OSREDNJA
KNJIŽNICA
CEDE
Celje - skladišče D-Per
III 5/1993
5000001020.6
COBISS s
L
Leto XV - številka 6 - junij 1993
v«

. w ve?"
■ .

-»-■/*	••• I |»V* v •
Telefoniji boljši časi
PTT Celje in Izvršni svet podpisala pogodbo za 1800 priključkov
Po podatkih PTT Celje ima žalska občina samo 17 priključkov na sto prebivalcev, regija 20 in republika 25. Še do leta 1980 je bila žalska občina nad povprečjem regije, zadnja leta pa je precej zaostala. Trenutne razmere že zavirajo gospodarski razvoj in poslovanje. Zato je podpis pogodbe med PTT podjetjem in Izvršnim svetom v vrednosti 3,6 milijona mark za nabavo petih central s 1800 priključki izrednega pomena za razvoj telefonije v občini. Izvršni svet se je s pogodbo zavezal, da bo zagotovil dva milijona mark premostitvenega posojila iz razvojnega sklada. Od
tega bodo 1,4 milijona mark namenili pošti letos, razliko pa naslednje leto. S temi sredstvi bodo takoj naročili potrebno opremo za centrale in optični kabel. Celoten projekt naj bi bil zaključen v letu dni. Najprej bodo položili optični kabel za medkrajevno povezavo med Celjem in Šempetrom, sledila bo nova digitalna centrala v Šempetru. Ker so največje potrebe v Žalcu, bo žalska centrala na vrsti prva, in sicer s 860 priključki, naročniki pa jih bodo dobili v začetku naslednjega leta. V projektu je zajeta še centrala na Polzeli s 480 priključki, z večjima centralama pa bo-
do zmogljivosti povečali še v Petrovčah in Pirešici.
»Zavedamo se, da smo dolžni gospodarstvu nuditi pogoje, zato smo si v občinskem vodstvu prizadevali izboljšati telefonijo,« je ob podpisu pogodbe dejal predsednik skupščine Milan Dobnik.
»Vesel sem, da smo po nekajmesečnih prizadevanjih uspeli najti skupen dogovor, ki bo končno rešil najtežji problem v regiji, s tem pa smo si dolgoročno zagotovili reševanje telekomunikacij v žalski občini,« je dejal direktor PTT Celje Jože Palčnik.
jk
Suša pataka
Lani nas je pestila vročina in suša sredi podjetja, letos pa že kar na začetku. Že več kot mesec dni se oziramo v nebo in upamo, da bo začelo deževati in da bo namočilo presušena polja in vrtove. Savinja in njeni pritoki so skoraj usahnili, podtalnica se je precej znižala. Pitna voda je za številne družine že pravo zlato. Hmeljarji ne pomnijo, da bi morali kdaj hmelj zalivati že v tem času. Komunalci so morali poiskati nova začasna črpališča. Zaskrbljeni so tudi ribiči, saj je ogroženo življenje rib. Zato varčujemo z vodo, da bomo prebrodili to hudo sušno obdobje.
Na fotografiji direktor PTT Celje Jože Palčnik in predsednik izvršnega sveta Boris Krajnc med podpisom pogodbe
O avtocesti nič novega
Predstavniki republiškega' ministrstva za promet in zveze iz meseca v mesec odlašajo z odločitvijo o izbiri trase bodoče avtoceste. Zavlačevanje vse bolj potrjuje sum, da se izgradnja avtoceste odmika v naslednje tisočletje. Primerjalna analiza predlaganih tras bi namreč morala biti končana že februarja. Predstavniki občine so po zadnjem obisku v Ljubljani zagrozili z zaporo ceste zaradi nemogočih prometnih razmer zlasti v Šempetru. Že sedaj pa lahko zapišemo, da z začetkom izgradnje v letošnjem letu ne bo nič.
jk
Koncert uspel
Vlado Kreslin je z Beltin-ško bando priredil nepozaben koncert za polno dvorano Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Obiskovalci so odhajali domov zadovoljni, s prekmursko glasbo v srcu in z občutkom, da so z nakupom vstopnice storili nekaj dobrega tudi za Občinsko matično knjižnico Žalec in za šest krajevnih knjižnic v občini. Z izkupičkom koncerta bodo knjižnice, ob po-
Krajevni odbor SKD Sv. Jurij pri Taboru vabi 11. julija ob 15. uri v Črni vrh nad Taborom na blagoslovitev obnovljenega evharističnega križa. Dostop do prireditvenega prostora bo označen, po prireditvi pa bo za okrepčilo poskrbela podeželska mladina. Vabljeni!
prečni ceni knjige 2.500,00 SIT, bogatejše za 76 knjig.
Lepo, kajne? Zato se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali z reklamo, posebno Savinjčanu, Radiu Celje, Radiu Velenje in kolektivom celjskih srednjih šol.
Sponzorji, ki so dodatno podprli našo akcijo z motom: Za glasbeni užitek, za knjigo, da nam bo lepše živeti, pa so:
EMTEKS Žalec, COTA Petrovče, AZUR Žalec, ADRIATIC Celje, AGRINA Žalec, MESTNA SKUPNOST Žalec, ALL ŠPORT Žalec, LEMAEX Griže, FERRALIT Žalec, BIROTEHNIKA GRADIŠNIK-JUTRŠEK Žalec in GOSTIŠČE ŠTORMAN Šempeter.
Kolektiv Zavoda za kulturo Žalec
O, bratje, bratje - prišel je čas!
O, bratje, bratje - kako je v vas?
So li vaše njive zorane?
Zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj semena zlata padajo -so li vaše njive zorane?
Otresite zaduhlih se sanj!
Po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil, ves klic zaman, doživi ga le, kdor je pripravljen nanj!
O. Župančič: Vseh živih dan, odlomek
Čestitamo za 25. junij -Dan državnosti!


r	Dariloj
ki ne izkazuje le Jure Kočevar	ljubezni
ilflMdllttllf Ami •IHUUivt	iff MHVI
• nakit za vse priložnosti in starosti
Moderne oblike,
izdelava nakita po naročilu, ugodne cene!
Planinsko društvo Žalec - sekcija Galicija prireja 24. junija 1993 bo 20. uri
KRESNO NOČ na Gori -
na Šentjungerti nad Galicijo
Kres - ta prastari praznik bomo obudili s pesmijo, plesom in prikazom starih običajev.
Nastopili bodo plesalci folklorne skupine France Prešeren iz Celja, citrar Franci Roban iz Robanovega kota, moški pevski zbor iz Vojnika in učenci Oš Petrovče.
Program je pripravila in ga bo povezovala Breda Sip. Posebna mikavnost večera bo že tradicionalno iskanje čisto pravega kresnega zaklada.
Obiskovalci, ne pozabite žepnih svetilk!
Morebitna odpoved prireditve zaradi slabega vremena
bo objavljena na Radiu Celje	_ . -	.,
Prisrčno vabljeni!
PROGRAM PRIREDITEV
ŽALSKA NOČ 1993
18. JUNIJ:
-	ob 20. uri: 8. FESTIVAL AKUSTIČNE GLASBE
(Hmeljarski dom Žalec)
21. JUNIJ:
-	ob 20. uri: IZ ŽALCA PREK HIMALAJE NA KITAJSKO
(predavanje Andreja Strahovnika z diapozitivi - v Občinski matični knjižnici)
24.	JUNIJ:
-	ob 17. uri: PODELITEV TURISTIČNIH PRIZNANJ
(Dom II. slovenskega tabora)
25.	JUNIJ:
-	ob 10. uri: TENIŠKI TURNIR
(Športni center Žalec)
-	ob 17. uri: CVETLIČNA RAZSTAVA IN KONCERT MLADINSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA
(Mestni park)
-	ob 18. uri: POZDRAVLJENA, SLOVENIJA
(Glasbeni večer na Slandrovem trgu, posvečen dnevu državnosti)
-	ob 20. uri: VESELICA POD STOLETNIMI LIPAMI
(v Gotovljah);
ŽALSKA NOČ (zabava na ulicah Žalca)
26.	JUNIJ:
-	ob 9. uri: ŠPORTNI DAN (v Športnem centru)
-	ob 10. uri: SPRETNOSTNA KOLESARSKA DIRKA in SREČANJE OLDTIMERJEV - na Slandrovem trgu
-	ob 17. uri: SRCU IN PESMI PROSTO POT (nastop mladih glasbenikov pred ŽANO)
-	ob 18. uri: NAGRADNO ŽREBANJE ŽANE Žalec
-	ob 18.30: PROMENADNI KONCERT GODBE LAŠKO IN MAŽURETK - (po mestnih ulicah);
NASTOP KUD ANTON TANC iz Marija Gradca (pred SKB banko)
-	ob 21. uri: MODNA REVIJA (pred SAVINJKO)
-	ob 22. uri: OGNJEMET PRI HOTELU
26. in 27. JUNIJ: MEDNARODNI KONJENIŠKI TURNIR V GOTOVLJAH
ZA ZABAVO BODO SKRBELI ansambli: SLOVENIJA, NOČNA IZMENA, MIX-MAX, CMOK in ŠANK ROCK; TOMAŽ DOMICELJ z ansamblom, HELENA BLAGNE z ansamblom in JAKA ŠRAUFCIGER.
POKROVITELJ: POLNILNICA COCA-COLA ŽALEC, PIVOVARNA LAŠKO, SKB BANKA CELJE, HMEZAD EXPORT-IMPORT.

60-letnica G D Matke
V	počastitev 60-letnice bo Gasilsko društvo Matke 17. julija ob 15. uri pripravilo tekmovanje gasilcev veteranov s svečano parado in s podelitvijo pokalov, ki se bo zaključilo s prosto zabavo in srečolovom.
V	nedeljo, 18. julija, ob 15. uri pa bo potekalo izbirno tekmovanje harmonikarjev za Zlato harmoniko Ljubečne 1993 in za harmonikarja Savinjske 1993. Tekmovalci, ki želijo sodelovati na tej prireditvi, naj se pisno prijavijo na GD Matke ali telefonično na številko 063/723-403.
Ne(zaupnica) občinski vladi
Boris Krajnc še naprej predseduje vladi
Majsko zasedanje zborov občinske skupščine se je zapletlo po glasovanju že druge kandidatke za podpredsednico izvršnega sveta. Ker na predlog predsednika izvršnega sveta v razpravi ni bilo pripomb, s predlogom je soglašala tudi komisija za volitve in imenovanja, takšnega razpleta ni bilo moč pričakovati. Mara Mohorko, ravnateljica Vzgojno varstvenega zavoda Žalec, ni dobila podpore poslancev. Za tem je predsednik izvršnega sveta ponudil nepreklicen odstop. Poslancem je namreč pojasnil, da v takšnih razmerah ne more prevzemati odgovornosti za učinkovito delo vlade, saj področje družbenih dejavnosti predstavlja kar polovico občinskega proračuna. Na pobudo predsednika skupščine so poslanci za tem glasovali o zaupnici predsedniku'izvršnega sveta. Kljub izglasovani zaupnici je Boris Krajnc vztrajal pri odstopu. Izvršni svet in predsednik pa delo nadaljujejo. Več o razmerah in zapletu sta nam povedala Boris Krajnc in Milan Dobnik.
