. Bivši ravnatelj je osumljen, da je poneveril 1,700.000 Din. Pred nek aj dnevi je Predojevič prosil, d* bi ga proti kavciji izpustili na prosto. Ka>-cijo so mu preskrbeli neki premožni sorodniki, sodišče pa je njegovo prošnjo odbilo. Dolgotrajna preiskava je zaključena in je vse pripravljeno za razpravo o tej zamotani bančni aferi.
♦	Otroka 6ta povozili. V Starem trg« pr! Ložu je povozil voz. s katerim sta se vozili dve ženski, dveletnega Mirka HabeTju Dečka. ki so mu kolesa zlomila levo nogo, so prepeljali k zdravniku g. dr. Raznožai-ku v Lož. Zdravnik je nevarno poškodovanega dečka obvezal in odredil takoJSen prevoz v bolnišnico.
Iz Lfuhlfane
u— Praški mo*k| pevski zbor Sm»tana
bo koncertfral drevi ob 20. v veliki dvorani Uniona pod vodstvom odličnega dirigenta profesorja Spilke. Smetana spada med najboljše repre^entante češkega zborovskega petja. Njegovi basi so veličastni, tenorji jedrnat! in do najvišjih falsetov nenavadno prijetni. Pojo strogo ritmično in nji-gov dirigent profesor Spilka zna izvabi; l lz svojega zbora najnežnejšo zvočnost in doseči čudovite učinke v barvi glasov. Zbcr bo izvajal najlepše češke skladbe za m< -ški zbor, dalje nekaj jugoslovenskih in tudi dve slovenski narodni. Zbor je na veliki koncertni turneji po Jugoslaviji, Bolgariji in Grčiji; šteje nad 50 pevcev, ki so prepotovali s svojimi koncerti skoro vso Evropo. Obisk koncerta najtopleje priporočamo Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Prav tam se dobita tudi besedilo in podrobni program.
Samo še danes zaba\-ni velefilm s
FRANČIŠKO GAAL
CSIBI
Napeta ln vesela dejanja, lepe popevke, razkošna oprema
el:tni kino matica
Predstave ob 4., 7% in uri zvečer Predprodaja od 11.—^13.
Dodatek: Smučarske tekme v Planici
u— Veliko telovadno akademijo z izbranim pestrim sporedom bomo imeli priliko videti v soboto 7. t. m. ob 20. v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Akademijo priredi znano .izredno žilavo a delavno obmejno sokolsko društvo v Z r reh, ki je postavilo prvi sokolski dom v Jugoslaviji. Zaradi važnosti nacionalne vzgoje v obmejnih krajih je društvo potrebno vsestranske moralne podpore in se je zato odločilo, da pokaže v naši Ljublj.i-ni uspehe svojega delovania. To bc pni akademija, ki jo priredi podeželsko društv o
v Ljubljani, zato vabimo vse člane in pr.* jatelje sokolske organizacije, da s polno-številnim posetom podpro omenjeno društvo moralno in gmotno.
u— Skupni nastop ljubljanskih lutkovnih odrov. V soboto 7. t. m. priredi Jugoslovanski lutkarski savez v dvorani Delavske zbornice točno ob 20. svoj prvi javni nastop, na katerem bodo sodelovali ljubljanski lutkovni odri z naslednjim programom: sJurček, dvorni norec« (izvaja S >-kol Vič); »Dolgi, Široki, Bistrooki, se udejstvujejo v športu« (izvaja Sokol I.)! Zdravnik, Smrt in Vrag« (izvaja Ljubljanski So-
Tretji del. ki izide letošnjo jesen, se. dogaja v Egiptu. Man nova trilocija ne potrv lie samo avtorjeve velike tvorne eile in oblikovne dovršenosti, marveč razodeva tudi njegovo obsežno znanje.
Roman o češki manjšini r Jugoslaviji ie spisala bivša učiteljica Jindra Horakova. Iz-špI je pod naslovom >Zarokl<5 pešinV« v Osi-jekj. Avtorica opisuj? češko kolonizacijo v slavonski vasi in konflikte, ki nastajajo zaradi naprednejšega gospodarstva priseljencev s starokopitnimi domačini.
o vprašanju mariborskih harmonikarjev. V zvezi z beležko F. M. R. v -»Jutru« z dne 29. marca smo prejeli še naslednji dopis. ki z niim zaključujemo polemiko: F M. R. skuša opravičiti nastop mariborskih harmonikarjev. ki ga je nss priznani glasbenik L. M. Š. (Škerjanc) v Ljubljani tako ožigosal. Pripomniti moram le. da ie resen nastop b. L. M. 5. proti takšnemu muziciranjj vzbudil v mariborskih, zlasti inteligenčnih krogih veliko odobravanje. Imenovanemu dopisniku moram tudi iaz poiasniti. da ne ustreza ustroj tega instrumenta niti naiele-mentamejšim načelom naše narodne pesmi-Instrument, ki je »zdelan tako primitivno kakor harmon;kn, more podati narodno pesem le v prikroieni obliki, kar pa ni pripo-ročllivo za nežno otroško uho. In vendar smo v Mariborj imeli priliko, slišati harmo-nikarie. ki so izvajali narodne in celo umetne pesmi, v katerih ie izvedena še celo večkratna modulaciia! Kako se je sli*alo to_ na tem instrumentu, sodi lahko vsak. ki ima količka! sluha. Instrument (harmonikah ostane tudi v najpopolneiži izdelavi (kromatiČ
ni) še vedno takšen, da more služiti edino-le najtprimitivnejšim zahtevam širokih plasti naroda, po katerih si pač ne moremo urejevati estetičnega čuta, ki ostane na večne čase osnova kultivirane glasbe.. Kot glasbeni strokovnjak trdim torej, da tako skon-strjirana harmonika kvari otroku posluh in da kvari harmonika katerekoli konstrukcije glasbeni estetski Čut. Če smo Slovenci s svojimi dobrimi glasbenimi nstanovami vzgojili v ljudstvu čut za kultivirano glasbeno umetnost, menim, da moramo poklicni glasbeni faktorji žigosati početje mariborskih krogov, ki so začeli gojjti pri nas to panogo glasbe. Naglašam še dejstvo, da je Maribor najprikladnejše mesto za razmah takega početja na glasbenem polju, to pa zaradi tega. ker ie že nekai let glasbena recenzija v rokah liudi. ki ne moreio kot neslas-benikt imeti nobene odgovornosti glede razvoja slovenske elasbe. Poudarja se celo mnenje, da je harmonika naš narodni in-striment. Jaz v to ne veru-iem in ga slovenskemu narodu kot takega z velikim zadoščenjem odrekam — to mnenje bodo boli točno izkristalizirali glasbeni etnologi. O vzgojnem momentu maribonskih harmonikarjev in njihovih nastopov ob rajnih prilikah. banketov, maškerad itd., naj izprego-vorijo (in zelo potrebno bi tudi bilo. da bi izpregovorilO pedagoški strokovnjaki tukajšnje Pedagoške centrale.
prof. Karol Pahor.
PrUtovajte h t,Vodnikovi družbi"
kol); »Gašperček zmagovalec« (izvaja Čsl. Obec v Ljubljani). Razen tega nastopi čsl. Obec s svojim novim gledališčem ročnih lutk. Med sporedom igra godba Sokola I. Ta večer bo torej nekako tekmovanje ljubljanskih lutkovnih odrov, ki hočejo javno pokazati svoj napredek v tej panogi in obenem tudi dokumentirati vzgojni in prosvetni pomen lutkovne umetnosti, ki se v vseh evropskih državah že davno smatra za najbolj učinkovito vzgojno sredstvo. Večer bo nudil odraslim in malim udeležencem dovolj prijetne zabave. Naj nihče ne zamudi prilike in se prepriča o pomembnosti te preciozne odrske umetnosti. Blagajna se odpre ob 19. uri. Na svidenje v Gasperčkovem kraljestvu sanj in pravljic!
u— Na pravi poti. Pretekla leta smo v zimskem času večkrat čitali vabila na sestanke društva »Treznost«, na katerih so se vršila predvsem predavanja o alkoholnem vprašanju. V pravkar minili zimi pa ai bilo več takšnih vabil Ln vendar so se poborniki za treznost tudi v tem zadnjem času udejstvovall na prav poseben način. Nastopili so novo, pravo pot naravnost pred mladino! V časopisih smo čitali o predavanjih predsednika društva »Treznosti«, znanega dolgoletnega protialkoholne-ga borca in pedagoga g. Rudolfa Horvata. Z neugnanim hotenjem, videti naše najmlajše izobražence v falangi slovenskih tresnikov je prodrl med učečo se srednješolsko mladino. Tako je nastopil pred dnevi s svojim strokovno oblikovanim in ognjevitim prednašanjem »Alkoholizem in protialkoholni boj« po uslugi g. direktorja Pavliča pred zbrano višjegimnazijsko šolsko mladino. V istem času pa je razpravljal pred celotnim dijaštvom gimnazije v Kranju o abstinenci in treznosti že poznani predavatelj g. Puhar. Razveseljivo je, da je bil navzoč tudi celotni profesorski zbor z g. ravnateljem dr. Dolarjem. Društvo »Treznost« pa je našlo pot tudi med proletarsko mladino, kar pričajo redna predavanja o zmernosti in treznosti pred obrtno mladino, ki se zbira pod neumornim vodstvom svojega dobrotnika predsednika g. Rebeka k rednim tedenskim predavanjem v vajeniškem domu. Le tako naprej, zakaj edino prava pot je neposreden pouk in vzgoja vse mladine po zadevnih strokovnjakih in drugih za treznostni pokret navdušenih kulturnin delavcih. — Prijatelj mladine.
u— Spored bogoslužja velikega tedna v pravoslavni kapeli Sv. Nikolaja. Na veliki četrtek bo sv. liturgija na Golniku, ob 18. pa bedenje s čitanjem evangelija v Ljubljani. Na veliki petek bodo ob 9. »carski časovi«, ob 16. »večernja s polaganjem pla-štanic«, ob 19. pa bedenje in Kristusov pogreb. Na veliko soboto bo sv. liturgija v kaznilnici v Begunjah, ob 17. pa večerna pobožnost v Ljubljani. Na prvi dan velike noči ob 16. zjutraj bo »jutrenje«, ob 10. pa sv. liturgija. Drugi dan velike noči bo ob 17. večerna pobožnost, ob 7. zjutraj jutranja, ob 10. sv. liturgija, ob 17. pa večerna pobožnost. Tretji dan praznikov pa bo sv. liturgija na Golniku.
u— V soboto 7. t. m. bodo na koncertu »Tabora« v veliki dvorani Uniona nastopili tudi operni solist g. Robert Primožič, operna solistka adč. Anita Mezetova, violinist g. Karlo Rupel in dirigent opere g. dr. Danilo Svara. Nabavite si vstopnice pravočasno.
ZVOČNI KINO DVOR
Telefon 27-30
Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer
kriminalni velefilm
Tajnost modre sobe
H. A. v. Schlettow, Theodor L009, Else Bister, Betty Bird. — Izredno napet film, samo za močne živce!
u— Težaven položaj ljubljanskih natakarjev. O zanimivem zborovanju ljubljanske Strokovne organizacije natakarjev in hotelskih kuharjev, na katerem so naši natakarji sklenili korporativen pristop k Ju-goslovenski ženevski zvezi hotelskih, restavracijskih in kavarniških nameščencev in o katerem je tedaj izčrpno poročalo ponedeljkovo »Jutro«, objavlja zdaj dvoje ciaukov tudi najnovejša številka beograjskega ^Glasnika Jugoslovenske ženevske zveze«. Med drugim navaja »Glasnik«, da je položaj ljubljanskih natakarjev obupen, da po večini vobče ne prejemajo nikakšne plače, temveč da morajo v mnogih primerih celo davek in prispevek za bolniško blagajno plačevati iz svojega. Delovni čas znaša po mnogih lokalih po 16, 18, da celo po 20 ur na dan. V nekaterih kavarnah morajo natakarji tudi časopise nabavljati ob svojem strošku. S ponosom pristavlja list. da se hotelska industrija v Ljubljani, v središču tujskega prometa, lahko ponaša s svojim nameščenstvom, ki je v celoti strokovno izobraženo ter nas dostojno re-prezentira pred gosti iz tujine.
SMUČARJI!
Uporabljajte proti mrazu in vetru kakor tudi za solnčenje
dr. Kmetovo mazilo
EN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah in
drogerijah po 10 Din.
u— Obrtniško društvo v Ljubljani vabi
članstvo, da se udeleži pogreba vzornega stanovskega tovariša g. Josipa Tonija, ki bo v petek ob 16 s Poljanske ceste št. 36.
Tovariši, izkažimo pokojnemu tovarišu hvaležnost za njegovo nesebično in požrtvovalno delo, ki ga je vršil za nas vse. s tem, da ga polnoštevilno spremimo do groba
u— O Elizabeti Bergnerjevi pravi svetovna kritika, da je najboljša karakterna igralka sedanjosti. Njeni filmi so doslej to najbolje dokazali V zadnjem filmu se je stvar še bolj potrdila. Carica Katarina kakršno nam pokaže Elizabeta Bergnerjeva, prekaša vse nade, ki so se gojile, preden je sprejela to vlogo se nikdar ni bila carica Katarina prikazana tako, kauor v tem delu Sijaj carskih dvorov je podan 2a>-Ijivo.
u— Občni zbor šentjakobsko-trnovske moške in ženske podružnice CMD bo 6
t m. ob 20. v Cešnovarjevi gostilni na Do-^.•njski cesti.
u— Mestna ženska CM podružnica priredi v soboto 7. t. m. popoldne in v nedeljo 8. t. m. dopoldne zbirko dan bon-bončkov. Gospe in gospodične bodo prodajale bonhončke in odkupne znake. Kdor le more, naj ne odkloni prosilk, saj se uporabi vsa zbirka za siromašno šolskr. deco.