»Na zadnjem zasedanju žalske doslej. Kaj pomeni takšna kri-skupščine 27. maja 1993 je pri-, za občinskega vodstva, pozna-
šlo tudi v njej do političnih iger, kot je zapisala novinarka v Novem tedniku. Zdi se mi potrebno napisati nekaj misli o tem dogajanju v skupščini in njej v Savinjčanu, da bo lahko vsak občan prebral moje stališče do tega dogajanja in si na njegovi podlagi ustvaril ali dopolnil svoje mnenje.
Predsednik IS gospod Boris Krajnc je na tej seji predlagal gospo Maro Mohorko kot kandidatko, ki naj bi jo izvolili za podpredsednico IS in sekretarko sekretariata za družbenoekonomski razvoj. Predlagana kandidatka ni dobila potrebne absolutne večine glasov in tako ni bila izvoljena. Glede na to, da ni o kandidatki nihče razpravljal in njej ali predsedniku IS postavil kakšnih vprašanj, se je zdelo predsednikdu to početje neresno. Zato je ponudil v skupščini svoj nepreklicen odstop. V tistem trenutku mi je postalo jasno, kaj bi za občino sprejetje takšnega odstopa pomenilo. Zato sem njegovo ponudbo dal na glasovanje. Skupščina je predsednika IS izvolila, pa naj ga tudi razreši. Na glasovanju je predsednik IS dobil prepričljivo podporo. Postalo je jasno, da so mnogi poslanci glasovali samo proti predlagani kandidatki, ne pa proti IS.
Odstop IS bi v tem času povzročil velike motnje v delu občine. Res je, da bi moral odstopljeni IS delati naprej do izvolitve novega, res pa je tudi, da odstopljeni IS ne bi delal s takšno prizadevnostjo, kot je
mo iz vrste slovenskih občin in si ni želeti, da bi se kaj podobnega zgodilo tudi pri nas. Izvolitev novega IS je zelo vprašljiva. Zahteva po odstopu sedanjega IS je popolnoma zakonita in dovoljena politična dejavnost. Vprašanje je samo, koliko je modra glede na okoliščine, v kakršnih smo. Reči, da se moramo čimprej dogovoriti za postavitev novega IS, je lahko, glede na izkušnje drugih pa je jasno, da to ni niti malo lahka naloga. Zato menim, da bo tudi v tem primeru bolje, če se držimo stare zdravniške resnice, »da je bolje preprečevati težave, kot pa jih potem zdraviti«. Glede na dosedanje dobro sodelovanje skupščine in izvršnega sveta ter glede na to, da nas čaka do konca mandata še nekaj zanimivih in pomembnih nalog, upam, da bo izvršni svet upošteval mnenje skupščine in še naprej opravljal svoje delo korektno in v zadovoljstvo občanov,« je povedal Milan Dobnik, predsednik skupščine.
»Že v Novem tedniku sem omenil, da je moja dolžnost, da občani kot vestni in pošteni davkoplačevalci zvedo za vzroke ter posledice mojega odstopa in stališča, kako naprej do izvolitve nove občinske vlade.
Vzrok za moj nepreklicni odstop na skupščini 27. 5.1993 je bila ugotovitev, da kot predsednik ne morem več zagotoviti izvajanja politike na področju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti in s tem
seveda prevzeti odgovornosti za nastalo situacijo.
Do te odločitve pa me je pripeljalo nerazumljivo dejstvo, da so poslanci v skupščini že drugič zavrnili moj predlog za izvolitev podpredsednice izvršnega sveta in imenovanje sekretarke sekretariata za družbenoekonomski razvoj in finance brez vprašanj in obrazložitev. Podobno se je zgodilo pri sprejemanju proračuna za leto 1991 in 1993. Ker je bilo to zame nerazumljivo in nesprejemljivo dejanje, kajti rezultati dela so odvisni od pogojev (sekretar sekretariata za družbenoekonomski razvoj in finance je zadolžen za dejavnosti, ki so v proračunu zastopane s 50% sredstev) sem predlagal svoj odstop. Prepričan sem, da vzrok za neizvolitev ni bila predlagana kandidatka, saj je ustrezala vsem kriterijem, ki sem jih upošteval pri izbiri ostalih članov izvršnega sveta, (kot že rečeno, nihče tudi ni javno in korektno vprašal ali izrazil dvoma o primernosti kandidatke) ampak je bil cilj posameznikov ali skupine onemogočiti moje delo oz. delo celotnega izvršnega sveta, čeprav v triletnem obdobju ni bilo javnih in argumentiranih kritik na račun dela sedanjega izvršnega sveta.
Istočasno pa se mi poraja tudi vprašanje, ali se vsi poslanci, ki sedijo v občinskih klopeh, zavedajo svoje vloge in pomembnosti odločitev, ki jih sprejemajo, ali pa glasujejo po vnaprej določenem scenariju.
Nesprejem mojega odstopa oziroma izglasovana zaupnica pomeni obvezo za nadaljnje delo izvršnega sveta, čeprav v okrnjeni sestavi. Ravno tu so poslanci s svojimi neargumentiranimi odločitvami naredili veliko škodo, kajti težko bo prepričati novega kandidata ali kandidatko za mesto podpredsednika izvršnega sveta, da bo privolil v kandidaturo. Še tako logičen in verificiran izid glasovanja pred skupščino se lahko na sami skupščini spremeni v povsem nasproten rezultat. Pa naj še kdo reče, da v ozadju niso bile politične igre!? (Lahko jih imenujemo tudi drugače!).
Odstop predsednika izvršnega sveta pomeni odstop ce-
lotnega izvršnega sveta, kar seveda pomeni okrnjeno delovanje na vseh področjih življenja v krajevnih skupnostih, kjer izvršni svet v sodelovanju s skupščino zagotavlja pogoje za normalno delo in življenje. Tega pa si prav gotovo nihče ne želi, še najmanj pa tisti, ki na to nimajo vpliva, svoje obveznosti do družbe pa pošteno in vestno poravnavajo.
Ker poslovnik skupščine tudi v primeru nezaupnice zavezuje izvršni svet, da do izvolitve novega izvršnega sveta opravlja svoje naloge, je moje stališče, da dokler smo legalno na funkciji in zato tudi plačani, svoje delo opravljamo korektno in s polno odgovornostjo v okviru možnosti, ki jih za delo imamo. Ravno zato smo v preteklem tednu podpisali pogodbo o nakupu petih novih telefonskih central na območju občine Žalec in začeli eno izmed nalog, ki jih bo še potrebno realizirati v naslednjem obdobju in so pomembne za razvoj občine.
To seveda ne pomeni preklica odstopa, kajti vedno sem bil in bom poskušal ostati načeln, zato naj naše delo ne bo ovira tistim, ki imajo še vedno ambicije, da postavijo nov izvršni svet,« pravi predsednik izvršnega sveta Boris Krajnc, jk
Druga plat
skupščinskih
dogodkov
Gospod predsednik Milan Dobnik, pravi da gre za politične igre. Gre za nedokazano trditev, zato vam posredujemo podobno: med predstavniki političnih strank se prenaša trditev, da je gospod predsednik Milan Dobnik nagovarjal nekaj dni pred sejo skupščine nekatere poslance in predstavnike strank za glasovanje proti Mari Mohorko. To je gotovo dokaz, da igra ni bila pripravljena, saj nepreklicnega odstopa predsednika IS ni pričakoval niti gospod Dobnik.
Glasovanje o (ne)zaupnici ni prišlo niti iz vrst poslancev niti na predlog predsednika IS. To je predlagal predsednik SO, ker je pač sodil, da ne more g. Kranjc kar tako nepreklicno odstopiti. Glasovanje o (ne)zaupnici je bilo rezulti-ralo z navadno večino v podporo predsedniku IS. Ne gre za
Dr. Janez Zupanec, poslanec v državnem zboru
Dogajanja v parlamentu
Dnevni red osme seje je bil tako obsežen, da mi odmerjen prostor ne dopušča, da bi ga v celoti osvetlil. Zato nekaj besed le o najpomembnejših od petdesetih točk dnevnega reda seje, ki se je vlekla skupaj kar tri tedne.
Končno je bil sprejet zakon o gospodarskih družbah, ki spada med temeljne zakone na področju gospodarstva. Njegova vsebina je prilagojena novi ustavi in lastninskemu preoblikovanju podjetij. Da so bile teze zakona dobro pripravljene, dokazuje sorazmerno majhno število vloženih amandmajev k približno šeststo členov vsebujočem predlogu zakona. Bil sem med so-predlagatelji amandmana k 246. členu zakona, ki predpisuje, da mora biti direktor ali prokurist gospodarske družbe z deležem tujega kapitala državljan Republike Slovenije. Amandma je podprl odbor za gospodarstvo in je bil pri glasovanju v državnem zboru sprejet z veliko večino. Osnovni namen tega amandmaja je zmanjšati odliv dobička v tujino. Ugovor proti temu amandmaju liberalno usmerjenih poslancev, še zlasti večine iz moje poslanske skupine, je bil, da bo na ta način drastično
zmanjšan dotok kapitala iz tujine. Čas bo pokazal svoje, hkrati pa je to nazoren dokaz, da v poslanski skupini LDS ne vlada enoumje.
Sprejeti so bili tudi trije nujno potrebni zakoni s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane: strategija razvoja slovenskega kmetijstva v Republiki Sloveniji, zakon o gozdovih in zakon o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil.
Strategija razvoja slovenskega kmetijstva je poleg raziskovalnega edini do sedaj sprejeti nacionalni program. Z njim je zakonsko opredeljeno, da bo kmetijstvo pridelalo osemdeset odstotkov potrebne hrane. Zame pa je še pomembneje, da s to strategijo ohranjamo potencial podeželja, razvoj malega gospodarstva in olajšan prehod v družbo z manjšim deležem težke industrije.
Končno stopa v veljavo zakon o gozdovih, katerega osnovna funkcija bo varovati gozd kot splošno narodno bogastvo, zato je v zakonu polno obvez za vsakega državljana in seveda tudi za lastnike gozdov. Mnogi menijo, da je zakon sodoben in ohranja vse funkcije gozda kot kompleks-
nega ekosistema, le redki so bili ugovori, da tak zakon zagotavlja premalo pravic lastnikom gozdov. Postavljene so bile tudi takšne lastniške zahteve: »Država naj mi financira vzdrževanje gozdne ceste v mojem gozdu, jaz pa lahko po mili volji zaprem dostop.« Modro, ali ne?
Z zakonom o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil so postavljene obveze vladi za ureditev razmer na tem področju. Pričakujem, da bo v kratkem vlada uredila neurejene razmere in pred očmi imam stanje v Avstriji: le deset odstotkov potrebnih sredstev daje država direktno kmetijstvu, ostala so zbrana z zaščitno politiko cen kmetijskih pridelkov in živil.
Parlament je že drugič popravljal zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Vzrok za to je želja, da bi bil zakon za vse čimbolj pravičen, gre pa tudi za politično nabiranje točk. Ob sprejemu popravljenega zakona, na katerega je dal državni svet veto zaradi ustavno spornega člena, so bili mnogi poslanci in tudi jaz v dilemi: ali zakon zaradi ustavno spornega člena ne sprejeti ali pa omogočiti začetek lastninjenja podjetij, kar
ta trenutek državljani naše republike najbolj nestrpno pričakujejo. Po moji oceni bo ta zakon še doživljal spremembe.
Državni zbor je na tej seji začel obravnavo stališč o uresničevanju ustavne zasnove lokalne samouprave. Končni cilj so seveda volitve v lokalno samoupravo najkasneje do aprila prihodnjega leta. Mnenja glede ureditve so tako različna, da mirne duše napovem še dolgotrajno razpravo, preden bo zakon sprejet. Podpiram tristopenjski nivo oblasti (dr-žava-regija-občina), ki je tudi eno osnovnih stališč Liberal-no-demokratske stranke. Osnovni spor o formiranju regij bo izhajal iz ustave, ki regije ne uzakonja, hkrati pa je tudi ne prepoveduje. Moje osnovno načelo pri reorganizaciji lokalne samouprave pa je ekonomičnost. Vse stopnje oblasti bodo v naši domovini zaradi njene majhnosti tudi pri optimalni ureditvi drage, zato si nikakor ne moremo privoščiti, da bi bila organizacija lokalne samouprave nepotrebno draga.
Še nekaj pomembnih zakonov je bilo sprejetih (zakon o varstvu okolja, zakon o gospodarskih javnih službah itd.) Seja se je vlekla devet dni. Tokrat brez nočnih izmen.
prepričljivo podporo, kajti ni dobil 38 glasov, kolikor bi jih potreboval, če bi ga izbirali kot mandatarja. Dobil je preprosto večino glasov navzočih poslancev. Tretja predpostavka o motnjah delovanja IS zaradi še neizvolitve novega je neumestna. Predsednik IS je sam odstopil, sam pa je po zakonu in moralni odgovornosti (in tudi sam osebno zagotavlja profesionalno držo) dolžan
opravljati delo predsednika IS do izvolitve novega. Če IS ne bi delal s takšno prizadevnostjo kot je po mnenju nekaterih, delal doslej, potem je prav, da dobi občina drugo vlado.
Nepreklicen odstop ni nobena ponudba. Mnenje, da je izvolitev novega IŠ vprašljiva, pa sodi med vedeževalske tr-
ditVe	Za IO LDS Žalec
GREGOR VOVK
'Čistilna naprava v Kasazah
Smrdi zaradi denarja
Krajanom Petrovč, Liboj in Migojnic je v vročih junijskih dnevnih spet prekipelo. Že od letošnjega aprila morajo namreč prenašati smrad, ki se širi iz čistilne naprave v Kosazah. Enako je bilo že junija lani, vendar je po posredovanju v občinski. skupščini kmalu nehalo smrdeti. Tudi tokrat je poslanec Anton Jurak iz Kasaz na majskem zasedanju opozoril skupščino, da ljudje, ki niti ne živijo tako zelo blizu čistilne naprave, ne bodo več dolgo potrpežljivi in bodo v skrajnem primeru posegli po nasilnih sredstvih, če kmalu ne bo bolje.
Naprava je sicer dovolj sodobno zasnovana in v vseh letih pravzaprav zgledno deluje, toda zaradi pomanjkanja denarja že v prvi fazi izgradnje niso naredili vrsto stvari, ki z vidika čiščenja vode niso bile najnujnejše. Tako nista bila dograjena linija povratne obdelave proizvodega blata in črpališče odpadnega blata. Prva leta se je blato odvažalo na komunalno deponijo na Ložnico, ker je bila to najcenejša možnost, zdaj pa to ni več mogoče, zato blato ostaja v treh lagunah, od katerih bi sicer ena morala biti popolnoma prazna, druga bi se morala polniti, v tretji pa bi moral mulj šest mesecev ležati in se stabilizirati, nato pa odvažati. Glede na opravljene meritve in zagotovila strokovnjakov je to blato primemo za gnojenje kmetijskih površin.
Tudi letos se je zgodilo, da so bile v začetku aprila vse tri lagune polne, ravno v tem času pa je začelo v okolici čistilne naprave smrdeti. Po ugotovitvah projektanta tehnologije čiščenja odpadnih voda dr. Mitje Rismala s FAGG iz Ljubljane, ki si je napravo ogledal, je Komunalno podjetje začelo prepozno prazniti lagune in ugotovil še nekaj drugih manjših nepravilnosti, pred-
skupna obratovalnica „ GOLEČ-ZORKO Žltoc, Šlandrov trg 11, tel..063/714-783
Trgovina z rezervnimi deli in dodatno opremo za:
ZASTAVO * GOLF * LADO * RENAULT
Konkurenčne cene:
*	motornega olja CASTROL
*	avto gum SAVA EXACT
*	avtoakustlke PIONEER ¡k prevlek za avto sedeže
Delovni čas:
od 7.30 do 12. ure, od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure
vsem pri vpihavanju kisika. Anton Bratuša, direktor Komunalnega podjetja je na sestanku s predstavniki krajanov in občine pojasnil, da so z dehidracijo mulja in praz-nenjem lagun začeli tako pozno zato, ker stiskanje blata finančno ni rešeno. Izposojen stroj za dehidracijo je tudi velik porabnik električne energije, cena čiščenja odpadnih vod pa že tako ali tako ne pokriva vseh stroškov. Že lani je imela samo čistilna naprava 9 milijonov tolarjev izgube, cene pa so še vedno pod republiškim nadzorom. Kakorkoli že, zdaj je v zaključni fazi praznjenje ene lagune, nato bodo začeli prazniti drugo, v izpraznjeno pa bodo nato prečrpali mulj iz usedalnika. V teh dneh bo to končano, s tem da odvoz suheha blata še vedno ni rešen. Kar se tiče nepravilnosti pri vpihavanju kisika pa je Anton Bratuša zagotovil, da so bile vrednosti vseskozi v predpisanih mejah.
Res so k smradu pripomogle tudi neugodne klimatske razmere, toda dejstvo je, da bo le-ta dokončno odpravljen samo z dokončano dmgo fazo. Zanjo je dokumentacija že pripravljena, stekel pa je tudi postopek za pridobitev republiških sredstev. Na občinskem sekretariatu za urejanje prostora tudi razmišljajo, da bi z odlokom uvedli dodatno zbiranje denarja za čistilno napravo.
Vendar pa krajani obljubam ne verjamejo več. Še pred začetkom gradnje so jim namreč zagotovili, da čistilna naprava ne bo smrdela in samo na podlagi tega zagotovila so dali svoje soglasje. Vsi tehtni argumenti o pomanjkanju denarja jim ne pomagajo, ko morajo ponoči kljub vročini zapirati okna. Prepričani so, da bi bilo vse dobro, če bi med njimi živel tudi kakšen ugleden funkcionar. k. Rozman
^HCAN
Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451, Fax: 711-433
Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Na-raglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Titova 35.
Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan' oproščen TPD.
Rad sem jih imel
Občinska matična knjižnica je ponovno gostila dr. Cirila Ribičiča. Tokrat se je predstavil kot pisec knjige Rad sem jih imel. Srečanje z njim je pripravila Socialdemokratska prenova žalske občine, pogovor z njim pa je po pozdravnem nagovoru Alje Bratuša vodila Lidija Koceli. Avtorju je zastavila vrsto vprašanj, ki so predstavila vsebino knjige, nekaj
pa jih je imelo tudi predznak rahle provokativnosti, zaradi česar je bilo srečanje še zanimivejše.
In kaj je o svoji knjigi povedal Ciril Ribičič? »Knjiga je pravzaprav, nastala sama od sebe, če odmislim tisto, kar je bilo še potrebno storiti, predno je zagledala beli dan. Zvečer sem sedel pred računalnik in zapisal tisto, kar se mi ie čez dan zgodilo.
Na tekmovanju kar 1290 gasilcev
Občinska gasilska zveza Žalec j o minulo soboto in nedeljo pripravila letošnje občinsko gasilsko tekmovanje. Nastopilo je kar 129 gasilskih desetin, od pionirjev do veteranov, ki so se pomerili v raznih gasilskih veščinah.
Pri članih je v skupini A prvo mesto dosegla prva desetina Braslovč, druga je bila desetina Šešč in tretja iz Matk, pri članih v skupini
zato je dnevnik pisan v preteklem času. Nisem želel ocenjevati tega obdobja, še manj posameznih ljudi, opisujem srečanja z njimi.«
In kaj pomeni naslov knjige? »Ta je pravzaprav prispodoba. Opozarja na to, da sem imel rad dogajanja tistih devetdeset dni pred volitvami, tiste ljudi, ki jih opisujem v njej. V njem je tudi kanček nostalgije, pretekli čas pa zato, da je naslov dvoumen, da ni enoznačen in mislim, da gre k besedilu knjige in h karikaturam Franka Jurija.«
'T"fc Naraorlav
B je prvo mesto pripadlo desetini IGD TT Prebold, drugo Grajski vasi in tretje Preboldu. Pri veteranih so bili prvi iz Matk, drugi iz Zabu-kovice in tretji iz Kaple vasi. Pri članicah v skupini A je zmagala desetina Sv. Lovrenca, sledi Kapla vas-Pon-dor, tretja je bila desetina iz Andraža, pri članicah skupine B so prvo mesto zasedle gasilke iz Velike Pirešice, druge iz Vinske gore in tretje
iz IGD TT Prebold. Pri pionirjih je zmagala desetina iz Ponikve pred Latkovo vasjo in Libojami, pri pionirjih je prvo mesto osvojila desetina Gomilskega pred Grajsko vasjo in Seščami. Pri mladincih je največ znanja in hitrosti pokazala desetina iz Ponikve pred Go-milskim in Šeščami, pri mladinkah pa je zmagala druga desetina iz Ponikve, pred prvo iz Ponikve in Latkovo vasjo. Na fotografiji desetina mladih gasilcev iz Ponikve.
T. TAVČAR
Živinorejska razstava v Trnavi
Kmetijska zadruga Gomil-sko-Tmava organizira skupaj z Zavodom za živinorejo in veterinarstvo Celje in govedorejskim društvom Savinjska dolina občinsko živinorejsko razstavo na dvorišču Kmetijske zadruge v Trnavi, ki bo na praznik Petra in Pavla, 29. 6. 93, s pričetkom ob 10. uri.