Vzem/, doklern/prepo^ M SARG0v|( ALO D 0 NT
u— Vsi v Ljubljani bivajoči moški od 18.
do 50. leta starosti morajo biti prijavljeni v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1 ter morajo imeti v rokah tozadevno potrdilo zglasltve. Vsako menjavo stanovanja je treba sproti prijavljati, sicer je kazen. Lastniki konj, voz, avtomobilov. motornih Ln navadnih koles morajo vedno sproti prijavljati mestnemu vojaškemu uradu vsak nakup, prodajo, zamenjavo, poškodbo itd. svojih stvari, sicer bodo strogo kaznovani.
u— Popravek. Po pomoti je bil včeraj v članku o smrti g. Bamberga ravnatelj Delnišks tiskarne g. Ambrožič označen kot predsednik Društva tiskarnarjev, kar pa je v resnici g. Hrovatin.
Iz Celja
e— Šahovski brzoturnir Društva jugoslovanskih akademikov v Celju bo namesto v četrtek šele v petek 6. t. m. ob 20. v klubovi sobi hotela »Evrope«.
c— Umrla je v torek v Celju (Prešernova ulica 6) v starosti 56 let poštna uradnica gdč. Ana Rihteršičeva iz Ljubljane. Za praznike je prišla na obisk k svojemu očetu šolskemu upravitelju v p. g. Rihteršiču, tu pa je nenadoma podlegla srčni kapi. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice nu okoliškem pokopališču. Pokojnici bodi ohranjen blag opomin, spoštovani rodbini naše iskreno sožalje!
e— Obupanka v Savinji. Včeraj dopoldne okrog 8.45 je skočila 27 letna mizarjeva hčerka Hilda M. iz Gaberja v bližini Luh* novega posestva v Liscah v Savinjo. K sreči je to opazil vrtnar g. Rihard Jakopin. Skočil je takoj v Savinjo in spravil dekle na breg. Obupanko so prenesli v hišo g. Luhna, nato pa so jo z rešev.inim avtomobilom odpeljali domov.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Sen vsake žone« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Važno opozorilo za vojaške novince.
V Maribor pristojni vojaški obvezanci, ki so bili v poslednjih letih usposobljeni in pričakujejo v tem letu poziv za odsluženje roka, ne stanujejo pa v Mariboru, imajo pravico do brezplačne vožnje iz kraja bivališča do komande vojnega okruga v Mariboru. kjer se morajo zglasiti zaradi na-dalnje odprave. Zaradi pridobitve te objave, se pozivajo njihovi starši, da se zglase v pisarni mestnega vojaškega urada, Slomškov trg št. 11, Kjer dobe tudi vse druge informacije v vojaških zadevah. Komanda vojnega okruga v Maritoru v bodo ne bo dajala nobenih pojasnil ter se občinstvo opozarja, da zaprosi za vsa pojasnila v vojaških zadevah edino le v mestnem vojaškem uradu.
a— Mojstrska izpitna predavanja. Dne 19. t. m. se otvorijo v Mariboru ponovno izpitna predavanja za mojstrske izpitne kandidate. Predavanja so brezplačna. Udeležujejo se jih lahko rokodelski pomočniki pa tudi mojstri. Prijave sprejema do 14 aprila obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik na sreskem načelstvu K-42.
a— lz krajevne organizacije JNS za IV. okraj. Krajevna organizacija za IV. mestni okraj je imela pretekli četrtek zvečer v gostilni »Pri zlatem levu« članski spsta-nek, ki je bil namenjen odhodnici priljuh Ijenega tajnika g. Kovačiča. Sestanka, katerega je posetil tudi narodni poslanec g dr. Pivko, se je udeležilo lepo število somišljenikov. V toplih besedah se je od od hajajočega poslovil predsednik učitelj g Fran Golež. sledilo pa je zelo zanimivo poročilo narodnega poslanca g. dr. Pivka, Ka tero so poslušali navzoči z največjo pazljivostjo ter stavili na govornika razna vprašanja. Predsednik se je za Izvajanja zahvalil s poudarkom velikega pomena članskih sestankov in pozivom, naj član' v vsakem oziru delujejo v prospeh organi zacije.
a— Kreditna zadruga državnih nameščencev v Mariboru obvešča člane, da bo občni zbor v petek 6. t. m. ob pol 20. v poslovnem prostoru v Lekarniški ulici.
51— Dvoje lepo uspelih predavanj je
priredila škofjeloška podružnica SVD preteklo nedeljo. V Ratečah, kakor tudi v žabnlci so zasedli učilnice sadjarji, ki so sledili z največjim zanimanjem strokovnim izvajanjem inšpektorja g. štreklja. Teoretičnim izvajanjem so sledile v sadovnjakih praktične vaje. Sadilo se je drevje, obrezovale so se veje ln uporabljala škropilnica. G. predavatelj je dal mnogo koristnih nasvetov, ki bodo pri upoštevanju donašali našemu ljudstvu dokaj zaslužka.
fr Trhoveli
t— Smrt vzorne žene. Na velikonočno nedeljo smo pokopali go. Nežo Dreovo, soprogo uglednega posestnika in gostilničarja g. Drea. Pokojnica je bila vzorna žena, mati in gospodinja. Svoja sinova, od katerih je Josip rudarski inženjer in obratovodja pri TPD v Zagorju, France pa na domu, je vzgojila v strogo narodnem duhu. France je že več let zastavonoša tukajšnjega Sokola. Pogreb je pokazal kako priljubljena in spoštovana je bila pokjnica. Bodi ji ohranjen blag spomin! Preostalim naše iskreno sožalje!
? ^vfiisftia na dežef"
SV. LENART V SLOVENSKIH GORICAH. Skozi osem nedelj in praznikov v februarju in marcu smo imeli pri nas prednjaški tečaj kot pripravo za društvene odnosno župne prednjaške izpite. Predavanja so bila vsakokrat od 9. do 13. ure. Tečaja so se udeleževali bratje in sestre iz sedmih edinic slovenjegoriškega okrožja. Predavali 30: br. okrožni načelnik Davorin Polič, telovadni sestav, organizacijo in administracijo; brat Rog! Fran, metodiko telovadbe, praktično telovadbo in čuvanje; brat Vajd Franjo. zgodovino telovadbe in Sokolstva, o sokolski ideji, Putevi i ciljevi; brat dr. Weixl Bruno, fiziologija, higiena in prva pomoč; brat Janež Lucian. anatomijo. Za društveni prednjaški izpit se je priglasilo 11 bratov in sester. Pismeni izpiti bodo v nedeljo 8. t. m. ustmeni pa 15 t. m Tečaj je vodil brat okrožni načelnik, ki bo tudi prisostvoval izpitni komisiji.
GOSPODARSTVO
Načrtno gospodarstvo
V naši javnosti se v zadnjem času vedno pogosteje razpravlja o načrtnem gospodarstvu (Planwirtschaft), ki je prišlo sila v modo. Mnogi označujejo načrtno gospodarstvo kot univerzalno sredstvo proti sedanji težki bolezni gospodarstva in so mnenja, da iz sedanjega nevzdržnega stanja ni drugačnega izhoda, kakor da država prevzame vodstvo vsega gospodarskega življenja, da ureja produkcijo in si podredi ali celo prisvoji vso podjetniško iniciativo. Po mnogih glavah rojijo že načrti o petletkah in sličnih programih v najrazličnejših oblikah.
Instinkt človeka veleva, da je v sedanjem kaosu treba spraviti gospodarstvo v red in zato ni čuda, da je naša javnost precej dostopna idejam načrtnega gospodarstva. Stvar pa seveda ni tako enostavna. Kdor zahteva načrtno gospodarstvo, si mora biti predvsem na jasnem, kaj razume pod načrtnim gospodarstvom. Pojem načrtnega gospodarstva je zelo širok in prav za prav ne pove mnogo. Kdor si zamišlja načrtno gospodarstvo po ruskem vzorcu tako, da se točno predpiše podjetjem obseg produkcije za daljšo dobo in da se že v naprej določi, kaj in koliko bo vsako posamezno podjetje produciralo. odnosno kakšni novi obrati se morajo osnovati, ta se mora zavedati, da je tako načrtno gospodarstvo izvedljivo le tedaj, če se uniformira tudi konsum, to je, da država vsakemu državljanu nekako predpiše, kako bo porabil svoje dohodke, zakaj v trenutku, ko se prepusti konsumentu, da sam odloča o tem. kaj bo konsumiral. se načrt nc da več izvajati. Ce pa se naj produkcija ravna po konsumu, potem ni mogoče v naprej točno določiti obsega produkcije in novih investicij za povečanje produkcije
To. kar imajo mnogi v mislih, ko govore o načrtnem gospodarstvu, pa je docela nekaj drugega. Našemu gospodarstvu ie potreben program za gospodarsko politiko, ki pa mora biti dovolj elastičen. Ze pred vojno so se mnoge države odvrnile od čistega liberalizma v gospodarski politiki in so spoznale, da je potrebno poseganje države v gospodarsko življenje, zlasti glede vprašanja, v kakšni smeri nai se razvijajo posamezne panoge gospodarstva. Zavedati pa se moramo tudi. da je ostrina današnje svetovne gospodarske krize v precejšnji meri posledica primitivnih in ne dovoli prem!šljen'h ukrepov posamezih držav, da prisilno uredijo gospodarsko življenje zlasti da odvrnejo posledice krize, ki pa se samo z adnvnistrativnimi ukrepi ne da-io odvrniti. Vse tn je že nekako načrtno gospodarstvo, seveda sTaho izvaiano. Pomislimo le na hrerkočmv-naviwm|e uvoznih carin, zlasti v industrijskih državah, ki je izzvalo — ko niso na s tonili pričakovani uspehi — najost-ejše oblike protekcioniz-
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne ianke od 3h. marca t. I. zaznamuje zmanjšanje zlate in devizne podUge za 4.3 na 1840.1 milojona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago so narasle za 2.4 na 54.9 rrriHjona Din, zaloge Kovanega denarja v niklju in srebru pa so se kakor običajno ob koncu meseca skrčile za 81.2 na 237.5 mi'ijona Din. Menična m lombardna posojila so znova nazadovala, skupaj za 3.4 na 1639.5 milijona Din. Zaradi običajno večje potrebe pa gotovini ob koncu meseca se je obtok bankovcev dvignil za 85.8 na 4232.5 milijona Din, istočasno pa so se obvznosti na pokaz skrčile za 96.6 na 943.6 milijona Din. Tudi obveznosti z rokom so nazadovale za 5.6 na 943.6 milijona Din. Kritje obtoka in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah znaša 35.55% (po zadnjem izkazu 35.55), kritje v samem zlatu pa 34.10 (34.04).
- 1	-	1 111 "
Gospodarske vesti
= Beograd d<>bi velesejem. 2e deset let
obstoja v Beogradu družba za prirejanje razstav, ki ji pa ni uspelo, aa bi organizirala velesejem. Ta družba se je sedaj pre-osnovala in si je nadela «.udi novo ime »Družba za prirejanje velesejmov in razstav v Beogradu«. Preteklo nedeljo Je pre-osnovana organizacija sklicala sestanek predstavnikov 27 beograjskih gospodarskih organizacij, na katerem je bil iznešen predlog za prireditev velesejma v Beogradu. Prvi beograjski velesejem naj bi se vršil letos jeseni. Po novih statutih so v upravi zastopane vse tri zbornice (trgovska, industrijska, obrtniška). Enako zastopstvo ima v upravi tudi Savez srpskih zemljoradničkih zadrug. Na sestanku Je bilo ponovno govora o svoječasnl obljubi, po kateri naj bi država za organizacijo t*-ga velesejma prispevala 10 milijonov Din. občina pa primeren prostor.
= Nadaljnje naraščanje blagajniških sredstev Državne bipotekarne banke. Iz najnovejšega mesečnega izkaza Državne hipo-tekarne banke je razvidno, da so se v teku januarja blagajniška sredstva te bonke ponovno povečala. Ze proti koncu preteklega leta smo opažali stalno naraščanje blagajniških sredstev. Ob koncu tonskega septembra je imela Državna hipotekama banka za 1C0.3 milijona Din gotovine v blagajni in blagajniških zapisov Narodne banke, ob koncu oktobra za 122.9 milijona Din, ob koncu novembra za 212.1 milijona Din. ob koncu decembra za 246.7 milijona Din in ob koncu januarja t 1. za 319.6 milijona Din. Privatne hranilne vloge so v teku januarja narasle za razmeroma znatno vsoto 40 milijonov Din (o5'vidno v zvezi s pripisom obresti) in so ol. koncu januarja znašae 910.6 milijona Din nasproti 724.9 mlijona Din ob koncu leta 1932. Tudi samostojn fondi in kapitali iavnih ustanov so v teku januarja narasli od od 1412.6 na 1418.6 m-iijotu Din.
ma, kakor so kontingenti, uvozne prepovedi in slične omejitve. Dosedanje izkušnje nam velevajo, da je treba zlasti pri načrtnem gospodarstvu mnogo previdnosti in trezne preudarnosti. Naraščajoče poseganje države v gospodarsko življenje je marsikje tudi povzročilo posledice, na katere inicia-torji niso mislili. Predvsem vidimo, da se Je baš v dobi. ko si je drsava kot zaščit-nica javnih interesov nadela nalogo, vplivati na gospodarsko življenje, najbolj razvilo kartelno gospodarstvo. Prišlo je celo rako daleč, da so bile nekatere države (n. pr. Nemčija) primorana uvesti nekake prisilne kartele.