Razstavljene bodo krave in plemenske telice rjave, čmo-bele in svetlo lisaste pasme, v pokritem delu razstavnega prostora bo mogoče videti tudi konje hladnokrvnih in toplokrvnih pasem, vzrejenih na območju občine Žalec.
Razstava bo prikaz rejskega dela v občini in odraz dela in prizadevnosti rejcev, strokovnih služb ter stanja v slovenski živinoreji. Razstavljene bodo najboljše krave, ki po proizvodnih lastnostih predstavljajo sam vrh v slovenski govedoreji. Živali bo mogoče spremljati s podatki v katalogu, strokovna komisija pa bo dala svoje ocene ob dogonu Živah v ocenjevalni krog. Lastniki najboljše ocenjenih krav bodo prejeli priznanja in okrasne kravje zvonce.
Na preostalem razstavnem prostoru bodo svoje izdelke predstavili tudi proizvajalci molzne opreme, močne krme ter mineralno vitaminskih pripravkov.
Možno bo kupiti tudi kruh iz krušne peči in ostale kmečke dobrote.
DESUS
samostojna
stranka
Pred nedavnim je bila v Celju republiška skupščina DESUS - Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Na skupščini so med drugim govorili tudi o morebitnem združevanju v novo stranko »Združeno listo socialnih demokratov«. Glede na to, da je Demokratična stranka upokojencev Slovenije interesna stranka upokojencev in starejše populacije, ne more biti usmerjena na nobeno stran. Zato ostaja še naprej samostojna in neodvisna in bo sama nastopila s svojimi kandidati na lokalnih volitvah.
Območni odbor Žalec se je že ves čas zavzemal za takšno sumeritev in zato so delegati iz žalske občine podprli takšne sklepe.
Na skupščini je bil izvoljen tudi nov predsednik stranke in to je Jože Globačnik.
Janko Zupanc

Adriatic*
zavarovalna družba d.d.
VSE VRSTE ZAVAROVANJ Sprejmite nasvet naših zastopnikov
Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki:
ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), telefon: 043/712-181 delovni žas: od 7.30 do 15., sreda do 17.
VRANSKO: Romuald PAVLIČ, Brode 24, Vransko '■TABOR, GOMILSKO, TRNAVA: Viktor DROLC, Črni Vrh 45, tel.: 726-004, In Roman RANČIGAJ, Kapla 62 BRASLOVČE: Renata ROTER-KRAU, Rakovlje 49 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej POTOČNIK, Polzela 86, tel.: 721-128, KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure)
GALICIJA: Marija STUDNIČKA, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER, PREBOLD: Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, tel.: 721-086 ■ GRIŽE, ŠEŠČE: Dragica Šon, Migojnice 122, tel.: 714-418 ŽALEC: Alida VODEB, Florjana Pohlina 3, Žalec
LIBOJE, PETROVČE: Marjana TOPOLOVEC, Podvin 232, Žalec, tel.: 714-479 ŽALEC: Ivan CENTRIH, Kvedrova 2, Žalec, tel.: 713-027 ŽALEC, VRBJE: Jernej KOŠTOMAJ, Fl. Pohlina 4, Žalec, tel.: 712-447 LETUŠ: Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270
živila
zelenjava
kruh
mlečni Izdelki
delikatesa
čistila
Zelo ugodno:
PLENICE
PAMPERS
Odprto: NON-STOP od 8. do 21. ure, tudi nedelje in praznike
Stavka šolnikov
Marsikateremu učencu so konec šolskega leta zagrenile slabe ocene. Tokrat so jim jo zagodli tudi učitelji s svojo stavko in zahtevami po višjih plačah. V osnovni šoli zasluži snažilka na mesec približno 15.000 tolarjev neto plače. Učitelji malo več kot dvakrat toliko. V pogajanjih z vlado so najprej zahtevali 30.600 bruto osebnega dohodka, zdaj pa so že pristali na izhodiščno plačo 28.000 tolarjev. Pogajanja z vlado še niso končana, mi pa smo vprašali nekaj naključno izbranih, ali podpirajo stavko šolnikov.
Jerneja Kronovšek iz Žalca: »Te
dni končujem osmi razred in imam vse ocene že zaključene. Zaradi stavke učiteljev zato nimam težav, pa tudi zaradi vpisa v srednjo šolo me ni strah, saj nimam sprejemnih izpitov. Sicer pa smo imeli kljub stavki končni izlet in valeto.«
Sonja Jurhar iz Žalca: »Po mojem mnenju stavka učiteljev ni upravičena. Delavci, ki garajo v tovarnah, povečini zaslužijo še mnogo manj. Eni so sicer šolani, drugi pa morajo zato bolj fizično delati. Ampak če ne bi bilo navadnega delavca, ne vem, kako bi živeli ostali. Ne pravim, da šolstvo ni pomembno. Je pa nepravično do staršev in otrok, saj učitelji dobivajo tudi del dohodnine staršev.«
Zdenko Puncer, sindikalni zaupnik v OŠ Žalec: »Ni res, da smo si ta čas za stavko izbrali zato, da bi ponagajali otrokom, kot nam očitajo nekateri. Že pred potekom kolektivne pogodbe, ki se je iztekla 6. maja, smo učitelji poudarjali, da je potrebno te stvari urediti. Toda vlada namerno zavlačuje in s tem na vse načine pritiska na nas. V času stavke smo na naši šoli izvedb vse vnaprej dogovorjene zadeve, tudi že plačane izlete. Nihče nas nikoli ne vpraša, kaj delajo učitelji v popoldanskem času, ali so plačani zanj, zato mislim, da imamo kljub stavki pravico zagotoviti otrokom spodoben zaključek šolskega leta.«
Milana Čulk iz Žalca: »Pravzaprav ne vem, kaj bi rekla. Zdi se mi, da bi navsezadnje lahko vsi stavkali. Res pa ne vem, kakšne plače imajo, ker se za to nikoli nisem zanimala.«
Cvetka Kronovšek, OŠ Ljube Mi-kuš iz Žalca: »Moje osebno mnenje je, da so plače vseh izobražencev, tudi v državnih službah in gospodarstvu, izredno nizke. Učitelja nihče ne spoštuje, saj že učenci vedo, da zelo slabo zasluži. Naš poklic je premalo cenjen, ker ljudje pač cenimo drugega po tistem, kar ima in ne, kar zna. Nekateri pravijo, da naše zahteve niso upravičene, ampak ko jim potem poveš, koli ko v resnici zaslužiš, vsak reče, da je to res malo.«	______________
Alojz Lesjak iz Petrovč: »Učitelji upravičeno stavkajo, saj se s takšno plačo danes ne da več živeti. Vem, da so plače sramotne, saj najvišja znaša približno 30.000 tolarjev. Vsi govore o Evropi, kjer se plačuje tisto, kar znaš. Če pa človek ni primemo plačan, bo svoje delo opravljal mnogo manj zavzeto.«
Simon Krčmar iz Žalca: »Končal sem drugi letnik celjske gimnazije, zato stavka učiteljev zame ne predstavlja nobenega problema. Drugače je za vse tiste, ki imajo popravne izpite oziroma bi radi svoje ocene v teh zadnjih dnevih še popravili. Eden mojih profesorjev se vedno jezi zaradi svoje plače in pravi, da imajo uradniki na občini s srednješolsko izobrazbo enkrat višjo plačo od njegove.
Ampak koliko zasluzijo in koliko bi morali zaslužiti učitelji, nikakor ni stvar nas učencev.«
K. R.
SIPRO STANOVANJSKO PODJETJE
2!SSa žaleč
Najemnine za stanovanja so se v juniju povečale za štiri odstotke. Poprečna najemnina na stanovanje v občini Žalec znaša 2.581,00 tolarjev in je 52,31 tolarjev za m2.
Najemnine za poslovne prostore se bodo v juniju povečale za 3,5 odstotka. Poprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša za junij 533,00 tolarjev.
OBVESTILO
Pri podjetju SIPRO lahko dobite vrata za poštne nabiralnike in ključavnice. Informacije po telefonu 713-121, vsak dan med delovnim časom, in sicer: od 7fdo 15. ure, ob sredah do 17. ure in ob petkih do 13. ure.
Turizem smo ljudje -
S figami v žepu?
Turizem so tudi gostinci in gostje. Kaj pa sosedje?
Pred začetkom večjih poletnih turističnih prireditev v spodnji Savinjski dolini in turistične sezone na sploh, smo se v uredništvu Savinjčana odločili, da pripravimo okroglo mizo tudi na to temo. Da pa ne bi bil pogovor preveč načelen, smo se omejili predvsem na pomanjkljivosti v dosedanji turistični ponudbi naših krajev in na vprašanje sodelovanja vseh dejavnikov turizma pri reševanju teh težav. V ta okvir sodi tudi problem odpiralnega časa in pripravljenost gostincev in njihovih sosedov, da se prilagodijo drug drugemu. Gostje pa naj bi tako imeli vedno prav. Toda, ali je pri nas res tako?
Okrogle mize, ki jo je vodil Janez Kroflič, so se udeležili: Henrik Krajnc, predsednik Turistične zveze spodnje Savinjske doline; Marjan Žohar, občinski tržni inšpektor; Milena Jakopovič z občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora; Jurij Matjaž, predstavnik Zbornice zasebnega gospodarstva; Samo Premik, bistro Marjola; Roman Ju-rički. Interclub Prebold; Zdravko Mastnak, Hmezad Golding; ter Franc Rokovnik, predstavnik KS Prebold.
njihovo uresničevanje pri urejanju sedanjega stanja na področju gostinske ponudbe. Uprava je naredila to, kar je lahko in je po zakonu tudi morala, zdaj je treba narediti korak naprej z vsemi tistimi, ki so gostom pripravljeni nuditi kaj več. Od njih je odvisno, koliko turistov bo ostalo pri nas. Že v zdajšnjem stanju bi lahko dosegli mnogo več.«
Savinjčan: »Ali sedanji sistem dovolj spodbuja tiste, ki ponujajo kakovostne turi-stično-gostinske storitve? Kako ocenjujete dejstvo, da ima Žalec približno 80 šan-kov za točenje pijače, gostinskih sedežev pa samo 500?«
Jurij Matjaž:	»Kakšnih
spodbud od občine ali turi-
lahko postal odskočna deska za izlete po dolini, tudi v njem bi lahko napotili turista v druga gostišča. Manjkajo kažipoti, imamo turistične agencije. Z vsemi informacijami bi morali biti opremljeni tudi gostinci sami. Da se ne bi dogajalo več tako kot ob svetovnem kongresu hmeljarjev v Žalcu, ko so si gostje zaželeli zvečer malo sprehoditi po mestu in posedeti, pa jih ie kompasov avtobus odpeljal v Celje, ker je bilo v Žalcu vse zaprto. V takih primerih bi morala občina z odlokom določiti, da morajo imeti gostinci lokale odprte do polnoči. Mnoge stvari nam uhajajo ravno zaradi pomanjkljivega informiranja. Gost se enkrat sprehodi okrog hotela, nič ne
prilogo Savinjčanu izdajali vsak mesec, v njej bomo predstavljali med drugim tudi nove lokale in podobno. Posebna priloga pa bi bila namenjena članom zveze, ki morajo biti o vsem tem obveščeni prej kot širša javnost.«
Savinjčan: »Pri tem velja opozoriti tudi na postavljanje reklamnih tabel ob cestah.«
Henrik Krajnc: V Turistični zvezi smo skušali pridobiti ustrezne lokacije v skladu z zakonom o cestah, dosegli smo soglasje s sekretarjem za urejanje prostora, tako da se Cestno podjetje zdaj ne bi smelo več obotavljati s svojim soglasjem. Seveda bo treba na teh tablah predstaviti celovito ponudbo, pri tem pa narediti določeno selekcijo, saj čisto vsak lokal-ček tudi ne more priti na tablo ob magistralki.«
Milena Jakopovič: »Cestno podjetje je Turističnemu društvu Šempeter porezalo vse table ob cesti za Jamo Pekel in Rimsko nekropolo.«
Fervega v Veliki Pirešici. Čisto lastnino imamo samo v Ločici.