Če navajamo razne slabe izkušnje načrtnega gospodarstva v drugih državah, tedaj ni naš namen, zavračati idejo načrtnega gospodarstva; nasprotno, naš namen je le ta. opozoriti na kompliciranost, ki se pokaže pri izvajanju načrtnega gospodarstva in na veliko prevdarnost. ki je tu potrebna. Danes je jasno, da država ne more prepustiti gospodarstvu, da gre svobodno pot. Njena naloga jc. da v čim večji meri vodi to gospodarstvo, ne da bi sama gospodarila odnosno proizvajala. Država ino-ra s sredstvi, ki jih ima na razpolago, voditi iniciativo, jo podpirati in usmeriti tja. kjer je njeno delovanje v interesu celote najbolj potrebno Kolikor pa je država sama primorana neposredno vplivati na gospodarsko življenje (n pr. z javnimi deli), se mora zavedati, da mora biti namen povečanih javnih del le ta. olajšati socialno zlo. ki je posledica krize in dati privatnemu gospodarstvu potrebni impulz za zo-petno oživljen je.
Centrala češkoslovaških gospodarskih zbornic v Pragi je lani v jeseni zavzela k vprašanju načrtnega gospodarstva svoie stališče, ki si ga lahko osvojijo tudi naši gospodarski krogi. To stališče je naslednje: Bolj kakor pred vojno je danes potrebno, da država posega v gospodarsko življenje. Pr! tem pa se mora zavedati, da obstojajo meje glede možnosti takega poseganja. Razlikovati je treba med pojmom načrtnega gospodarstva in med pojmom načrta za gospodarsko politiko države Odkloniti je treba načrtno gospodarstvo po nemški koncepciji, etatizem in škodljivo predalekosežno poseganje države v gospodarstvo. Istočasno pa je treba s poudarkom zahtevati določen načrt za gospodarsko politiko, to pomeni, da si morata biti država in parlament za praktično dogledno dobo na jasnem kam hočeta peljati gospodarstvo in s kakšnimi sredstvi hočeta doseči postavljeni cilj Nikoli pa se ne sme zaradi tega odstraniti individualna iniciativa. ki je gospodarskemu življenju nujno potrebna. Sestavo in izvajanje takega načrta gospodarske politike ie treba prepustiti le polno odgovornim voditeljem s praktičnim znanjem, če naj se interes celote obvaruje pred težko škodo.
= Kontrola prometa z moko. V 6vrho čim
uspešnejšega nadzorstva nad prometom z moko. je davčni oddelek finančnega ministrstva odredil: Bloke mlinskih računov in vinjete. ki ee rabijo pri oddaji moke v promet. bodo v bodoče prodajale samo davčne uprave. Mlinske račune in vinjtete sinejo prodajati davčne uprave samo lastnikom ali zakupnikom mlinov, ki ee nahajajo na poročili dotične davčne uprav;. Pri izdajanj j teh računov in vinjet bodo davčne uprave zabeležile točen naslov kupca, število blokov in serije računov in število vinjet. prodanih posameznim lastnikom ali zakupnikom mlinov. Podatke o teh prodajah bodo davčne uprave dostavil* organim. ki vrše kontrolo nad izdajanjem mlinskih računov in pregleduieio poslovne knjige. Na način bodo imeli kontrolni organi možnost kontrole nad prometom in bodo mogli dognati osnovo za skupni davjk za posamezne m';ne. Razen tega bodo davčne jprave takoj obvestile organe finančne kontrole in last-n;ke mlinov, da morajo v bodoče lepiti vi-n'ete na. vr^če zraven zavozliaia. tako da se pri odpiraniu vreče vinietp unifiio. vendar tako. da ostanejo Še nadalie vidni podatki o knjiženju in n naslovu tvrdke. da se s tem
on^motroči ponovna tipor^hn viniete.
= V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: Univerzalna tehnična služba »Unitas« z o. z. (elektrotehnična dela v smislu § 55. in 56. obrtnega zakona, to je izdelava nakup, prodaja in montaža elektrotehničnega materiala, strojev in aparatov, montaža, instalacija, nadalje popravila in izdelava V3eh kovinaskih Izdelkov. galvanizacija in galvanoplastika itd.; osnovna glavnica 200.000 Din; poslovodje Manda Franjo, pooblaščeni inženjer, Marinko Ivo, prokurist elektrarne I. Cesenj, oba v Ljubljani, češenj Martin in Cesenj Ignac, oba iz Broda pri Vižmarjih). — Tvornica hrani) Mirim, družba z o. z. v Mariboru (proizvodnja čokolade ter izdelkov iz čokolade, kakava in bonbonov; osnovna glavnica 800.000 Din; poslovodje Desnica Ema in Desnica Anton, oba trgovca v Mariboru). — Ktlhar Pavel, manu-fakturna in modna trgovina, Maribor. Aleksandrova cesta 9 — Tvrdka »Lamendro« družba z o z. v Mariboru, Klavniška uMca, si je spremenila besedilo firme v j>Prodaj-no društvo proizvodov tvornice Zlatorog, družba z o. z. — Tvrdka A. H. Pibrovec, tvornica ameriških hladilnic ln vseh drugih specialnih lesnih izdelkov, družba z o. z. v dlariboru si je spremenila besedilo firme. ki se glasi odslej: D. Se M. Kobi. tvornica ameriških hladilnic m vseh drueih lesnih izdelkov, družba z o. s.
= V likvidacijo je prešla tvrdka R. in M. Zalokar, družba z o. z. na Viču (likvidator Rudolf Zalokar. tvorničar na Viču). Prav tako je preSla v likvidacijo Zadružna elektrarna v Cerknici, r. z z o. z.
= Nadzidava bonovlnskega uradnega poslopja v Ljubljani. Kraljevska banska uprava razpisuje oddaio gTadbenih del pri nadzidavi banovinskega uradne?a poslopja v Knaflievi ulici v Lr.ibljani (prej Kranjska hranilnica! Proračun za težaška, zidarska betonska krovsk« tn kleparska dela ter za instalacijo strelovodov znaša 1 mi'iJon 38 000 Din. Licitacija se bo vršila 20. aprila ob 11. uri dopoldne.
3orze
4. aprila.
V skladu z zunanjimi notacijami je danes deviza Ne»york na ljubljanski bora« popustila, nasprotno pa se je deviza London dvignila. Nekoliko popustila je tudi deviza Trst. Avstrijski šilingi notirajo v privatnem kliringu nespremenjeno 9.10 do 9.2<> (V Zagrebu promet po 9.2150, v Beogradu po 9.20).
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda nekoliko okrepila; trgoviala se je najprej po 313. pozneje pa po 314 in 315 (v Beogradu po 314). V ostalem je prišlo do prometa samo še v delnicah PAB po 255.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2315.13 — 2326.49. Berlin 1359.86 - 1370.66. Bruselj 800.24 —
801.18.	Curih 1108.35 _ 1113.8.". London 176.80 — 178.46. New.vork 3301.61—3419.87. Pariz 225.88—227.—. Prasra 142.23—143.09. Trst 294.35 — 296.75 (premija 28.5 odet.). Avstrijski šili na v privatnem klirintru 9.10 —9.20.
Curih. Pariz 20.3S. London 15.99, Nc\v-vork 308.25. Bruselj 72.20. Milan 26.60. Madrid 42.20. Amsterdam 208.8750. Berlin 122.875). Dunaj 46.80. Stoekholm 82.50. Oslo SO.?o. Kobenhavn 71.50. Prara 12.8450.
Dunaj. (Tečaji v priv. klirinsu.) Beoizra:! 11.25. London ?«°.01. Milan 46.31. NewVork
537.19.	Pariz 35.58. Praea 21.79. Curih 174.25. 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 312.50 — 313 50. za april - junij 310 den.. 7° o investicijsko 71 den.. 4fl,o agrarne 36 do 37. 7°/o Blair 52.51 — 53. 8"'o Blair 55 do 55.50. 7B/o Drž. hipotekama banka 66—6S. ©Vo bezluške 53 — 53.75; delnice: Narodna banka 4050 den., Priv. aerarna banka 255 do 256.50. šecerana Osijelc 146 — 165. Soprana Vel. Bečkerek 700 — 800. Trbovlje 107 — 112. Isi» 10 _ 25.
Beograd. Vojna škoda 314 zaklj.. 7°'n in-cesticijeko 71 zaklj.. 4% aerarne 37 zakli.. 6°/n beel iške 53.20. 53 zaklj.. M'o Blair 54.50 do 55. 7°/o Bla;r 52.60 — 53. 7°/o Drž. hipotekama banka 66 — 68. Narodna banka 4000 — 4080. Priv. agrarna banka 257.75 zaključek.
Dunai. Državne železnice 17.70. Trboveljska 12.31. Alpine-Montan. 1190.
Blagovna tržlSča
ŽITO
4- Chicago. 4. f. m. Začetni tečaja: Pšenica: za mai 85.25. za julij 85. za eoptem-ber 85.875; koruza: za maj 47.75. za julij 50. za september 51.875.
+ Winnipeg. 4. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 67.875. za julij 69.125. za avzust 70.75.
+ Ljubljanska borza (4. t. ni.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postaio plačljivo v 30 dneh): pšeni-«•« fr>o m!jv«ki tarifi) baška 79-SO k« no 147.50 — 150: sremska in baraniska 78~0 kilogramov po 1 15 — 147.50-. koruza (po navadni tarifi): nora času primarno suha s kakovostno caranciio 115 — 117-50. zn april 122.50 — 125. za maj 130 — 132.50; moka: baška >0: po 242.50 — 247.50: banatska po 252.50 — 257.50.
+ Novosadska hlaenvna borza (4. t. m.> Tendenca mirna. Promet je bil slab. — Pšenica: baška. okolica Novi S-id in sremska lOl - 103. okolica Sombor 10^ - 102; sr^dniebaška 102 — 104: srorniebaška in ladja Besei 103 — 105: baška potiska in slavonska 106 — 107: ^omjebanatska 90 do 101: južnobanatska 98 _ 100. Ječmen: ba?ki samski 65/66 k" 72.50-75: nomlfH-ni 67'68 k<? 82 — 84. Oves: baški 56 — 5R: sremski. slavonski 52 — 54; banatskj 55 do 57.. Koruza: baška. erpmska stara 79 do 80: nova 67—68: baška stara, ookol. Sombor 80—81: baška nova suš. 68—69: bana4. sjš. 66—67. Moka: baška. banatska rOz« in •<Kru« 177 5«' |97 Mi »2« 157.50 - 177 51»: >5« 137.50 — 157.50; i6< 110 - 120; »7< 75 - 85; »8« 72.50 — 75; aremska slavonska »Ol'« in »Osre« 172 50 — 187.50; .2« 152.50 - 167 50 >5« 1*2 50 _ 147W>: t6c 107.50 — 117.50: ,7< 80 — 90; >8« 72.50 — 75. Otrobi: baški. sremski 69 — 71; banatski 68 — 70. Fižol: baški in 6rem«ki brez vreč 110 — 112.50.
ŽIVINA
+ Živinski sejem v Ljubljani (4. apnla). Na včerajšnji živinski sejem ;e bilo prignanih 38 volov, 25 krav, 7 telet, 325 prašičev in prašičkov in 115 konj; prodanih pa ie bilo 27 volov. 17 krav. 3 teleta, 295 prašičkov in 32 konj. Cene so ostale nespremenjene in se je p ačevalo za kg žive teže: voli I. vrste 4—1.50 Din. II. vrste 3.50 do 4 Din, III. vrste 3—3.50, krave debele 2.5C do 3 Din, krave klobasarice 1.50—2.50 Din, teleta 5—6 Din. prašiči 7—8.50 Din, prašički za rejo so se prodajali po 160 do 210 Din komad, konji pa po 500 do 3500 Din.
NOVA
GUMIJASTA PETA
#
poviša elastičnost HOJE. ppepceo
ponoSenc pete.
zelo tcpezna in poceni.
3MI m o* um«
ttiimtkem motstiu.
3UGOSL IZDELEK.
PALMA-
GUMIJASTA PET/
Odisejada ameriškega milijonarja
Insull je v turški oblasti in bo izročen Ameriki
Poročali smo te o poskušenem pobegu ameriškega milijonarja Insulla, ki je šel v Pireju na ladjo »Maiotis« v ženski obleki in podkupil kapitana z naročilom, naj ga izkrca po možnosti na romunskem ozemlju, kjer ga bodo oblasti trpe'e pet let. Zdi se. da je imel Insull v Romuniji mogočne zagovornike. Neka dama iz visoke aristokracije je baje posredovala pri ge. Lupescu zaradi Insullove zaščite in milijonarju je bilo obljubljeno prizanesljivo ravnanje Toda preden je Insull stopil na romunsko ozemlje, ga je doletela usoda na turških tleh.
Ladja >Maiotis« je pristala pred dnevi v carlgrajskem pristanišču. Ko so turške oblasti izvedele za to, so poslale na ladjo policijskega uradnika, ki je povabil Insulla s seboj na sodišče. Tam so sprejeli nmeriškega milijonarja trije sodniki.
Insull se je uprl razpravi, toda oblast ga je prisilila, da je odgovarjal sodnikom, Tolmač, ki je prisostvoval razpravljanju, pa je tolmačil sodbo sodišča tako slabo, da je bil Insull v prvem trenutku izpuščen na svobodo. Velebogati slepar je že zapustil sodišče in se odpravil proti ladji, ko je poslala oblast za njim detektive. Ti so ga dohiteli na ulici ter mu sporočili, da mu je bila sodba pogrešno raztolmačena. Povabili so ga v avtomobil ter ga odpeljali v bližnji hotel, kjer so ga zastražili. Seveda je bankir protestiral, toda njegovi protesti niso zalegli prav nič. Turki so mu vljudno pojasnili, da je pri njih pravica nad denarjem.
Medtem so turška oblastva sklenila, da se Insull izroči ameriškim Zedinjenim državam, to pa zategadelj, ker njegov delikt ni vojaške ali politične, ampak samo kriminalne narave. Insull spada pod določbe kazenskega prava, zato je njegova izročitev mogoča in naravnost potrebna.
Na Insulla je ta odločitev močno vpliva-
la. Telesno in duševno je mož popolnoma strt, kajti Turki so mu razdrli vse iluzije o vsemogočnosti premoženja. Ameriški poslanik v Ankari Skinner pa je podvzel potrebne korake, da se Insull izroči Zedinjenim državam, ki bodo s turško pomočjo le dobile Insulla v oblast ter postopale z njim po zakonu. Insull si hoče dopust na Turškem podaljšati s tem, da simulira bolezen, zaradi česar so ga oddali v bolnišnico. Njegove usode pa to ne bo spremenilo niti za las, kajti njegovo varstvo je že poverjeno ameriškim detektivom, ki bodo svojo nalogo opravili kakor zahteva njih dolžnost.
ANEKDOTA
Klavirskega virtuoza Alfreda Grilnfelda so nekoč vprašali, koliko stane pri njem učenje klavirja. »Različno«, je odvrnil. »Imam lekcije po pet, deset in tudi dvajset goldinarjev. »Dvajset goldinarjev?« se je začudil mladenič, ki se je prišel informirat. »Seveda, tudi po dvajset goldinarjev — samo s to razliko, da takšnih lekcij nimam prav nič.«
VSAK DAN ENA
Skrivnosti svetlobe
Brzina svetlobe se zmanjšuje? - Ali bo propadel svet v temi?
2e pred dolgim časom so se pojavili v nekaterih glavah znanstvenikov in mislecev cnomi. da-li so naše utrjene mere m uteži v resnici tako utrjene, kakor ljudje v splošnem mislijo. Razna znamenja so kazala, da s temi merami in utežmi vendarle ni vse tako v redu. Potem je prišel prof. Einstein in dokazal, da je meter v bliskovito vozečem vlaku krajši nego isti meter na postaji in da poteče tudi 60 minut na nezmotljivem kronometru v brze" čem vlaku hitreje nego na isto tako nezmotljivem časomeru v postajni čakalnici. Seveda je treha ta dejstva v ozkih zemeljskih razmerah razumeti le v prenesenem pomenu, vidne pa postanejo nedvomno v vesoljnostnih razmerah, pri najvišjih brzinah in največjih oddaljenostih Vsekako so postale vse mere in uteži po Einsteinovi teoriji zelo relativne, vse naše fizikalno svetovno naziranje se je moralo iz temelja spremeniti.
Bilo na je neko merilo, ki se ga ni dotaknila niti Einsteinova prevratna teorija. Brzina svetlobe, največja sploh možna brzina. se je videla tako Einsteinu kakor vsej modemi fiziki nekaj nespremenljivega. To je brzina, ki so jo z dolgotrajnimi in zelo kompliciranimi poskusi od Foucaulta do Michelsona določili končno ria 2C>9.7% km ali okroglo 300.000 km na sekundo. Z isto hitrostjo brzijo električni, brezžični valovi 6kozi prostorje.	^
Svetloba je milijonkrat Hitrejša od zvo-
ka, prepad med obema brzinama je silovit, čeprav je tudi brzina zvoka v primeri z brzino naših strojev še vedno prav velika.
Vzemimo primer govornika pred mikrofonom. Zvok njegovega glasu bo rabil za meter razdalje do mikrofona dalj časa nego brezžični val, ki prenaša njegovo besedo iz Ljubljane v Aleksandrijo. Pri kakšnem prenosu iz ljubljanske opere bo kitajski poslušalec radia v Pekingu prej zaslišal zvoke kakšne arije iz te opere nego poslušalec na vrhu galerije v Ljubljani. Takšne so razlike med zvokom in brezžičnimi oziroma svetlobnimi valovi. A vendar potrebujejo celo ti valovi dolga leta. da premostijo razdalje med zvezdami. Ce bi danes oddajali koncert na zemlji brezžično hipotetičnim prebivalcem najbližje stalnice, bi ga slišali šele čez 4 in pol leta. Ce bi človek ob svojem nastonu na zemlji pred davnimi stotisočletji oddal svoj prvi glas brezžično prebivalcem kakšnega planeta, ki kroži okrog kakšnega sonca v pramegli Andromede, bi ta glas še do danes ne dospel tja.
Tolikšne so razdalje v vesoljstvu in ni čudno, da je znanost instinktivno stremela vsaj po nekem merilu, ki bi ji bilo v teh prepadnih razdaljah trdna nespremenljiva opora. iMenila je. da ima takšno merilo v brzini svetlobnega žarka (hitrejše brzine ni mogla dognati) Toda raziskovanja najnovejšega časa kažejo, da v svetovju večne nestalnosti tudi svetlobni žarek ni sta-
len. Sprva je prof. Michelson sam po dolgotrajnih poskusih ugotovil neko periodično spremembo v njegovi hitrosti. Lahko da je biia pomota, toda potem je potrpežljivo raziskovanje učenjaka Gheury de Brava pokazalo, da je hitrost svetlobnega žarka za znatni iznos 500 km na sekundo manjša, nego so menili doslej. Tudi sedaj so mislili, da gre za pomoto, a novi poskusi so pokazali, da je prava brzina celo za 1000 km manjša. Nastala je celo teorija, da brzina svetlobe stalno nazaduje. Kakšne posledice utegne to imeti? Pomislimo samo to. da bi utegnila ta brzina svetlobnih žarkov s sonca postati enaka ničli. Sonce bi za nas ugasnilo. Toda brez svetlobnih žarkov ni tudi toplotnih — zemlja in vse, kar je na njej, bi moralo umreti v grozotni temi in še grozotnejšem mrazu.
Tako daleč sicer še nismo, mogoče bodo ugotovili, da brzina svetlobe ob drugih prilikah prav tako narašča, kakor sedaj dozdevno pada. Vendar pa je vera v nespremenljivost vsaj ene vrednosti za vse čase omaiana. Niti svetloba nam ne more biti merilo, na katero bi se brez pomisleka zanesli. Za nameček je pariški profesor Salet znanstvenemu svetu postregel še z eno senzacijo: z večletnimi in skrajno skrbnimi meritvami je namreč dognal, da se svetloba na zemlji širi za okrog 2000 km počasneje nego v vesoljni prostornini, a brz:na svetlobe z različnih zvezd je sploh različna ...
Lokomotiva v skalovju
Katastrofalno nazadovanje nemškega knjižnega konsuma
Iz Lipskega poročajo, da povzroča nazadovanje prodaje nemških knjig prav resne skrbi nemškim knjigotržcem. Posebno močno nazaduje izvoz knjig L. 1932. je Nemčija izvozila 71.551 stotov knjig v vrednosti 36.517.000 mark, dočim je lani padel izvoz na 64.266 stotov v vrednosti 30.022 000 mark.
Položaj knngotrštva pa se še Jasneje odraža v izkazu konkurzov, odnosno poravnav. L. 1933. je bilo 66 konkurzov, 17 poravnav in 126 konkurzov. ki so jih pristojne opasti zaradi pomanjkanja kon-kurzne mase odklonim. Tudi število novih izdaj je močno nazadovalo. Medtem ko je imela Nemčija 1. 1930. v ianuarju 115-5 novih edicij, jih je bilo naslednje leto 1073. v januarju 1. 1932. že samo 772, lani v januarju 741. letos pa komaj 630.
4«osg»oilfe!
na Islandu
Ognjenik, cigar žrelo obrobljata led in sneg
:tz Rejkjavika poročajo, da je začel te dni bruhati ognjenik Skeidar Jokel, ki leži na južnem delu otoka.
Ze pred koncem minulega tedna so prebivalci opazili, da so nastale precej bistvene spremembe v skeidarskih lednikih. Ogromne množine ledu so se zrušile v reko pod gorskimi vršaci. Vode so silno narasle in mestoma prestopile bregove. Potem so videli v Rejkjaviku, ki je oddaljen od vulkana kakšnih 250 km. visok ognjen steber. ki švig3 proti nebu. Na velikonočno nedeljo zvečer se je ta steber močno povečal. Poznavalci ognjeniških izbruhov so ga cenili na več tisoč m višine. V kratki dobi dvajsetih minut so našteli nič mani ko 78 bliskov ki so švigali iz žrela. Ob istem času je odmevalo pod zemljo votlo bobnenje, ponoči pa je padal pepelnat dež, ki je pokril več naselbin ker je bilo ozračje precej viharno Reka Skeidar je imela ta dan več vročih tokov, vods je bila na nekaterih mestih naravnost krop.
Vesti iz Kodanja pravijo, da vulkanski izbruh še traja z nezmanjšano silovitostjo. Izbljuvki vulkana pokrivajo ves južni del ozemlja ledniškega sistema Fatna. V zraku mrgoli neštevilni prahu in ker veje tudi sapa, nastaja velikanska nevarnost za setve in nasade na vzhodni in južni obali dežele. Pepel sam na sebi ne bi bil škodljiv, toda analiza kaže. da je pepelu primešan precej visok odstotek žvepla. Steber dima, ki se vije iz oemjeTvkovega žrela, je dosegel višino 16 km. Reka Skeidar še vedno
Novi klobuk
prestopa bregove ln se Je razlila mestoma
10 km čez strugo.
Ledniki Fatne so največji ledniški sistem na Isl&ndu. Pokrivajo približno dvajsetino islandske površine. Vršaci Fatne so pokriti z večnim ledom in snegom, pod njimi pa se prekuhava vulkanska para, ki vre brez prestanka. To vrenje spremljajo stalni podzemski potresi, ki so običajno rahlega značaja.
Vsakih toliko in toliko let pa se v ognjeniku nanovo zbude stare sile in tedaj pride do silovitih erupcij. Zadnji takšen izbruh je bil 1. 1922., pred njim pa 1. 1903., 1897. in 1892. Vselej kadar začne ognjenik blju-vati, se rušijo ledniki v dolino z neznanskim truščem V reko Skeidar se zlivajo neizmerne množine vode in kopice ledu, ob vznožju gorskega sistema pa se nabirajo skladovnice ognjeniškega pepela in peska. Okolica ledniškega sistema je skopo obljudena. Po vsaki nesreči se prebivalci umaknejo. potem pa zopet polagoma naselijo.
Kako silovit je sedanji izbruh, se lahko presodi po tem, da je vročma, ki jo razvijajo velkanske pare, dosegla blizu 1000 stopinj Celzija. Pod njo so popokali ledni skladov! debeli 200 do 300 m. Pritisk Jih je metal visoko v zrak.
V četrti siromakov newyorškega velemesta je nastal velik požar, kl je zahteval tudi več človeških žrtev
še eno odkritje?
Pri rokovnjaču Carboneu je našla pariška policija skrivnostno in sumljivo listino, ki kompromitira visoko politično osebnost
Germaine Huotova na zatožni klopi. Pred njo sedi njen zagovornik
V	Parizu se je te dni zaključil proces, ki so ga listi razkričali za največjo sodniško senzacijo letošnjega leta. proces proti Ger-maini Huotovi, ki je bila svoj čas ustrelila marseillskega policijskega pr efekta Cau-sereta, svojega ljubimca. Ob času umora so se listi na dolgo in široko razpisali o tem zločinu. Sodišče pa je vzelo drugačno distanco in je napravilo iz tega dogodka tako zvani »erime passionnel«. S tem je bilo senzaciji že v naprej izbito dno.
Kdo pa je ta Germaine Huotova. da se Je zanjo tako silno zanimala francoska javnost? Evo njenega življenjepisa:
V	štirinajstem letu svoje dobe je Imela prvega ljubimca. Leto pozneje ji je ljubezen naklonila stanovanje, kamor se je zatekala s svojimi protektorji. Okusila je skrivnost pariškega živllenja... In ime Huot se ji je zdelo skromno, premalen-kostno. da bi ga mogla obdržati. V nekem podlistku Je naletela na priimek, ki se ji je videl primernejši. Glasil se je: d'Angle-mont. Privzela ga je in tedaj se je začela njena ^kariera«.
Njeni ljubimci so bili posestniki, veliki industrijalci, diplomati, a njena ljubezen ni poznala sentimentalnosti. Cenila je znanja po številkah na čekovnih nakaznicah. Ljubimec, ki ji je napisal ček za stotisoč frankov, ji je bil ljubši od onega, ki ni zmogel tolikšne vsote. Da, bila so lepa leta... Prodajala se je za ceno do četrt, do pol milijona frankov predvojne veljave. Ti denarci so ji omogočali, da se je vozila okrog v lepem avtomobilu, da je imela zvesto služinčad in da je slednjič postala lastnica krasne palače v najodličnejši pariški četrti.
Pred njo so defilirale neskočne vrste podložnikov. Celo Aga Kan in neki bavarski princ sta bila med njimi. Slednji Je bil dovolj naiven, da se ni pulil samo za njeno naklonjenost, ampak celo za njeno roko. In je spravil stvar tako daleč, da se je Huotova s pohištvom odpeljala v Mona-kovo. od koder pa se je že čez nekai tednov vrnila v Pariz. Zakaj zopet v Pariz? Sama pravi, da ji francosko podnebje najboljše prija. V resnici pa je bila stvar mal-
ce drugačna. Sorodniki nemškega princa so izvedeli za Germainino preteklost in »o ji namignili, da si ne žele njenega sorodstva. Tako se je Huotova znašla zopet r Franciji.
Ljubimcev ji tudi poslej nI manjkalo. Ce bi hoteli našteti vse, Je dejal predsednik. ki je vodil obravnavo, bi čitanje imen utrudilo poslušalce v razpravni dvorani. Te ljubimce je Huotova pridno izrabljala, ne, to je milo rečeno: izropala jih je, kadar so ji prišli v roke. Nekega poljskega grofa je tako imenitno pritisnila, da ji je moral plačati pol milijona odškodnine, zahtevala pa je od njega cel milijon. Ce pa kateri ni hotel parirati, mu je zagrozila z odkritjem in škandalom ter Je na ta način dosegla vse, kar je želela.