Kljub temu tudi mi vidimo svoje mesto v turistični ponudbi Savinjske doline, pozdravljamo ustanovitev Turistične zveze in enoten nastop gostinsko-turističnih delavcev. Ko smo pred leti dali našo ponudbo v avstrijski turistični katalog, nismo v vsej dolini in občini dobili nobene finančne podpore. Turistični delavci moramo enotno z agresivno reklamo prodirati v tuje kataloge, sicer bodo tujci še dolgo Slovenijo zamenjevali s Slavonijo in podobno. Tudi mačehovski odnos države do turizma bi se moral spremeniti.«
Marjan Žohar: »Naj pripomnim, da je bilo Turistično društvo Prebold pred več kot dvajsetimi leti nosilec turistične ponudbe v Savinjski dolini. Imeli smo številne gostinske lokale s ponudbo hrane, mnogo zasebnih prenočišč in podobnega, z izgradnjo hotela pa potreb po vsem tem ni bilo več. Nosilec
Savinjčan: »Kako si Turistična zveza spodnje Savinjske doline predstavlja kakovostno gostinsko - turistično ponudbo?«
Henrik Krajnc: »Ko smo
lani začeli razmišljati o ustanovitvi krovne turistične zveze, smo se najprej lotili notranjega organiziranja in pridobivanja članstva. Skladno s konceptom našega delovanja pa skušamo uskladiti svojo ponudbo s ponudbo gostinskih delavcev, katerih osnovni interes je zaslužek. Če je integralni turizem res ena perspektivnih gospodarskih panog, potem morajo ljudje in Savinjska dolina od tega nekaj imeti. Toda videti je, da še nismo zreli in pripravljeni zaslužiti s turizmom, čeprav v naši dolini nimamo nič drugačnih težav na tem področju kot drugod v Sloveniji. Tako se še vedno dogaja, da turisti, ki pridejo k nam, ne dobijo njim namenjenih turističnih uslug. Dejstvo je, da je lega Savinjske doline ugodna, da pa nam večina tranzitnih turistov na osi Padska nižina - Panonska nižina zdrvi mimo, da je ne znamo ustaviti, jo postreči in z njo seveda tudi zaslužiti. Vzrokov za to je več, prav gotovo je eden izmed njih neustrezno izbran odpiralni čas gostinskih lokalov vseh tistih, ki imajo turistu kaj ponuditi. Od avtokleparjev, bencinskih črpalk do zdravstvenih ustanov, kar vse sodi v integralno turističo ponudbo. Vse to pa bomo morali usklajevati z upravnimi organi, turistično zvezo in vsemi, ki oblikujejo to ponudbo. Potrebno bo predvsem strpno dogovarjanje.«
Franc Rokovnik: »Rad bi poudaril, da imamo predvsem premalo informacij. Na republiški ravni je koordinacija obravnavala dokumente o turistični in zlasti gostinski ponudbi, tudi na občinski ravni so te zaključke kar dobro zajeli, manjka pa nam
stičnih društev zaenkrat ni. Da je tako malo gostišč, ki nudijo hrano, je povsem razumljivo. Pripravljanje hrane je zelo občutljivo področje, zahteva velika vlaganja, zaposlenih in gostov, konec koncev pa je zaslužek zelo slab. Pijača lahko počaka več dni, hrana pa mora biti vedno sveža. To predstavlja velike težave zlasti tistim gostincem, ki svojih lokalov nimamo ob magistralni cesti in ne moremo računati na enakomerno porabo hrane. Pred leti so imele gostilne, ki so pripravljale hrano, določene olajšave, zdaj tega ni več. Enako je pri prenočiščih. Ni denarja, da bi se posteljne zmogljivosti v dolini povečevale. Hotel v Preboldu so celo zaprli, verjetno zaradi previsokih stroškov na gosta. Čimprej bi morali začeti razmišljati o prenočevanju v obliki penzionov, z največ desetimi sobami. Ampak za to ni ugodnih kreditov?- nobenih zunanjih spodbud ni za razvoj turistične ponudbe. Tako se tudi turistični delavci zadovoljujejo s tem, da preživijo, kakšnega razvoja, razen redkih izjem, pa ni.
Kar se tiče letošnje turistične sezone, je razpravljanje o njej zdaj že prepozno. Tudi letos ne moremo pričakovati večjega števila tujih gostov, zato se bomo morali prilagoditi domačemu turistu.«
Samo Premik: »Jaz bi opozoril na pomanjkljivost žalskega turizma. Namreč, tujega gosta, ki vendarle~pride v hotel, spustimo mimo z neverjetno lahkoto. Hotel bi
opazi in mu je dolgčas. Ljudje pa so željni dobre hrane, kolesarjenja in gibanja po dolgi vožnji, možnosti za to pa je 'v dolini dovolj, le ne znamo jim jih ponuditi. Zato imamo v Žalcu čisti tranzit.«
Savinjčan: »Očitno turistov, ki bi prišli k nam za deset dni, letos še ne bo. Kako pa ustaviti pri nas tranzitne goste? Ljudje sprašujejo na bencinskih črpalkah, kje lahko kaj pojejo. Ali gostinec napoti goste k drugemu, če ima sam zaprto? Vemo, da reklamnih tabel ob cestah še nimamo.«
Henrik Krajnc: »V turistični zvezi se tega problema zavedamo in ga že rešujemo. Kot prvo moramo vzpostaviti katalog turistične ponudbe, nato pa vse te ponudbe povezati v ustrezen informacijski sistem. Animacijske kopice so že v izdelavi in jih bomo kmalu postavili na štirih točkah ob vstopu v našo dolino. Dopolnilno informacijsko omrežje bodo predstavljali zemljevidi na tablah, na katerih bo zbrana vsa ponudba. Mesečno bomo ugotavljali določene prireditve, da ne bi več prihajalo do takšne zmede, kot je trenutno, ko prireditelji ne vedo, kaj in kdaj organizirajo v drugem kraju. Tako imamo istočasno mednarodni konjeniški turnir v Gotovljah in tekmovanje harmonikarjev v Matkah. Vsi bi radi vse imeli in zganjamo strahoten cirkus, naključni gost pa sploh ne opazi, da bi se v dolini kaj dogajalo.
Predvidevamo tudi, da bomo seznam prireditev kot
Jurij Matjaž: »Tu je tudi malo nagajanja posameznikov v Cestnem podjetju.«
Henrik Krajnc: »Oni se zgovarjajo na prometno varnost, ampak varnost se zagotavlja predvsem z urejenimi cestami.«
Franc Rokovnik: »Dodal bi še nekaj v zvezi s ponudbo hrane. Pravilnik, ki določa pogoje za pripravljanje hrane, je bil napisan leta 1975 in to na kožo družbenemu sektorju. Ta pravilnik onemogoča, da bi lahko gostišča ponudila več in kaj novega. Tako, naprimer, singapurska restavracija nikakor ne more delovati legalno, saj je njihov način priprave hrane v nasprotju s tem pravilnikom. Podobno je s kmečkim turizmom. Lani je od 25 gostincev samo eden uspel dobiti dovoljenje za pripravljanje hrane v svojem lokalu.«
Savinjčan: »Tako imenovani družbeni sektor predstavlja Hmezad Gostinstvo. Čeprav naj bi bili pravilniki pisani na vašo kožo, ravno vi zelo ožite svojo ponudbo.«
Zdravko Mastnak: »Mi se
srečujemo z enakimi težavami, kot so bile tu že omenjene. V zadnjih petih letih smo izgubili vrsto poslovnih enot po vsej Savinjski dolini, bistveno nas je prizadel tudi zakon o denacionalizaciji. Tako smo že izgubili Slovan Vransko in Vanilijo v Žalcu, s katere lastnikom imamo sicer urejen pogodbeni odnos. Na vrsti je Kolodvorska restavracija v Žalcu, po naših informacijah pa naj bi bil dan denacionalizacijski zahtevek tudi za restavracijo
ponudbe je postal hotel, ki je organiziral sprehode v okolico, izlete v Logarsko dolino, v Celje, izlete s konjsko vprego. Vsega tega danes ni več, delo v Turističnem društvu pa je prav tako zamrlo, ljudi, ki bi prostovoljno delali, danes ni več mogoče dobiti.«
Savinjčan: »Ali bo hotel v Preboldu kmalu spet odprt?«
Zdravko Mastnak: »Javni razpis za oddajo hotela v najem je bil objavljen, zdaj se dogovarjamo, komu ga oddati. Bodočega lastnika na-meravmao vključiti tudi v proces lastninjenja, ki naj bi bil zaključen čez eno leto. Do konca tega meseca naj bi bili pogovori zaključeni in bi lahko hotel v celoti spet odprli.«
Savinjčan: »Lotimo se še odpiralnega časa. Težava je predvsem v tem, da gostilne ob predvideni uri sicer nehajo točiti pijačo in jih zaklenejo, toda gostje iz njih odhajajo mnogo pozneje in pri tem motijo javni red in mir.«
Roman Jurički: »S tem v zvezi je bilo z našim Inter-clubom že ogromno povedanega. Najprej naj poudarim, da imamo za obratovanje vsa potrebna dovoljenja. Glede obratovalnega časa, naj povem, da zdaj redno zapiramo ob 3. uri zjutraj skladno z občinskim odlokom. Ko smo delovali do 5. ure zjutraj, so se krajani veliko manj pritoževali nad kaljenjem nočnega miru. Kajti zdaj, ko zaključimo ves glasbeni program in strežbo, je v lokalu še vedno približno 200 gostov, čeprav to število upada. Mi te goste dobesedo
odslovimo, zunaj pa ob takšni množici nastane problem. Še pred petimi leti je mladina prihajala v disko ob 10. uri zvečer, zdaj prihajajo po polnoči in je prej diskoteka prazna. Verjetno ti gostje prej gredo še kam drugam, na kar pa mi ne moremo in tudi ne želimo vplivati. Vsak gost ima vendarle svoje pravice. Pogosto prihajajo šele po tretji uri, lahko tudi vinjeni, res pa je, da se zlasti mladina nad 18 leti opije tudi pri nas. Mladoletnim alkohola ne točimo, kar smo skušali urediti z našimi klubskimi karticami. Zunaj smo nemočni tako mi kot policija, ker je zlasti kaznovalna politika pri nas zelo slabo urejena. Gostu, ki je malo bolj glasen, nič ne moreš, v tujini pa ljudje vedo, da bodo za takšno kršitev nočnega miru plačali zelo visoko globo.«