V času, ko se je odigrala drama med Huotovo in policijskim prefektom Causere-tom. ki je bil eden najboljših francoskih policijskih uradnikov ter je vodil marseill-sko policijo z velikimi nadami, Je dosegla Germaina starost 46 let. To je doba, ko začne pot takšne ženske iti navzdol. Huotovi se ni godilo bolje kakor drugim njene vrste: začela je bolehati, čutila je dih prihajajoče starosti. Tudi gmotne skrbi so ji sedle na pleča, še je bila sicer gibčna, aktivna, vendar pa je jasno čutila nezadovoljstvo s svetom in seboj.
Tako se je zgodilo, da se je v njeni roki nekega dne sprožil revolver, ki je upihnil življenje visokemu in ug.ednemu policijskemu funkcionarju. Zakaj? To bo ostala večna tajna. Huotova molči o tem kakor grob. Tudi sodišče ni hotelo dosti brskati po tej stvari. Vzelo je na znanje izjavo »zadnje kurtizane«, kakor so jo imenovali v Parizu in ko je Huotova pokazala, kako je v jezi segla po orožju ter se ji je petelin le po naključju sprožil, je bilo porotnikom dovolj. Obsodili so jo na dve leti ječe.
Od kazni pa se ji odšteje preiskovalni zapor, kar pomeni eno leto manj. In mogoče pride v kiatkem kakšna splošna amnestija. Tedaj bo Germaina Huotova zopet na svebodi. Ampak v rvojo uspešno denarno preteklost se ne bo vrnila najbrže nikoli več.
V bližini Iorsiaca na Francoskem je zavozila lokomotiva potniftkega vlada v knp
skalovja, kl se je bilo zrušilo na progo
Vulkanski Izbruh
Moderni vzorci blaga za spomladanske obleke
so dospeli Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri
C
Drago Schwab, Ljubljana Velik požar v New Torku
kj — Pariz, 3. aprila.
Raziskovalci umora sodnega svetnika Princeja so z vnemo na delu. Poglavitno pozornost posvečajo detektivi alibiju, katerega so ponudili trije banditi, Lussats, Carbone in Spirito. Vse tri osumljence bodo v najkrajšem času konfrontirali Se z neko pričo iz Dijona, ki pravi, da Je srečala avto zločincev blizu kraja, kjer so banditi odložiM svojo žrtev.
Poizvedovanja po Angelu, v katerem domnevajo skrivnostnega neznanca afere Prince, so doslej jalova. »Echo de Pariš« piše, da je policija našla pri Carboneu listino, ki močno obremenjuje nekega bivšega ministra v zadevi Princejeve smrti. Carbone ima tudi prepis dokumenta ln čaka, da ga porabi o prvi priložnosti.
Policijski komisar Bonny je ugotovil, da se je ob času umora Princeja sestala vrsta oseb s Carboneom. Nasprotno pa prihajajo oblasti do spoznanja, da Lussats ni vsaj v direktni zvezi z zločinom, ki je končal
Princeju življenje. Preiskava se nadaljuje in Pariz pričakuje vsak čas novih senzacionalnih razkritij
Baretka iz črne slame z belimi tn rdečimi Deresl	(Pariški model)
Naročite — čitaite LJUBLJANSKI ZVON"
Paul Carbone (zgoraj) in Spirito (spodaj)
Proces proti
»zadnji kurtizani"
„Crime passionnel" ženske, ki je začela ljubimkovati v svojem štirinajstem letu
Svojo smrt je napovedal
Pred kratkim je umrl v Tokiju najstarejši japonski svečenik Bohuzan Tozo. Učakal je visoko starost 111 let. Par dni pred svojo smrtjo je poklical k sebi svoje učence ter jim povedal, da bo umrl čez nekaj dni opoldne. Ob tem času so se njegovi učenci ponovno zbrali pri njem v svetišču. Svečenik je začel moliti molitve, ki jih budistična vera predpisu ie ob smrtni uri in se je nato mrtev zgrudil pred oltarjem na tla. Zdravniki so mrlič« preiskali in ugotovili, da ga je zadela srčna kap.
ZOBNI ATLET
(Sdndaganiaae«),
P O R T
Občni zbor MASK
Prea dnevi je ime) Mariborski akademski saoljaški klub svoj 1. redni letni občni zbor, ki ga je vodil poslevodeči predsednik oitrajni glavar g. Milan Makar. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, nato pa podal splošno poročilo o delovanju kluba v preteklem letu.
Tajniško poročilo je podal tajnik g. dr. F. Pihler ml Kljub šele enoletnemu obstoju je MASK priredil nekaj uspelih prireditev. in sicer državno sabljaško prvenstvo. mednarodni sabljaški turnir dravska banovina : Avstrija, motorno dirko s smučarji Maribor - Kamnica in table-tenis turnir za prvenstvo Maribora. Po svojih članih se je MASK udeležil mednarodnega sabljaškega turnirja v Gradcu, sabljaškega turnirja za prvenstvo savske Danovine v Zagrebu itd. Uspehi, ki so jih člam dosegli, so odlični, in sicer: državno prvenstvo v epeju, 1. mesto v sablji v prvenstvu dravske banovine. 3. mesto v epeju v prvenstvu savske banovine, dve 2. mesti v motoskikjoringu ter 2. mesti v table -tenis turnirju za prvenstvo Maribora.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je klub aktiven za 13.000 Din, in sicer deloma v gotovini deloma pa v inventarju, kar je vsekakor dokaz dobrega gospodarstva. Sledile so volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik senator dr M. Ploj. I. podpredsednik okrajni glavar M Makar. II. podpredsednik ravnatelj dr. Tominšek blagajnik sodni uradnik F. Uršič, tajnik odvetniški pripravnik dr. F. Pihler ml., odborniki: narodni poslanec A. Krejči, docent dr. Matko, inž. J. šlajmer, ravnatelj J. Rodošek in dr. Vrečko. V nadzorni odbor so bili izvoljeni« ravnatelj Bogdan Pogačnik, ravnatelj F. Fišer, indu-strijec F. Menzi, ravnatelj J. Loos in odvetnik dr. Miler. Prijavni odbor tvorijo: dr. Tominšek. M. Makar in inž. šlajmer. V klubovo razsodišče pa so bili izvoljeni gg. podpredsednik sodiSča dr. F. Pihler, dr. Pečnik. dr. škapin, dr. Marinič m dr. Kac
Gospodje dr. Ploj. dr. Tominšek in Pogačnik so bili izvoljeni za prve častne člane v zahvalo za njih delo pri klubu. Njim na čast priredi MASK 19. aprila v hotelu »Orel« slavnostni družabni sestanek z vabljenim občinstvom, na katerem se jim bodo izročili diplome in častni znaki. V okviru tega družabnega večera bo sabljala akademija, pri kateri bodo sodelovali
tudi tuji sabljači.
Med raznoterostmi se je obravnavala tudi morebitna fuzija s ISSK Mariborom, ki jo pa občni zbor smatra trenutno za pre-
uranjeno
Nogomet na deželi
V Domžalah je za veliko noč gostoval SK Vulfenija iz Celovca. Celovčanl so prvi dan igrali z Domžalami, naslednjega dne pa z Diskom. Proti Domžal om so celovški gosti doživeli neuspeh z 2:9 (0:5). Domžalska enajstorica je bila izredno razpoložena in je z lahkoto postavila tako visok rezultat. Gosti so bili pač nekoliko utrujeni od potovanja. pa tudi niso mogli pokazati poseb-n-'i odlik Splošno pa je ugajala njihova disciplinarnost in izredno fair igra. SK Domžale se nam je predstavil v najboljši luči v nekoliko spremenjeni postavi s Kovačem v napadu. Vsi igralci so bili na mestu, posebno pa sta se izkazala Može in Krek Publike je bilo kljub slabim vremenskim prognozam precej. — V ponedeljek dopoldne so si gostje ogledali Ljnb-ljano, popoldne pa so odigrali tekmo z Diskom. ki je končala proti vsemu pričakovanju s 4:3 (3:3) v korist gostov. Disk je gotovo z ozirom na nedeljski rezultat šel v borbo s prepričanjem, da mu je zmaga zagotovljena Gostje pa so zaigrali zelo lepo in so spričo raztrgane igre Diskove enaj-storice zmago tudi zaslužili. Tudi v ponedeljek so gostje igrali zelo fair, domačini p* orecej ostro. Lepo vreme Je privabilo rekordno število publike. O binkoštih bo Disk vrnil celovškim gostom poset in odigral prijateljsko tekmo v Celovcu.
Na velikonočno nedeljo je povabil SK Trbovlje v goste SK Ilirijo iz Ljubljane. Da je bilo zanimanje za tekmo veliko, nam priča poset nad 300 gledalcev.
Gostje so se predstavili v jako močni postavi, kar govori že sam rezultat 8.2 (3:1) za goste Ugajal je posebno napadal ni trio. Tudi krilska vrsta je bila na me stu. Nekoliko šibkejša in nesigurna sta bila branilca in vratar.
SK Trbovelje nas ni zadovoljil, posebno ožja obramba Vratarju se ne more šteti v zlo, ker že dalj časa boluje na ranjenem kolenu, pač pa branilcema, ki imata na vesti kar tri gole Najbolji so bili — kakor vedno — krilci Napadalni kvintet je slabo deloval. Preveč dribljanja in premalo podajanja.
V spošnem je bila igra lepa in borbena. Proti koncu igre je prišlo med sodnikom g Božičem in nekaterimi vročekrvnimi sdrukerji« do malega prerekanja brez hudih posledic.
Službene iz LNP. Seja k. o. drevi ob 19 30 v tajniških prostorih LNP. Naprošajo se gg odborniki da se je točno udele-
žijo. Na sejo se pozivajo: Slapar Franc (Primorje) ob 19.30, Bogel Franc (Slovan) ob 19.45, Kisi Franc in Tomšič Ivan (oba Jadran) ob 20.
Službene objave lz O. O. LNP Trbovlje. Naznanja se vsem klubom, da bo predavanje o zdravju športnika v soboto 7. t. m. ob 17. v Delavskem domu v Trbovljah. — Predava g. dr. Prodan lz Ljubljane. Po predavanju razgovor med odborniki OO.
še nekaj nedeljskih tekem. Slovan : Mars 2:1 (0:0). Izločilna tekma za Herme-sov pokal. Proti obema kluboma je bila diktirana po ena enajstmetrovka. Hermes H. : Korotan 1. 1:1 (0:0), Korotan I. : Slovan komb. 4:1 (1:1).
SK Ilirija (Težkoatletska sekcija). Drevi ob 20. v telovadnici šole na Grabnu strogo obvezen sestanek za tele atlete: Jenko II., Vetrih, Di Battista, Abulnar, Kunaver, Štele, Gorjanc. Stare. Dogovor o državnem prvenstvu, ki bo v nedeljo 8. t. m. v Zagrebu. — (Lahkoatletska sekcija). Drevi ob 19 30 naj pridejo v klubsko sobo kavarne »Evrope« brata Starman, šporn, Osterman. HabiČ, Vrečko, Ilovar. Od 17. dalje ie na igriSču trening.
ASK Primorje (Nogometna sekcl.ia). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening za ligino in prvo moštvo. Opremo od
velikonočnih gostovanj je prinesti s seboj. _ (Lahkoatletska sekcija). Danes ob
20.30 v tajništvu (nebotičnik) važna seja. Točna udeležba vseh odbornikov naproše-na. — (Lahkoatletska «©kclja). Danes ob
18.	generalni trening za vse cross country-
jaše.
ŽSK Hermes. Seja C. o. drevi točno ob
19.	v lokalu na glavnem kolodvoru. Vsi in točno. — Uprava igrišča ln kolesarska
»ekclja. Današnja seja odpade in bo v petek.
SK Jadran. Danes ob 17.30 trening sa vse igrače na našem lgriSču v Kolezljl. Ob
20.	članski sestanek za vse člane pri M. Sokliču. Gospodje, ki so sprejeli nabiralne pole ln bloke, se naprošajo, da Jih prlneso s seboj zaradi obračuna Sestanek je zelo važen zaradi predstoječega občnega zbora In prvenstvenega tekmovanja.
SK Reka. Drevi ob 20 obvezen sestanek na »Strelišču« pod Rožnikom. Igrači, ki so igrali v nedeljo, naj Se danes predajo opremo gospodarju.
SK Mars. Danes od 16. naprej trening za celokupno moštvo, ob 20. strogo obvezen sestanek za I. moštvo in rezervo. Sestanek v gostilni Baver. Mesarska c. 4.
SK Kamnik ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, 9. t. m. zvečer v kavarni Narodne čitalnice z običajnim dnevnim redom. Letos poteče poslovna doba odbora, ki je bil izvoljen pred dvema letoma, zato bodo tudi nove volitve.
Sokolstvo
»Visoška kronika«, po Mariji Veri dramatizirani roman, se z velikim uspehom izvaja na odru naše drame. Zanimiv list do-mifci zeodovine iz Poljanske doline ie vzbudil mfd našim gledališkim občinstvom veliko zanimanje. Prihodnia uprizoritev v režiji ee. Marije Vere bo v petek 6. L m. za red C.
Ciklus oper feških skladateljev in simfonični koncert bo v kratkem uprizorjen v naši operi pod naslovom .Češki teden«. Ob te| priliki se bo izvajala prvič na slovenskem odru velika StrManova opera >Libu-?a«. ki t? najslovesnejša opera češke literature.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15.
Sobota. 7.: Dama na slabem el»w. Premiera.
Nzdelia. S.: Dama na slabem glasu.
Šentjakobsko rledališfs uprizori v soboto
7. t. m. ob 20.15 prvič v letošnji sezoni izvrstno Lichtenbergovo veseloigro v treh dejanjih >Dama na slabem glasu< z go. Ervi-no Wrischer - Petrovči?<*vo v naslovni 'Jlogi. Poleg nje nastopijo še dam?: Silva Danilova. Cerničeva. Levarjeva in Grumova ter gg.: Karus. Košak. Hanžl?. Gornik. Mo-ser. Viziak in drugi. Veseloigra ie izvrstno naštudirana in polna sitnari iske in tvisedne komik?. Režijo igre vodi g. Miran Petrov-čič. V n°delio zvečer s* veseloigra ponovi. Vabimo cenjeno občinstvo, da obišče predstavi.
Mariborsko gledališče
Zafetek ob 20.
četrtek. 5.: Gorenjski slavček. A. Petek. 6.: Vijolica z Montmartra. B. Gosto-vanie Erike Druzovičeve.
30 let kamniškega Sokola
Kamnik, 4. aprila. V proslavo 30 letnice ustanovitve priredi kamniški Sokol poleti velik telovadni nastop. Kot uvod k proslavi pa bo v soboto 7. t. m. ob pol 21. v dvorani Narodne čitalnice velika telovadna akademija z nastopi vseh oddelkov. Z akademijo bo združena tudi prireditev kamniškega sokolskega prosvetnega okrožja, ki bo v nedeljo 8. t m. ob pol 17. v čitalnični dvorani. Na tej prireditvi bodo izvajali člani domačega Sokola pevske in orkestralne točke, sodelovali pa bodo še orkester in kvintet io.n-žalskega Sokola, pevski zbor Sokola iz Moravč in mladinski zbor Sokola iz Komende. Ta del programa bo prenašal tudi radio. V drugem delu prireditve se nam bodo pred-siavile igralske družine sokolsk^h društev iz Domžal, Moravč, Krašnje in Radomlja. ki bodo izvajale razne prizore iz domačih iger. Za zanimivo in pestro prireditev kamniškega Sokola vlada veliko zanimanje.
Tudi r Litiji je sokolsko delo v lepem razmahu. Vrši se po točno določenem načrtu, katerega sta v začetku leta sporazumno sestavila vaditeljski zbor in prosvetni odbor. Pod njunim vodstvom 6e je vršil okrožni tečaj. Sedaj se vrše vsak teden va-diteljske ure, kjer 6i udeleženci tečaja še nadalje pridobivajo praktično znanje. Konec aprila se bodo vršili pod vodstvom okrožnega načelništva društveni prednjaški izpiti. — 21. januarja je priredil naš 6mičar-ski odsek tekme v Tirni pod Sv. Goro. Tekmovali eo člani. Članice in moški naraščaj. Uspeh ie bil za naše razmere dober. Razen te«ra so pohiteli smučarji večkrat tudi v bližnjo okolico. Vsako leto ima društvo poleg svoiega javnega nastopa tudi d v? akademiji. Pomladi nastopa mladina, jeseni pa članstvo. Poset pri akademijah s strani tukaišnietga prebivalstva je vedno velik, kar priča, da iih s tem, kar jim nudimo, zadovoljujemo. Letošnia mladinska akademija se ie vršila 17. marca. Nastopilo ie 120 mladine v 17 točkah. Točke so sestavili domači predniaki. Mladina je morala več točk ponoviti. Moralni uspeh je bil prav dober, ni pa izostal tidi gmotni, saj ije bila dvorana prav dobro zasedena. Po akademiii se ie mladina nekoliko pozabavala pri skromni zabuski ob zvokih domače godbe. Prosvetni odbor ie dosedaj prirjjal igre. ki so bile vse dobro obiskane. 25. aprila bo priredil Jurčičev večer z igro :Rokovnjačk in s primernim nr^davanjem. Rawn teisra pripravlja :Radikalno kuro«. >Brate sv. Bernarda« in drugo. Jeseni se bo vršila idejna šola s predavanji ideine in tehnične vsebine. — Vsi pa ee pripravljamo na 7. in 8 julij, ko bomo svečano proslavili 251etnico obstoia društva. 7. julija zvečer bo slavnostna akademija, pri kateri bodo sodeloval' vsi oddelki, drugi dan pa iavni na«too. na katerem bo nastopilo društvo z jubilejno ločko. _ Društveno načelnišivo vabi vse stareišp brate in satire, da s? aktivno vle-ležu.ieio dela v telovadnici, ker le tako bomo nokarali "<=.t*sV,<» *>5ipfn*<w) dela.
Sokol v Voiniku je 2. t. m. priredil dobro uspelo burko »Turške kumare«. Smeha ie bilo mnogo, ker so b*le vloge dobro naučene in lepo padane. Glavni vlogi sta bili v preizkušenih rokah g. Kuharja in ge. dr Mikuševe. Tudi ostale vloge so bile prav dobro podane. Občinstvo je prav zadovoljno zapuščalo dvorano.
Sokol v Središču ob Dravi je imel spet dva prijetna večera Dramski odsek je 19 marca uprizoril veseloigro »Dve nevesti« Režija je bila v spretnih rokah br. Vitorija Vloge so bile vse dobro podane Komedija je res prijetno zabavala številno publiko Med odmori ie igral novoustanovljeni tam-
t
V neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je naša draga hči.
sestra in teta. gospodična
ANA RIHTERŠIČ
POŠTNA URADNICA
v torek, dne 3. t. m. zvečer mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši danes 5. t. m. ob 17. uri iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju.
Maša zadušnica se bo brala v petek ob V27. uri v farni cerkvi
v Celju.
Celje, dne 5. aprila 1934.
Žalujoči rodbini: Rihteršlč in šaric.
buraški zbor. — Dne 2. t m. je imela naša godba običajni koncert. Na sporedu so bili slovanski avtorji, skrbno naštudirani pod taktirko kapelnika br. Kocjana. Razveseljivo je dejstvo, da je bil koncert, po katerem se je vršila prosta zabava, zelo dobro obiskan. Naša godba je dobila s tem toplo priznanje.
Dramski odsek Sokola v Ljutomeru je 24. in 25. marca uprizoril Finžgarjcega »Divjega lovca« z lepim uspehom. Ugajali so posebno zbori fantov in deklet, Tonček pa je žel odobravanje na odprti sceni. Poset obeh predstav je bil zadovoljiv. Na velikonočni "ponedeljek so posetili sokolsko četo na Cvenu sokolski igralci iz Strigove ter uprizorili v Rajhovi gostilni dve gledališki igri.
Ukrajinska sokolska organizacija na Poljskem. V Poljski je v zadnjem času pričelo s podvojeno silo delovati tudi ukrajinsko Sokolstvo, ki ima sedež svoje organizacije v Lvovu in Izdaja tamkaj za društva list »Sokilski visti«. Poleg ruskih in češkoslovaških sokolskih društev so ukrajinski Sokoli tretja nepoljska sokolska organizacija na ozemlju Poljske. Pripravljajo se na letošnji pokrajinski zlet v Lvovu. Iz njihovega strokovnega Usta povzemamo, da društva zlasti v večjih mestih, kakor so Lvov, Stanislavov, StriJ, Zoločev, Drogobič, Rava Ruska, Pfemisl itd. prav pridno delujejo ter prirejajo tudi prednjaške tečaje Ukrajinski sokolski savez še ni član Zveze Slovanskega Sokolstva.
Radio
Čelrtek. 5. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 18: Zgodovinski podatki o vzgoji 6lepcev (Kobal Josip).
—	18.30: Srbohrvaščina. — 19: Plošče po željah poslušalcev. — 19.30: PoeovOr s poslušalci (profesor Prezelj). — 20: Josip Ogrinc: »V Ljubljano jo dajmo« (skupina tre. Danilove-). — 20.45: Vokalni koncert ge. Thierry - Kavčnikove.. — 21.15: Stravinskij: Capriccio (reprodukcija). — 22: Cas. poročila, radio iazz.
• Petek, 6. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 18: Kmečka kapela igra na ploščah. — 18.30: Izleti za nedeljo (dr. Andrejka). — 19: Francoščina.
—	19.30: Plošče. — 20: Prenos iz Zagreba. - 22: Cas. poročila, radio jazz.
BEOGRAD 15: Prenos iz sabora« cerkva.
—	20: Plošče. — 21: Religiozne pesmi. — ZAGREB 12.30: plošče. — 17: Koncert ruskega zbora in orkestra balalajk. — 20: Večer Vatroslava Lisinskesa. — 21: Koncertni večer. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 20.05: Orkester mandolin Ln kitar. — 20.30: Gledališki večer. _ BRNO 19.20: Komorna glasba. — 20.05: Koncert harmonikarjev. — 20.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 22.40: Plesna muzika. — DUNAJ 12: Plošče. — 17.40: švedske narodne pesmi. — 19.15: Klavirski koncert. —.20.10: Iz novih ope-
ret in zvočnih filmov. — 22.25: Plošče. -BERLIN 21.20: Spohrov kompozicijski ve-6er. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — KONIGSBERG 19.35: Pesmi za sopran m harfo. — 21.15: Simfoničen koncert. — 22.30: Operni ork,**t-t. _ MCHLACKER 19.40: Citre. — 21.15: Brucknerjeva VII. simfonija. — 24: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 17.45: Lahka glasba. — 18.40: Klavirski koncert. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Ciganska godba.
BOLNE
NOGE
Z uporabo novega sredstva,
olajšanje v treh minutah
Na tisoč« ljudi v Franciji s« poslužuj« danes novega sredstva, ki naglo in z lahkoto odpravlja vse težave in bolečine nog. S« drevi pomočite noge enostavno v vročo kisi-kovo kopel Saltrat Rodell«. Občutljivost bo minil« takoj, ko bo kisik prodrl v kožo. V treh minutah popolnoma prenehajo vs« vnetja in oteklin«. Kurja očesa se omehčajo tako, da jih lahko odstranit« popolnoma • koreninami br«z bol«čin in nevarnosti. Nosili boste lah-ko lepe čevlje manji« itevilke ter s lahkoto hodili ves dan, ali pa plesali vso noč. Saltrat Rodell s« prodaja z jamstvom po neznatni c«ai ▼ vseb lekarnah, drog«rijah in parfumerijah.
BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite še danes. Ne pošiljajte denarja. Naslov: M. Neumann, service 10—E, Zagreb, Boškovlčeva ul. 44.
,saltrat
^RODel
Repertoar
DRAMA
Začetek ob 20. Četrtek, 5.: Zaprto. Petek. 6.: Visoška kronika. C. Sobota. 7.: Bratje Karamazovi. Premiera. Izven.
N^oelja. 8. ob 15.: INRI. Izven. Poslednja letošnja uprizoritev Cene od 6 do 20 Din. — Ob 20.: Bratje Karamazovi. Izven.
OPERA.
Začetek ob 20. Četrtek. 5.: Traviata. Četrtek. Petek. 6.: Zaprto. Sobota. 7.: Carmen. A.
Nedelja. 8.: Poljska kri. Izven. Znižane cene. +
Premiera »Bratov Karamaiovih« bo v soboto 7. t. m. zvečer. Dramatizacija ima osem slik. in sicer: 1. Preipir v družini. 2. Katja in Grišenjka. 3. >Povsem pravilno«. 4. De-lirij. 5. Himno Bogu. 6. Kdo je morilec? 7. Vrag. 9. Sodna zabloda, ki ima naslednje prizore: Priče — Govor drž pravdnika — Govor zagovornika — Mitja — Sodba. Daljši odmori so po 3.. 5. in 7. sliki. Premiera bo izven abonmaja.
Hranilnica in posojilnica v B raslo včah r. z. z n. z. naznanja tužno vest, da je njen soustanovitelj in zasluženi načelnik, gospod
JOSIP PAUER
trgovec In posestnik, hnejltelj reda sv. Save IV. stopnje
in večkratni član nacijonalnih in kulturnih druStev v starosti 71 let, dne 3. t. m. umrl.
Ohranimo mu trajen in časten spomin!
Braslovče, dne 3. aprila 1934.	_____
ODBOR.
3737
OM m* ton pogrebni Mirri
POTRTI NEIZMERNE ŽALOSTI NAZNANJAMO FRETU2NO VEST, DA JE NAS NAD VSE LJUBLJENI, SKRBNI OČKA, STARI OČKA, BRAT, STRIC, SVAK IN TAST, GOSPOD
JOSIP TONI
MESAR, POSESTNIK IN MEŠČAN LJUBLJANSKI
DANES OB 1,43- URI ZJUTRAJ PO KRATKEM. MUKEPOLNEM TRPLJENJU, PREVIDEN
S SVETOTAJSTVI MIRNO PREMINUL.
POGREB PREDRAGEGA NAM OČKE BO V PETEK, DNE 6. APRILA 1934, OB 4. URI POPOLDNE IZ HISE 2ALOSTI, POLJANSKA CESTA 36, NA POKOPALIŠČE K SV. KRI2U.
V LJUBLJANI, DNE 4. APRILA 1934.
3723
FRANJO, sin; MINKA STIRN, hčerka; JAKOB TONI, brat; MARIJA REMEC, FRAN-CISKA BOLK, TEREZIJA POGACAR, HELENA TONI, sestre; TONČKA roj. ZRIMEC, snaha; UROS, BOJAN, EVICA, vnuka in vnukinja, In vse ostalo sorodstvo.