Samo Premik: »V bistvu je gostinec kaznovan za nedisciplino gostov.«
Milena Jakopovič: »Z vidika dovoljenj bi rada še nekaj dodala. Na našem sekretariatu potekajo dvojni postopki, in sicer za pridobivanje dovoljenj za poslovanje podjetij in obrtna dovoljenja. Pri obrti so možna tudi začasna dovoljenja, ki lahko veljajo največ tri leta. To dovoljenje se izdaja na podlagi lokacijskih oziroma gradbenih in uporabnega dovoljenja, dovoljenje za začasno obratovanje pa ima.«
Henrik Krajnc: »Po moje problem odpiralnega časa ni predvsem v konfliktih s krajani, ampak v tem, da je, na primer, ob nedeljah popoldne večina lokalov zaprtih. Glede konfliktov pa je neizogibno dejstvo, da bo slej ko prej moralo biti vzpostavljeno sobivanje krajanov in gostincev. Prepričan sem, da je mogoče napraviti red, ob kršitvah pa so za posredovanje pristojni policisti. Tudi v primeru Prebolda in In-tercluba bo moral biti vzpostavljen nekakšen sistem bonitet, da bo krajan vedel, zakaj se mu splača prenašati hrup gostov. Toda dokler stojimo vsak na svojem bregu, tega sistem ni mogoče vzpostaviti. Nestrpnost ne vodi nikamor.«
Samo Premik:	»Res je
vprašanje, kdo kriv, ko gost ponoči hrupno odhaja. Tudi . v našem bistroju imamo nenehno težave, čeprav menim, da Šlandrov trg ni spalno naselje, ampak je poslovni center Žalca. Mogoče bi tu lahko kaj pripomogla mestna straža, saj policaj pred vhodom vsakega lokala tudi ni dobra rešitev.«
Marjan Žohar: »Je pa spet res, da nekateri gostinci lahko zaprejo ob določeni uri lokal in ni nikoli pritožb, pri drugih pa reda ni. Vsi vemo, kaj je dovoljeno in kaj ne. Če ima gostinec pravico imeti odprt lokal, mora poskrbeti tudi za svoje dolžnosti in zagotoviti red.«
Franc Rokovnik: »Ce se
bomo pogovarjali samo o kršitvah tega in onega odloka, potem se lahko nehamo pogovarjati o turizmu. Doseči moramo določeno strpnost med gostinci in krajani. Verjamem, da imajo sosedje lokalov velike probleme, ampak marsikdo bi bil pripravljen za določeno ceno tudi malo potrpeti. Ekstremnih primerov kršitev nikoli ne bomo izkoreninili, toda ti primeri ne morejo rušiti celotnega sistema.«
Henrik Krajnc: »Naš osnovni problem je, da se nismo sposobni pogovarjati. Cilj nas vseh bi moral biti, da gosta čimbolje postrežemo in z njim čimveč zaslužimo.«
K.	Rozman
No. 2 v Žalcu in na Vranskem
Dani Arčan, katerega prodajalna No. 1 je med prvimi na Šlandrovem trgu v Žalcu omogočala prodajo staro za novo, je preselil svojo dejavnost preko glavne ceste, in sicer v prostore nekdanjega Vofra centra. Dejavnost sedaj dopolnjujejo servisne storitve, nadeli pa so si tudi novo ime Number 2.
Sedaj so enako prodajalno in servis odprli še na Vranskem 36, poleg frizerstva Fi-
garo, kjer bodo prav tako popravljali vse vrste TV sprejemnikov, videorekorderje in ostalo elektro akustiko.
V obeh obratovalnicah bodo še naprej omogočali prodajo STARO ZA NOVO, z ugodnostjo, da ima vsak rabljen in kupljen aparat tudi garancijo. Seveda pa so dobro založeni tudi z novimi TV sprejemniki, videorekor-
derji, univerzalnimi daljinskimi upravljalci, brezžičnimi hi-fi slušalkami za ne-motno poslušanje vseh elektro akustičnih aparatov. In kdaj so vam na voljo: v Žalcu vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure, na Vranskem pa bo sicer prodajalna odprta vsak dan, serviser pa bo zaenkrat prisoten le ob torkih in petkih. Še telefon: 712-104.
EP
Hmezad banka v občinski stavbi
V pritličju občinske stavbe so občani lahko urejali le določene plačilne finančne obveznosti, Hmezad banka pa sedaj nudi celotno bančno poslovanje. Banka je odprta v času dela občinske uprave.
Prejšnji mesec je Zlata Bene na Titovem trgu 8 v Žalcu, to je v novem poslovnem centru, odprla prodajalno modne konfekcije Irena. V njej nudijo poleg modne otroške tudi žensko in moško konfekcijo tujih in domačih proizvajalcev, zelo pestra pa je izbira mladinskega programa za najstnike.
Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 12. ure ter od 15.30 do 19.30, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Zagotavljajo, da so pri njih cene konkurenčne, omogočajo pa tudi plačilo na obroke. Velja jih obiskati, morda boste med pisanimi majčkami ali poletnimi ženskimi in moškimi bluzami, bermuda hlačami in krili našli tudi kaj zase.	EP
Bodočnost na tujih tržiščih
Kolektiv Garanta Polzela je v času, ko so investicije v posodobitev proizvodnje prava redkost, primer ekonomskega in tržnega obnašanja ter sebi lastne samostojnosti. Z delom in razvojem je povezanih teklosti, kar pa je cilj tudi za bodočnost.
45 let Pohištvene industrije Garant Polzela
Lesna dejavnost ima na Polzeli že 150-letno tradicijo. S sposojenimi stroji Ernesta Jelena, ustanovitelja in upravnika takratnega invalidskega podjetja Mizarstvo Polzela, so leta 1948 delavci s prostovoljnim delom položili temelje za razvoj lesne industrije Garant Polzela, zdaj pa že 45 let uspešno nadaljuje bogato tradicijo.
»Zgodovina Garanta je povezana z uspehi in težavami, vedno pa so jo ustvarjali ljudje in njihovo delo. Kolektiv, ki je razvoj gradil na lastnem znanju, vztrajnosti, skrbi za kakovost izdelkov, je uspešno premagoval leta gospodarske krize. V Garantu smo se vedno ozirali v bodočnost. Zato smo se odločili, da jubilej počastimo s tehnološko posodobitvijo proizvodnje pohištva. V času slovenskega osamosvajanja in v najtežjih pogojih gospodarjenja smo se lotili posodobitve površinske obdelave pohištvenih	elementov
v vrednosti 3,5 milijona DEM, zaključili pa jo bomo v času kolektivnega dopusta.
Matjaž
Kakovost izdelkov je namreč pogoj za obstoj na domačih in tujih tržiščih. Kar 80 odstotkov proizvodnje namenjamo izvozu. Izvozna usmerjenost v preteklosti se nam danes zelo obrestuje, zato nas razpad jugoslovanskega tržišča ni toliko prizadel kot mnoge druge proizvajalce pohištva. Naša tradicionalna tržišča so Bližnji in 'Daljnji vzhod, Afrika, Avstrija, Madžarska, Češka, Rusija in Hrvaška. Poslovne
izkušnje, ki smo si jih pridobili na tujih tržiščih, uspešno uveljavljamo tudi na domačem, kjer je huda konkurenca in precej zmanjšana kupna moč. Tržne razmere so nas vsa pretekla leta silile v racionalizacijo poslovanja, organizacijo prodaje, prevoza, vzdrževanja in zaposlovanja. Po petih letih načrtnega dela so rezultati spodbudni, zato lahko smelo načrtujemo nadaljnji razvoj.
Po sprejetju zakona o lastninjenju bomo to zahtevno nalogo zaključili še v tem letu.
Tako kot je Garant nastajal, ustvarjali pa so ga naši člani kolektiva, tako bomo tudi lastninili,« pravi direktor Matjaž Rojnik.
Sedaj še trgovina
Že pred časom smo poročali, da je podjetje Morana iz Pariželj odprlo cvetličarno, prejšnji teden pa so predali namenu še trgovino z žalno in drugo konfekcijo. Lokala sta lepo urejena, odprta od 9. do 18. ure, v njiju pa boste na enem mestu zdaj dobili vse: od oblačil do cvetja za najrazličnejše priložnosti. Na sliki: Del nove prodajalne. ________	EE
V Dixtronu tudi fotokopirajo
V prodajalni DIXTRON v Žalcu, na Titovem trgu 7, v novem poslovnem centru pri Ljubljanski banki, nudijo po konkurenčnih cenah rezervne dele za vozila ZASTAVA, LADA, GOLF ih ALFA ROMEO; avtoakustiko in avtokozmetiko; dobro so založeni z motornimi olji in akumulatorji ter lamelami za sklopke in s potisnimi ploščami; vse po zelo ugodnih cenah. Omogočajo tudi plačilo na čeke.
In še novost: v Dixtronu omogočajo fotokopiranje s povečavami ali pomanjšavami formata A4 in A3.
Odprto imajo vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure in se priporočajo za obisk.	_	EP
Trgovina KOŠARICA,
MOKA T 400/1 kg	59,90
MOKA T 500, 25/1 kg	33,90
MOKA T 850,25/1 kg	27,90
SLADKOR, 50 kg/1 kg	55,90
OUE ZVEZDA/11	114,90
RIŽ/1 kg	79,90
TESTENINE 1/2 kg	57,90
VEGETA/1 kg	640,00
ČOKOLINO 200 g	109,90
VIKI NAMAZ 550 g	230,00
DŽUS FRUCTAL/11	89.90
SIRUP PINGO/3I 473,00 CETPIATI/4I	369,00
MEHČALEC / točeni /11	80,00
JEČMEN/1 kg	21,20
PESNI REZANCI /1 kg 25,90 UREJA /vreča	950,00
KAN/vreča	950,00
MOT. ŽAGA JONSERED /2051 ji
57.519,00
KOSILNICA NA LAKS 31.185,00 KOZARCI ZA VLAGANJE 38,00
ZELO UGODNE CENE VSEH VRST KRMIL, PRALNIH PRAŠKOV, PIJAČ IN OSTALIH ŽIVIL.
ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM. Obiščite nas ali nas pokličite na številko 779-220
Program aktivnosti v letu turizma
Leto turizma tudi v občini Žalec pomeni priložnost, da se: izboljša odnos do turizma; poudari njegov pomen v okviru narodnega gospodarstva; oživi dejavnost turističnih društev; izboljša kakovost storitev in prispeva k uveljavitvi tržnega pristopa, znanja in strokovnosti.
Z vsestranskim motiviranjem, novimi zamislimi, znanjem, kakovostjo in strokovnostjo vseh naj bi spodbudili razvoj turizma kot izjemno perpsektivne dejavnosti.
CILJI, ki jih želimo doseči z aktivnostmi v letu turizma, so: povečati delež turizma v družbenem proizvodu občine s povezovanjem gospodarskih in drugih dejavnosti v celovito turistično ponudbo občine; krepiti zavest domače javnosti o pomembnosti turizma za zasebno in družbeno bogatitev; predstaviti dolino z njenimi kulturnimi, zemljepisnimi in ekonomskimi danostmi; spodbuditi vlaganje svežega kapitala v turistični razvoj; negovati in razvijati vse-
stransko turistično zavest, znanje, strokovnost in ustvarjalnost ljudi in še posebej mladine (vloga šol, turističnih društev in drugih); obstoječe turistične zmogljivosti dvigniti na raven večje kakovosti in z novimi vlaganji zagotoviti višjo raven trženja; dvigati kakovost vseh turističnih in drugih s turizmom povezanih storitev ter utrditi povezovalno vlogo turizma med različnimi gospodarskimi in negospodarskimi subjekti.
Z vidika lege in drugih danosti ima občina predvsem možnosti razvoja tranzitnega in poslovnega turizma, ki ga utemeljuje gospodarska vloga Žalca v regiji ter osrednja republiška tranzitna lega ter vloga izletniškega turizma s poudarjenim motivom: seznanjatev z edinstveno hmeljsko krajino in hmeljarstvom ter drugimi kmetijskimi dejavnostmi in seznanitev z zgodovinsko-kul-turno vlogo našega območja (rimske izkopanine, povezanost s celjskimi grofi).
Turistična vrtnica
Gostišče Štorman iz Šempetra je prejelo že več tujih in domačih turističnih priznanj. Z urejenostjo gostišča, kakovostno ponudbo in lepim odnosom do gosta si je gostišče pridobilo številne obiskovalce in sloves, na katerega je ponosna tudi Savinjska dolina. Zato komisija za podeljevanje turistične vrtnice ob zaključku letošnje akcije to priznanje namenja Gostišču Štorman.
MORANA d. o. o.
STEBLOVNIK
Parižlje 11/c tel & fax: 063 721-667
63314 Braslovče	063 721 043
-	pogrebna služba
-	cvetličarna
-	trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo
-	prevozi doma in v tujino
-	izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom
-	ureditev dokumentov
-	odštejemo pogrebnino v višini 30.000,00 SIT
-	POSLUJEMO
24 UR NA DAN
POGREBNE STORITVE, CVETLIČARNA STEBLOVNIK,
Parižlje 11/c, 633H BRASLOVČE
Zato moramo v letu turizma:
•	urediti mesta in naselja, objekte in naprave, namenjene turistom; javne površine in počivališča ob magistralni cesti ter organizirati pomoč motoriziranim turistom. Nosilci teh aktivnosti naj bi bili: občina oz. uprava, Turistična zveza Sp. Savinjske doline, krajevne skupnosti, turistična društva, hortikulturna društva in Komunala Žalec.
•	Na vpadnicah v občino je treba postaviti obeležja, ki označujejo mejo občine in ob tem urediti počivališča in dodatne table za osnovne informacije. Nosilci: Uprava občine in Turistična zveza Sp. Savinjske doline.
•	Izboljšati je treba kakovost storitev v gostinstvu in turizmu ter spremljajočih dejavnostih. Nosilci: Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in turistična društva.
•	Promocijsko je treba obdelati turistično ponudbo Savinjske doline (prospekti, razglednice, zemljevidi, katalogi aranžmajev, monografije ipd.) Nosilci: Uprava občine, Turistična zveza Sp. Savinjske doline, turistična društva, Zavod za kulturo Žalec.
•	Z domačimi turističnimi agencijami je potrebno pripraviti aranžmaje različnih izletov po dolini (nakupovalnih dni, ogledov kulturnih spomenikov, cerkva ipd.) in jih predstaviti širši slovenski javnosti. Nosilci: Turistična zveza Sp. Savinjske doline, turistične agencije.
•	V turistično ponudbo je treba vključiti varovanje naravne in kulturne dediščine. Nosilci: Uprava občine, Tu-
ristična zveza Sp. Savinjske doline, turistična društva.
•	Strokovno je treba pričeti z organiziranjem sejmov in jih promovirati v širšem slovenskem prostoru (Jožefov sejem v Petrovčah, Šentjurski sejem v Taboru). Nosilci: Uprava občine Turistična zveza Sp. Savinjske doline, organizatorji sejmov, turistična društva.
•	Prebivalstvo, še zlasti mladino, je treba osveščati o pomenu in vlogi turizma. Nosilci: Turistična zveza Sp. Savinjske doline, turistični podmladki na osnovnih šolah, turistična društva, Savinjčan.
•	V turistično ponudbo je treba vključiti dodatne kulturne, športne, rekreativne, turistične in druge prireditve. Nosilci: Turistična zveza Sp. Savinjske doline in Zavod za kulturo.
Za izvajanje programskih aktivnosti, povezanih z letom turizma, so zadolženi njihovi nosilci, koordinacijo in usmerjanje aktivnosti ter izvajanje nacionalnega programa pa bo vodil glavni odbor, ki ga vodi predsednik Skupščine občine Žalec, v njem pa sodeluje Turistična zveza Sp. Savinjske doline.
Glede na majhna finančna sredstva, ki so bila v preteklih letih namenjena dejavnosti turizma (gre za sredstva, zbrana s turistično takso), bodo morala biti v proračunu občine za leto 1993 zagotovljena namenska sredstva za razvoj turizma. Dodatna sredstva bo potrebno zagotoviti tudi s pomočjo gospodarstva, za aktivnosti, ki so republiškega pomena, pa bo potrebno sofinanciranje republike.
Turizem v Spodnji Savinjski dolini
V različnih glasilih in drugih dokumentih se zadnje čase pojavljajo predlogi, kako bi razvili turizem v naši dolini. Do teh dokumentov moramo biti kritični. Tako se lahko vprašamo, zakaj ena od agencij ob predstavitvi nekaterih značilnosti žalske občine pozablja na Gasilski muzej v Žalcu? Ali zbirka ni vredna ogleda? Tudi stavek: »V Turškem stolpu, v cerkvi je velika dragocena slika svetega Miklavža«. Verjetno je tu mišljen Bergantov baročni Miklavž, ki visi v farni cerkvi v Žalcu.
Postavljam vprašanje, zakaj se pozablja na »zaklad Šempetra«? V farni cerkvi v Šempetru je kip matere božje, izklesan v kamnu, star blizu 700 let, pred leti je bil ta gotski kip razstavljen na razstavi Zakladi na jugoslovanskih tleh v Parizu.
Veliko bi se'še našlo v dolini, recimo, zakaj ne dnevi baroka na Gori Oljki. Vsega se ne da predstaviti, so pa zakladi, mimo katerih ne moremo. Ali lahko gremo mimo kmetije, ki je bila pred nekaj leti med 100 najlepšimi kmetijami na Slovenskem - v Štopniku pri Vranskem?
Ob zelo ambicioznih načrtih pa se moramo vprašati: kaj bo z zbirko kmečkega orodja v gradu Podgrad na Vremskem? Pred leti je danes že pokojni Franc Golavšek zbral po Dobrovljah kmečko orodje, ga zaščitil in shranil v gospodarskem delu gradu Podgrad pri Vranskem. Ta zbirka se je čuvala v okviru Turističnega društva Vransko. Kaj je bilo potem z zbirko, mi ni znano. Vem samo, da so danes predmeti razmetani v enem izmed prostorov gradu, da propadajo in se uničujejo. Vprašanje je, če se tudi ne odtujujejo? Pred-
log: prenesite zbirko na šolo, namenite ji nekaj denarja, ki je namenjen za turizem, da uredi zbirko.
Naj bo KTV Vransko za zgled: urejuje bivšo Košenino-vo hišo in kmalu bo obnovljen prostor s slikami iz začetka stoletja - bivši gostinski prostor.
Zapišemo lahko, da imajo na Vranskem posluh za turizem, to nam potrjuje tudi zadnja projektna naloga, ki je bila predstavljena v Savinjčanu, le na Podgrad so pozabili, kar pa se da popraviti. In ko bodo Vranšani turistično urejali kraj, naj še na pokopališču obnovijo nagrobnik častnega tr-žana Vranskega in Stopnika (zapisano v nemščini) in Go-milskega (zapisano v slovenščini).
Veliko je že zamujenega. Recimo na zadnjem MIŠ-MAŠU je bilo na tisoče obiskovalcev in ni bilo spominkov, značilnih za dolino, kar se da popraviti na Žalski noči.
Ali pa tole: 7 D je objavil zemljevid »Oglejmo si Slovenijo« (2. VI.). Na zemljevidu najdemo Žovnek - grad, Šenk - park ob graščini (je to Senek?) in jamo Pekel. Bodimo prodorni in povejmo, da imamo še marsikaj in to kljub temu, da so nam uničili park v Novem Celju in da je v reprezentančni dvorani graščine Prebold skladišče.
O raznih programih pa samo to: 1. 1966 je bil izdelan program »Položaj in problemi gostinstva in turizma na območju občine Žalec«. Novi dokument in dokumenta iz 1. 1966 sta si podobna, enake želje vsebujeta, pa me zanima: se bodo želje iz 1. 1993 uresničile, iz 1. 1966 se niso!
Raziskovalnim nalogam o turizmu na rob
Tudi letos je bil lep odziv na razpis Mladi raziskovalec. Izvršni svet občine Žalec je prejel naloge skorajda iz vseh osnovnih šol občine Žalec. Med njimi so bile naloge osnovne šole Griže Planinstvo v našem kraju, o kateri poročamo ločeno, in naloga osnovne šole Prebold Pojdimo skozi Prebold; učencev, ki so v turističnem krožku na osnovni šoli v Šempetru, Dober dan v Šempetru, in naloga učencev osnovne šole Polzela Gremo na izlet na Polzelo. V nalogi učencev OŠ Prebold je lepo predstavljen kraj Prebold in njegova okolica, med kulturnimi spomeniki sta predstavljena dvorec Prebold in cerkev svetega Pavla. Učenci nas opozorijo na to, da je v reprezentančni dvorani dvorca, ki je okrašena s kvalitetnim štukom, danes skladišče tovarne. Mogoče je pa bolje tako, da dvorana in dvorec ne propadata tako kot Novo Celje.