jjacjiia..' ■ ■.*:
tL ti.;
19
Krinka proti krinki
Roman
»Ce je le res umetnik? Ne zaupam mu. pa je.«
»Ali ga mislite aretirati?«
»Vraga mislim...«
»Drugače bi morali aretirati tudi samega sebe.«
»Tega ne bom nikoli prebolel. Peklenska hudobija! Premislite, kapitan: detektiv, ki nosi v žepu ukradeno blago! To vam ie osme-šenie brez primere!«
»Zdi <;e mi, da imate prav. Ali ne veste nol-ene razlage, Young?«
»Ne. Možnost je samo ena: tat mora biti spreten hitrorrstnik in je patru in meni vse to podtaknil. Prav ste povedali, kapitan, da je hote! n^tjraviti zmešnjavo.«
»Samo o patru govorite in a sebi. Zakaj pozabljate slikarja?«
><Zato, ker ga imam slej ko prei na sumu.«
»Ko ste ga preiskali, pa niste ničesar našli. Ce bi bil imel denar v manšeti, bi ga bili morali najti.«
»Saj to je tisto. Zdaj stoji pred nami prav tako neoporečen kakor vsi drugi, in vendar imam občutek, da se za tem fantom nekaj skriva, in sem prepričan, da še nismo pri kraju.«
»To je katastrofa, Young.«
»Bojim se. da prava katastrofa šele pride.«
>.Bog ne daj!«
»Še drevi moramo postaviti v zakladni prostor stražo. Ta človek se ničesar ne plaši.«
»Vraga! V zakladnici leži samo za valparaiško podružnico paro-plovne družbe 100.000 dolarjev. Treba bo postaviti nekaj mornarjev.«
»Mornarjev? Komu morete zaupati? O kom veste, da ni po-magač, če že sam ne krade?«
»Kaj mi pa svetujete?«
»Na vsej ladji, kapitan, smo samo trije, ki sem porok za nas. Vi, kapitan, prvi krmar in jaz. Mi moramo na stražo! Tem bolj, ker ie tudi vsa odgovornost na nas.«
»Tudi slikarja moramo bistro nadzorovati.«
»Pritegnemo ga k straži.«
»Ali se vam meša?« je vzkliknil kapitan. »Tat na straži! Ta misel je vsekako nova, čeprav si ne morem predstaviti...«
»Namen je iasen kakor beli dan.« je rekel Yonn.gov glas. »Kje moremo tega človeka, ki se nam zdi vsega zmožen, bolje nadzorovali. kakor če ga imamo med seboj? Ako je res to. za kar ga imam. bi vsako drugo stražo ukanil in prelisičil, in mi bi nazadnje vendarle ostali na cedilu. Kdo ve. kakšno hudobijo bi spet izvršil, med tem ko bi mi stražili v zakladnici...«
»Vaša beseda ni čisto nespametna. Young.« je odvrnil kapitan. »Bolj ko premišljujem, bolj mi gre v glavo. Ce je sl:kar res kriv, mu pod našim nadzorstvom vsaj ne bo moči uganjati novih lopovščin. S tem bi bilo že veliko storjenega ...«
»Ali se ne bo čudil?« se je oglasil krmar.
»Ako je gentleman, si more šteti samo v čast, da ga pritegnemo ...«
Premolk je nastal, in v steklu okenca sem videl, kako se je posvetila vžigalica. Menda si je nekdo prižigal stnotko. Nu. slišal sem bil dovolj; bolje je bilo pobrati šila in kopita, preden me opazijo.
Kako mučno bi bilo za trojico, če bi bili vedeli, da sem čul sleherno besedo njihovega razgovora! Ne, siromaki so imeli že tako dovolj skrbi, treba jim je bilo prihraniti novo muko...
Hitro sem jo odkuril v svojo kabino.
Tam sem skrbno zaklenil vrata in vključil majhno stikalce.
Kakšno stikalce?
Oh, ni vredno, da bi govoril! Previden človek sem. Nič kaj rad ne vidim, da se tuji ljudje preveč zanimajo za moje osebne zadeve. In svet je tako radoveden in se zmerom vtika v reči, ki mu mso nič mar. Da. marsikaj bi vam lahko povedal o tem!
A prav za prav sem vam hotel pojasniti svoje stikalo. •
Vidite, mogoče .ie vendarle, da bi kdo iztikal okoli mojih vrat. Kak radoveden steward, kaka dama. k: bi se zanimala zame, ali ... nu. da, človekove misli in želje so že od mlad h let maiopridne, da govorim s patrovimi besedami... tudi Mr. Young bi se na primer utegnil zanimati zame. Majhna špran.iica v vratih ali ključavnica bi utegnila razdražiti njegovo radovednost (posebno zdaj, ko je bil že pokazal, da se zanima zame!), ali pa bi utegnil, medtem, ko bi jaz sedel pri svojih risbah, nenadoma odpreti vrata, da vidi. ali sem res tako malo plašLiv, kakor sem se ondan hvalil v salonu.
Saj vem, da se Mr. Young rad šali. Jaz, ki sem človek brez hu" morja, pa ne maram njegovih šal. Celo sovražim jih. kadar se pre-vsiljivo ukvarjajo z mojo osebo, in zato... sem položil pod preprogo pred vrat: nekaj drobnih žic. ki jih ne more nihče opaziti.
Pa so občutljive, te žičice, ne dado si hoditi po kurjih očesih, ne da bi od ogorčenja ...
Da. še to moram povedati, da so sklenile obrambno in napadalno zvezo z mo.o bud iko. Eden njihovih drobnih živcev vodi k budilki, in če se kdo ustavi pred mojimi vrati, začne budilka zmerjati.
CENE MALIM OGLASOM
t'o 5o par za besedo. Din t.— ciavKa za vsali ogias m enkratno pristojbino DiD 3.— za šitro ali dajanje naslovov plavajo oni, ki lšč«jo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi iu ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, DiD 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2,— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino DiD 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« F15n % - v mamicah odgovor, priložite LPII1 J* v znamKan.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoea se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Liubffana.
'imnujA
ESnoeaa 1 Olii aaveK milili -a suro aH dajanje aa »icrva 5 Din Najmanj znesek 11 Din
Trgovski pomočnik
»ojašt.ne popolnoma proat. dobro izvežban v man«-f*ict jr-ni. špecerijski, ga-!»?if»ri;*lrt in žeteini »troti,
p-vovst.eo prodajalec, ki
tm T'-e'.:f samostojno to-J ; pod-užnioo. d-obi takoj m-s'o. Samo rdamene ponudile s orepisi spričeval r, ne ved bo dosedanjega r■ iižbovan <t je p«slata ca naslov: Alojz:j E e m t c. Dravograd.	9584-1
Vzgojiteljico
k p.-*
'jll'
i m <
os-.n
\i Lf (U
Naslov o-i del trk Jutra 10.043-1
Službo dobijo takoj
V>''dno boijSe dokle. kulia-rca. v- 'is vseh b.Jn!h r - ' h del ter mlad in Trtr ~ »i" fin* y\ vsa h'5nn dela. Pon-udbe n« podru-2 v • > -' !":«!< »a Jesenicah pod T.«	10004-1
Slu ž K in ia
•drava. krepko, k! na popolnoma samostojno in do-b"o kuha-:. ruiožna »ploh ve. sra b'-*iejrr. den. ter bi opravl/.re 'ie'.i na do-fi.: >ni v:-!!i. 7 doi>r:m spri-.'■praWn. dob: službo pri -•r:K«ael;i d-užini v Ljub-!."a;ii. Ponudbe na r.^nfni oiiole.k »Jutra« pod šifro *Pn§tena in varčna«.
10.0G3-1
Prodajalko
%možoo vodstva podružnice fcšče veletrgovina. — Poti tfclbe s - 'iko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 50.000». 10.010-1
M VI! jO
*h b;!>.t deic sprejmem i*. •>}. N.:-. v v oe asnem oddelku >.!;: ra«. 10.028-1
Mlajšega brivskega pomočnika
». rek: bo v hiš: sprejme »ako; Marko Vre«, brtvee. Re." . a ob Savinji. 10.008-!
Pek. pomočnika
sprejmem takoj. V poftev pridejo !« dobri športniki. Joe!p V;slen5ek, pekarna, Murek« Sobota. 10.006-1
Pošteno
blagajničarko
sprejmem. — Ponudbe na ogla*. oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«.	10.011-1
Trgovski pomočnik
mlajši, vajen tudi manipulacije 7. jajci, dobi me-eto. Ponudbe i navedbo referenc n« ntie-tev: Ed. Supi>aQz, Fr;6ta\e. 10.005-1
Mlado dekle
»ačetniea. ki bi pospravljal« ei>be in pomuraiia v L""ie-:ilni, dobi eluibo v Ljubljani. Za'<.>6k« eesia S, nasproti bolnice. 00(iS-l
Več kuharic
do 35 let etare — ki bi oprav!ja'e tndi druga hišna dela. dobe e'. u ž b-o v Selenburffiivi nlioi št. 7/1. Brez|>twe'rM dekle!« dobe prenočile.__10.030-1
Prodajalko
f kavcijo v gotovini, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje v h:5i. p! a C* po dogovora. Ponudbe c« oglasmi oddelek »Jutro* pod šifro »Samostojna«.	10.024-1
2 pomožni kuharici učenko in natakarja
s.amo prvovrstne m-oči sprejme takoj hotel Be-H-e-vue v LjU'b'ja>ni. Ponudbe prosim e sliko in spri^e-v«K.	10.02S-I
Mladenko
vajeno kuhanja, ki bi pomagala tudi v trgovini. sr>rp:m»m. — PoTit:.dbp na o;r'«s. oddelek »Jutra« pod =5tajerkc«.	10.009-1
Beseda 1 Din davpS2Dln šifro ali dajante na
siova a Din NatmaniM znesek 17 Din
Inteligent. učenca
v trgovino s čevlji «pr«j-m- K. \"ukašinovi(5, Mari bo-r. Aleksandrovi c. 13.
10071-44
Ljuba J u r ko vi č:
MALA* * W t*^ KttAUICA *
m * * Noti
(Ilustriral V. Mazi)
45
Tedaj se je Bisernik globoko poklonil njegovemu kraljevskemu veličanstvu in odgovoril: »Presvetli kralj, vaše veličanstvo! Zahvaljujem se vam za prisrčni sprejem in za vladarski pozdrav. Darov vam ne prinašamo nobenih, ker smo samo ponižni, siromašni mornarji, a zato vam poklanjamo svojo vročo ljubezen in toplo srce, ki bije za vas, veličanstvo, in za vss vaš pingvinski narod!« Te besede so zbudile v vrstah pingvinskega naroda vihar navdušenja in odobravanja.
Prodam
Beseda I Din daveS 2 Din za 6Hro ali dajanje n» siova 6 Din Najmanjši zneseK n Din
Norveško ribje olje
najfinejše, svt-it. vedno v zalogi. Naročila točco proti povzetju. Picooti. Tyrševe (Dunajska) cesta štev 6 34S 6
Premog in drva
te>r ka.rbo[wrketi: Frane Siovše. Koieiijska ul. 19 toi. 39-34.	100
Radi selitve
ugodno prodam umivalnik. 2 postelji, 2 nočni omarici, kuhinjsko kredenco, pisalno miio in ogledalo. Slomškova ulica 14, pritličje, desno.	10.034-6
Avto, moto
Beseda 1 Din davek 2 Din za šllro al! dajanje na slova 5 Din. Najmanjši zneset 17 Din.
Avto
znamke Fiat 509 A, s 4 vrat-i, v brezhibnem stanju zelo ugodno prod« m proti gotovini aii hranilni kuji gi dubreg« denarnega za voda. PouimUi* na podruž ttico »Jutro« t Celju pod značko »5S<.	4052-10
Opel Kabriolet
štirisedpžen. model 193". skoraj uov, takre plačane.
Buick
limuzina, model 1950, 29.000
Austro Daimler
in STEYR brezhibna, oba sedoinsede ž na. odprta —
Renault
mali, potreben molenkost nege. popravila, 3200 Din n g'Kl n o proda L o v š e. Beethovnova ulica 14. — Telefon 27-23. 10.027-10
Starejša kuharica
zdrava, samostojna, čisra ln pridna, išče službo v fini hiši. Zna nemško in ima letna spričeval«. Xa slov v trafiki na M k oii-čevi eestai 14. 10.014-2
Trgovski praktikant
Fant s štirimi razredi jrm nazije in malo maruro — želi na enoletno prakso v kako trgovino. Xaslov v oglocuem 0<ide:ku »Jutra« 10.0fi3-2
Mlad delavec
vajen vrtnarstva, vsakega domačega in km°čk''ga de-1«. išče stalno s!užbn. — Godnjavec. Ljubljana. Lopi pot št. 24.' 10.019 2
Samostojna
gospodinja
dobra kuharica, t primerno izobrazbo, vajena =a-n; os to j n »ga gospodinjstva, ki zna šivati. Bee primer no sluibv. \nslov v oddelku »Jutra«. 10.050-2
Krojaški pomočnik
išče službo v boljši delov-n'ei. radi izpopolnitve. — Pača postranska stvar. Naslov v 0-g'asr.em oddelku »Jutra«.	10.02:3-2
Pekovski pomočnik
v«jn-5,":ne pfroet. išče str\l-no službo. Dopise na po-dr upnico ■»Jutra« v Ce'ju pod značko »Delavpe«.
10.06>S-2
Natakar
star 26 let, zmožen državnega in nemškopa ježka, išče službo. Po!«ži tudi do 5000 Din kavcije. Cen:ene ponudbe no pr.dniž. Jutra v Mariboru pod »Tr»z»-n«.
10072-2
Avto
znamke Citroen, z minimalno uporabo b-no'ii.-A, poceni prodam. — Po:?.ve se v garaži Lojze, Mik' šičeva cesta.	10060-10
Beseda 1 Din daveB 2 Din za šifro aii daianje na slova 5 Din Naimaniš! znesek 17 Din
Klobučarji, pozor!
Kupuj-emo odipadke (odrez-ke) nove in stare klobuče-vune, eukna in volne. Po nudbe in vzorce [>os''at.i ns naslov: »Obnova« d. d.. L}ubl;ana, Vošnjokova u'. št. 22/a.	10.0:38 7
15 m kompletnega predležja
(trans m.ieije) z i«'žaji na obroč, premera 75. SO ali 85 mm. kupim proti goto vini. Ponudbe z navedbo cene člmpreje pod značko »K. K.« na oglasni odde lek »Jutra«.	10.007-7
Razno orodje
rabljeno, toda dobr-o ohra njeno, kovaško kakor tudi mehanikarsko. kupim takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10.049 7
Službe išče
Beseda 50 para dave*
l Din. šifro ali da-lan le naslova 3D!n Nai man(8 znesek 12 Din
Trg. pomočnica
išče mesto v trgovini papirne stroke. Ostalo po dogovoru — tudi osebno Ponudbe na o^^sn- o-ild" lek »Jutra« pod »Zar.es Ijiva ia pošteno«.
10.041-2
Beseda 1 Din davek 2 DId za šifro alt iaianle na slova 5 Din Natmantši znese* 17 Din
Vlogo Kmetske posojilnice
v Ljubljani, več s"o tisoč prodam. Ponudbe na 05 . oddelek »Jutra« pod šifro »Prodam Kmeteko«.
10.049-16
Vinskemu trgovcu
prodam mojo hran. knji žico Posojilnice Ptuj. z v t.go 25.000 D'n. za na kup vina. — Ponudbe na Ogl«. oddo:s>k »Jutra« pod »Ptuj 1000«.	10.021-16
Ureditev dolgov
sodne in izvensodne
poravnave, konkurzne zadeve,
upeljavo, vodstvo, revizije ln stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov :n kalkulacij. nabavo kreditov, likvidacijo km-ečkih d.Vgov in uvedbo
kmečke zaščite,
vso trgovsko-obrtne infor-macijo in d-uge neurejen« poslovne zadeve poverite zaupno koncesi:onirani ko-rporcijalni pis<irni Loize Zaje. sodni zadr. revizor ■n zapr:S"ženi kn;iC"V'>d fki strnkovnak. T,Hib!'ana Gledališka u ica š ev. 7/1.
10.054-16
Hranilno knjižico
»ZidniH zveze« ng-dn^ prodam. Pr:asni'a v gostilni v Tavčarjevi ul. 4.
10.064-16
neseda 1 D1n davek 2 Din >a Slfro ali dajanje na 'lova 5 Din Najmanlši znesek 17 D n
Posestvo
užitka prosto. b''za Ljubljane. okoli poslopje ve :k sadni vrt. oi»ej«re njive, gozd za drva in s te! jo it^ travnik, da se lahko red'" tri živine. 7. vsern pripadajočim or-od:em in živino usodno p^do Franci Jor ko. Ljubjana. poštni pre da' 70.	9706-20
Vrednote -
Beseda 1 Din dav*k 2 Din za šifro ali datanje na slova 5 Din Nalmanlši znesek 17 Din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE - iuvelir
Ljubljana, VKolfova ulica 3.
Pohištvo
Beseda 1 D!n davek 2 Din ea šifro ali dajanje na slova 5 Din Naimaniš! znesek 1, Din
Jedilnica
dobro ohranjena naprodaj Naslov v ogoentrn odde ku »Jutra«.	10059-12
Oblačila
Eeseda 1 Din davek 2 Din za šifro alt dalanje na slova 5 Din. Najmanjši znese11 17 Din.
Damske pomladne plašče
nndi po zelo nizkih cenah, in sicer: 6porten plašč. reklamna cena 130 Din. — eleganten športni raglan 350 Din. trenikoatl v novih fa-zonah 400 Din, temno modri, črni in rjavi 450 Din damska krila In bluze cd 55 Din. — otročke oblekce. velika Izbira, od 23 Din naprej. F. 1. Goričar, — Ljubljana. Sv. Petra cesta 29 Plašči ln kostumi se izdelujejo tudi po meri! Oglejte si izložbe' 9366-1?
tamm
Beseda 1 D!n davek 2 Din
za šifro ali dajanje na »lova 5 Din Najmanjš' znesek 17 Din
Bel krompir
vagonske količine, ter ja boika in fižol maoše ko ličine kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce i h pod značko »Schnee flocken«.	10.067 33
msmm
tfeseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na
slova 5 Din Natmamsi znesek 17 Din
Skladišče in garažo
iščem. Ponudbe n« ogla«, oddelek »Jutra« |>od š:fro »Izven mitnice«. 10.039-19
Svetla delavnica
v sred'ni mesta takoj na razpolago, šelt-cburgova 5. 14.	9628 19
Starejšim osebam revmatične bolečine
zagrenjujejo stare dni. Vsem, ki trpite na bolečinah v kosteh, zbadanju, ishiasu, zobobolu, glavobolu priporočamo masažo.
Za masažo je dobra
MASA2A Z ALGO VAS KREP1~ALGA JE ZA STARL LJUDI PRAVA BLAGODAT. ALGA SE DOBIVA POVSOD
R S Br. IS.117'3;
f
Mesto gospodinje
išče žensk« srednji lot. vststram-ko izobražena. — G^e tudi k majhnemu otroku. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« p.*i šifro »Požrtvovalna«. 10.032-2
Starejše dekle
zmožno kuhanj«, šivanj« in vrtnih del. išče službo Naslov v oglasnem odde k u »Jutra«.	10.070-2
Nenadno nas je zapustil naS nad vse ljubljeni soprog, stari oče, predobri oče, brat, tast, stric, gospod
Joško žnidar
trgovec in posestnik v Mengšu
v starosti 63 let.
Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 5. t. m. ob 10. uri dopoldne s sv. mašo na farno pokopališče v
Mengšu.
Mengeš-Jesenice, dne 4. aprila 1934.
Globoko užaloščeni: Reza 2nidar, soproga; Miha, Pepea por. Šutar, Tone, Rezka, Pavla, otroci; Janko Šutar, trgovec, zet; Miha, Janez, Tone, bratje in ostalo sorodstvo.	3724
Poslovne prostore
v centru, p imerne za de-lavnco. pisarno ali dru štvene pr0s'0re, cca 4<M» m5 suhi in svetli, takoj od dam. Naslov v o^asnem oddelku »Jutra«. 10.053-19
Gostilno v Mariboru
»M>-sto Trst« oidarr radi selitve. Cenj. ponudbe na Gostilna mesto Trst. Tržaška 8.	10074-19
IJ >
.Reseda 2 Din davek 2 Din za šifro ali dalanje naslova 5 Din Natmanjš. znesek 20 Din.
Študent
išče prikupno in rahločutno. 16—20letno prijateljico. — Ponudbe na og aeni oddelek »Jutra« pod šifro »Odkritosrčnost«.
10.040-24
Dvosob. stanovanje
komfortno, po nizki ceni takoj oddom na Tv ševi c. št. 91.	"10.042-21
Dvosob. stanovanie
s kabinetom, v podprlt tčju oddom z mu ;euo. Istotam oddam tudi ma.ben
lokal z eno sobo
poraben tudi za stanova nje. Vodovodna cest« 5.
10001-21
Enosob. stanovanie
takoj oduam v Rf.vžni dolini. cesta III štev. 7.
10.002-21
Dvosob. stanovanie
oddam s 1. majem v Ilirski ulici 22. Pojasnila pr hišniku.	10.058-21
2. II. 1933!
Polti bolečin na Te je spomin. Srečen, Bo(r Te živi!	10.051-24
Glasbila
Beseda 1 Din davek 2Din 7a šifro ali datanje na
slova 5 Din Nalmanlši znesek 17 Din
Kratek klavir
dobro ohran'en. lep glas. ug~jn^ proda Z a d j e !. Karlovžka cesta štev. 9 1.
10052.26
Kratek klavir
dobro ohranjen, poceni proda Fausto Vidic. Cer netova 6.	10065-26
K
Bes°da 1 D!n davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmaniši znesek 17 Dtn
Slike za legitimacije
;ideluje na 'hitreje fotograf H:bšer Hugon. Ljubljana. Sv. Petra cesta štev 25. Telefon 3911.	65 30
Informacije.
Beseda 1 Din davek 2 Din
za šifro ali dajanje na slova 5 Din Natmanjši znesek 17 Din
Davčne prijave
izvršuje sttokovnjaško Go srndarska pisarn« v Ljub !:«ni. M klosičeve c-sta 7 II. nadstropje. 9964-31
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din Naimanlši znesek 17 Din
Stirisob. stanovanje
solnčno. v vili v centru me«ta. s souporabo vrta oddam s 1. majem. Ol> dati v Knafljev* ul. 13/11.
9966-21
Dvosob. stanovanie
s pritiklinami. vodovodom in elektriko oddam s 1. nrajem solidni stranki v Rožni dolini, ces-'a IV/22.
10.032-21
Trisob. stanovanie
sončno, z vsemi pritikitia mi ter c-entralro kurjavo, vse pod enim k učem. oddamo s 1. ma:«-m v Dvora kovi ulici 10/HI. Inforni« cije daje v pritMč'u Pen zijski fond advokatske ko
more.	10.055-21
Enosob. stanovanie
takoj oddam na G urah. oesta 1/6.	10075-21
Dvosob. stanovanie
s kabinetom in kuhinjo oddam s 1. majem v Rož ni dolini, cesta VI ?8.
10057-2".
Stanovanja
Beseda i Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek in Din.
Sobo in kuhinjo
išče tričlanska družina za 1. maj. Najraje ob Celovški r-f-st: do remize. Po nudbe no oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen pač-nik«.	10.026-21/«
Stanovanie
čedno, preprosto, išče mirna drtlžina v mestu, za 1. mai. P>nudbe z navedbo najemnine na oglasni od-dele-k »Jutra« pod »M -na družina«.	:0.O62-21'a
Stanovanie
eno- ali dvosobno ilčetn. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trije člani«.	10.061-21/a
Sobico
najraje s
h ra.no
oddam
centru me«ta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10.037-23
Dve sobi
opremljeni ali prazni, s souporabo kuhinje, event. z vso oskrbo odda Jenko. Galjevic« 232. 10.017-23
Opremljeno sobo
čis'o :n zračno, s posfb-nlm vhodom in elektriko takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Ju*ra«.
9976-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom. 1 za sod:šča takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 10.023-23
po
Sostanovalca
nizki ceni takoj aii s 15. aprilom sprejme J. C-effnar, Trnovo, švabičeve ulica 1.	10.025-23
Opremljeno sobo
s sejiaratnim vhodom, v centru mesta te.koj oddam Naslov pove ogatni oddelek »Jutra«.	10.044-23
Sostanovalca
po nizki ceni sprejmem z vso oskrbo v zračno, solnčno sobo. Sprejmem tudi
abonente
Flori jenska u'.;ca št. 197! desno.	lO.r,47-23
Opremljeno sobo
p posebnim viiodom, 'oddani crospodu a i gospodič-r: b.izu dramskega i-eds-"-"•:«. Nas'ov v ogl«e"ie.m odd-lk-j >Jut.ra«. 10.056-23
Separirano sobo
opremljeno sli prazno, er. tudi e hrano, prav tako
tudi kabinet oddam v Gledališki tr!. 7, visoko pritličje, desno.
10/K*-2S
Beseda 1 Din davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Telefon
^^ Premog SF Rarbopakete yL drva in koks
* ^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
GOLAŽ
EKSTRAKT
mora biti v vsaki kuhinji
»Ekstrakt družba«
Ljubljana Gosposvetska c. 8
VRTNE SOLNČNIKE
izdeluje: BELA FETTMANN
Zagreb, Masarvkova c. 9.
PrevzeJU« tudi prevleke. — ZahteTaj'e
b-ezplačtii i!netr«v«. ni cenik!	121
	
figffiraagff	•>. •« v--" ' : -t' *•>■ "» - '-** j : ■ v ,"'*" 'V. • ••.•.'
/J iHMiTi f T>
Beseda 50 par davek 2 Dir
za šifro ali dajanje na s'ova 3 rJIr Ntiimanlš! znesek 1? Din
Sobo
s strogo s*i»irirsn:m vhodom oddam boljšemu so spodu. Naslov v ogesntm oddelku »Jutra«. 9953-23
Solnčno sobo
zračno in mirno, oddam solidnemu g ^podu takoj v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
9944-23
Sobo
v centru mest« tik d-eme oddam po zmerni ceni boljši osebi. Mlkli«. Gre-goriičeva 51. 10.015-23
Popolnoma zastonj
je za naročnike »JUTRA« njih nezgodno zavarovanje pri -zavarovalnici »Jugoslaviji«, saj točnosti v plačevanju ni smatrati za kako protidajatev. Danes preneha veljavnost tega zavarovanja, Če še niste noslali naročnine.
Radiotermalne, znane za vse bolezni,
priporočljive
šmarješke toplice 27° H
sprejemajo v predsezoni od 1. maja do 30. junija na 10 dnevno penzijo (3 krat dnevno dobra, domača hrana, kopeli in zdravniški nasveti) za Din 400.—. V glavni sezoni od 1. julija do 31. avgusta na 10 dni Din 500.— za osebo. UPRAVA KOPALIŠČA NOVO MESTO
ZAHVALA
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob priliki smrti naše ljubljene, nepozabne mame, stare mame, prababice, sestre, tašče, tete in svakinje, gospe
Marije Muller
trgovke In posestnice
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini, čč. sestram usmiljenkam, zdravnikoma gg. dr. Zamiku in dr. Grumu za veliko požrtvovalnost in skrb zdravljenja pokojnice, predsedstvu občinske uprave, gasilnemu društvu, združenju trgovcev, obrtnemu društvu, darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, dalje vsem. ki so prihiteli od blizu in daleč ter spremili blago pokojnico v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Zagorje ob Savi, dne 4. aprila 1934.
3717	Globoko žalujoči ostali.
<*viier. i /«ia	<«»£i/*)rcij »JuLra« AdoU Kibiukaj Za Narodne askarno d. d. Rol uskarnarja Frani Jezersen Za inaerauu del ie odgovoren Aioj? Novak Vsi v Ljudi jam