Zelo zanimiva je zgodovina turistične dejavnosti kraja, ki sega že v predvojno obdobje (pred II. svetovno vojno) ki se je takoj po osvoboditvi zelo razmahnila.
V nalogi je program izleta na Marijo Reko. Zakaj učenci niso v program izleta vključili ogled stroja, ki je pred industrijsko prodajalno v Preboldu (TT Prebold). Mogoče zato, ker stroj ni označen, zakaj se je uporabljal. Škoda,, nepopolna informacija o tovarni!
Tudi Sempetrčani nam predstavijo kraj, hmelj in opišejo izlet iz Šempetra v jamo Pekel. Zelo lepo, nazorno, opremljeno s slikami so v nalogi prikazali rimsko nekropolo. Žal pa niso vedeli, vsaj opisali niso, da je v bližnji šupi milni, na katerem je napis Graz-Trieste. Nekoč je stal ob beli cesti in o pozarjal na to, koliko milj je do Trsta in Graza. Škoda, da ta milnik ne stoji v Šempetru, poleg opozorila za belo cesto bi opozarjal še na poštno postajo, ki je bila tu v Šempetru.
Izletniki, ki bi šli po opisani poti v nalogi, bi šli tudi mimo farne cerkve, v kateri je zaklad Šempetra. Učenci ne opozorjajo, da je v cerkvi kip matere božje, izklesan iz kamna in star blizu 700 let. Nekoč je stal v dominikanski cerkvi v Novem kloštru. Pred leti je bil kip na svetovni razstavi v Parizu.
Drugače pa zelo nazorno opišejo pot iz Šempetra v Pekel, opišejo in dokumentirajo s slikami jamo Pekel, gozdno pot in Toplice, izvir tople vode pri Podlogu.
Polzelani nas v naslovu naloge vabijo na Polzelo in ne samo na Polzelo, povabijo nas tudi na Vimperg, na Goro Oljko itd. Žal so bili v nalogi preskromni. Niso zapisali, da je na območju sedanje KS Polzela bila v Ločici prva bolnišnica na Slovenskem v vojaškem taboru italske (rimske) legije in da se je v dominikanskem samostanu v Novem kloštru snovala prva univerza na Slovenskem. Celjski knezi so ustanovili samostan z namenom, da bi v njem šolali svoje otroke in otroke najbližjih, žal je propad dinastije zavrl to dejavnost (Vir: Vlado Habijan).
Lepo je prikazana lega kraja,_ tu vprašanje: zakaj ni predstavljen spomenik pred farno cerkvijo? Predstavljena je industrija na Polzeli. Zopet vprašanje, zakaj Polzelani ne poudarjajo, da so že 1. 1917 imeli svojo elektriko, celo v Štravsenak na Gomilskem je bila napeljana?
Predstavhene so zgodovinske znamenitosti, kot so Komenda, Šenek, park pri Seneku (turška lilija je ravnokar odcvetela), Novi klošter. Posebno poglavje je »Zanimivosti Savinjčanov«. Niko Kuret je v knjigi Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo objavil topografske podatke iz vprašalnic iz 1. 1881 in 1842. Tu najdemo podatek, da nagnjenje žensk k razkošju presega vse meje (govor je o Gomilskem). Učenci to posplošujejo za celo Savinjsko dolino, kar bo verjetno držalo.
Objavljeno je poglavje Izletniške točke v kraju, bolje bi bilo - v kraju in okolici.
Predstavljen je park Šenek, zelo lepo in nazorno.
Predstavljen je Vimperk. Žakaj niso učenci raziskali, kateremu svetniku je posvečana cerkev na vrhu in zakaj? Sv. Miklavžu, zavetniku splavarjev, ki je na hribu nad Savinjo čuval splavarje.
Mogoče je preskromno predstavljena Gora Oljka, čeprav zelo nazorno. Zelo pregledna je karta PD Polezla oz. razgled z Gore Oljke. Na sliki je prikazano, katere planinske poti vodijo preko Gore Oljke: Savinjska, Šaleška in Andraška pot. Posrečena je igrica o tem, kaj doživi turist, ki pride na Polzelo.
V poglavju Gostinstvo na Polzeli je predstavljena gostilna Matjaž, žal učenci niso poudarili, da je to gostilna, stara sto let, in da so se tu ustavljali furmani in splavarji.
Če povzameno: učenci vseh treh šol so opravili lepo, obsežno delo, naloge so lepo opremljene s slikami, so pa pomanjkljivosti, ki malo motijo.
Recimo, če bi Polzelani pogledali v knjigo Slovenska znamenja (Družina 1991), bi lahko ugotovili, da imajo eno najbolj znanih stebrastih znamenj daleč naokoli.
JF
Občinski praznik in samoprispevek
Kaj smo videli in izvedeli na Ponikvi?
Odpravili smo se na obisk v KS Ponikvo, v kraj, kjer bo letos potekalo praznovanje občinskega praznika. Hoteli smo izvedeti, kaj delajo, kako tečejo priprave na praznik, kakšni problemi jih tarejo, kaj so že naredili in še kaj. Pri vsem tem brez predsednika KS ne gre, zato smo najprej potrkali na vrata Ivana Jelena, ki nas je zasul z informacijami.
V	KS Ponikva se lahko pohvalijo, da so v obdobju zadnjih let resnično veliko naredili. Samo v preteklem letu so obnovili dvorano v zadružnem domu, zgrajen je bil Slomškov dom, dokončali so izgradnjo mrliške vežice, asfaltirab 650 m dolg odsek v zaselku Brezovo, zgradili so asfaltno igrišče, asfaltirali parkirišče pred pokopališčem in še bi se kaj našlo. Že v lanskem, še posebno pa v letošnjem letu, pa so se lotili tudi izgradnje večnamenskega doma oz. njegov »gasilski« del. Za vse to so opravih veliko prostovoljnega dela in primaknili nemalo sredstev.
V	tem letu so si zadali nove naloge. Tempo jim narekuje praznovanje občinskega praznika, ki ga po letu 1970 občina Žalec praznuje v njihovi krajevni skupnosti. Do takrat želijo še marsikaj postoriti, veli-ko pa bo seveda odvisno od denarja. Velik problem so v kraju črna odlagališča odpadkov, zato si želijo, da bi ta sanirah in s pogostejšimi odvozi preprečili nadaljnje ones-
naževanje. Dejstvo je, da je to kraški svet, z veliko propustnostjo tal, in lahko slej ko prej pride do kakšne epidemije, saj je pot do vode in do uporabnikov zelo kratka. V plan so za-pisab in tudi že uresničili asfaltiranje krajšega - 250 m dolgega odseka ceste. Uredili naj bi bankine na mestih, kjer so že močno načete. Dokončah naj bi tudi mrliško vežico, v kateri manjka še ustrezna notranja oprema. Dogradili naj bi tudi zid na pokopališču ter tako preprečili, da bi nanj hodile domače in divje živali. Največji problem pa je vodo-oskrba. Lanska suša je bila v tem pogledu še dodaten signal, problemi pa se pojavljajo tudi sedaj. Ob tem, da je vode premalo, je še nekvalitetna. Na Ponikvi upajo, da bo leto 1993 leto, ki jim bo prineslo dovolj dobre pitne vode in vsaj zaradi nje mimo spanje. Želje obstajajo tudi na področju telefonije. Nekaj številk (11) so pridobili, ker sta se dva zaselka priklopila na telefonsko omrežje Velenje, tistih, ki si telefona želijo, pa je dosti več. Cilj do občinskega praznika je tudi pokritje večnamenskega oz. gasilskega doma. Še pred tem pa se bodo odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka.
Za boljši in lepši jutri
V nedeljo, 18. julija, bodo krajani KS Ponikva pred življenjsko pomembno odločitvijo, ki naj bi jim, če bo referendum o krajevnem samoprispevku izglasovan, prinesla
hitrejši in skladnejši razvoj krajevne skupnosti ter lepše življenje.
Svet KS se je na čelu s predsednikom Ivanom Jelenom za ta korak odločil na osnovi potreb in želja krajanov ter podpore na zborih krajanov. V program, ki naj bi ga sofinancirali iz sredstev samoprispevka, so zapisali: sofinanciranje vodovoda, sofinanciranje gasilskega dela večnamenskega doma ter sofinanciranje, vzdrževanje in obnova cest in cestnih odsekov v KS.
Prispevna stopnja bo 1,5%, in sicer od mesečnih neto osebnih dohodkov delavcev, pokojnin upokojencev, iz kmetijske dejavnosti oz. od katastrskega dohodka delavcev iz te dejavnosti. Dvaodstotno stopnjo pa bodo dah krajani od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. Dva odstotka naj bi plačevali tudi krajani, ki opravljajo poklicno dejavnost in jim je davek odmerjen v povšalnem letnem znesku. Enako pa tudi tisti, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, in sicer od ostanka čistega dohodka. Samoprispevka pa ne bodo plačevab od socialno varstvenih pravic, od invalidnin in od drugih prejemkov. Plačila so oproščeni tudi tisti, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, ki ne dosega 30% povprečnega osebnega dohodka RS, ter upokojenci, katerih pokojninski prejemki ne dosegajo zneska najnižje pokojnine za pol-
no pokojninsko dobo, in še nekateri drugi.
S samoprispevkom bi predvidoma v petih letih zbrali 20 milijonov tolarjev. Od tega so namenili 44% zbranih sredstev za sofinanciranje vodovoda, 35% za sofinanciranje gasilskega - večnamenskega doma, 20% naj bi šlo za vzdrževanje in obnovo cest in cestnih odsekov, 1% zbranih sredstev pa predstavljajo funkcionalni izdatki samoprispevka.
Glede na rezultate in tudi potrebe ter želje krajanov v vodstvu KS Ponikva upajo, da bodo ljudje izglasovali samoprispevek ter tako izkazali največjo mero solidarnosti, zaupanja in hotenja za lepše in prijetnejše življenje v svojem kraju.
»Mi smo za to!«
Med obiskom na Ponikvi smo si ogledali nekaj njihovih zadnjih pridobitev, pokramljali smo z ljudmi in ob tem dobili občutek, da imajo resnično radi svoj kraj, da so zanj pripravljeni veliko narediti, kar so doslej že dokazali, in da! se zavzemajo za uvedbo samoprispevka, saj vedo, da bodo le tako hitreje prišli do željenega cilja. Pogovarjali smo se tudi s predsednikom režijskega odbora za izgradnjo gasilskega doma z Milanom Banovškom. Povedal nam je, da v kraju dolgo potrebujejo primeren prostor za gasilce in njihovo opremo, zato so se lotili te zahtevne naloge. Ker pa volje in zagnanosti ne manjka, upa, da
Do planinskega doma po asfaltu
Marijarečani so se ponovno izkazali
V začetku tega meseca so Marijarečani zaključili z deli na razširitvi in posodobitvi ceste od Piška do planinskega doma. S tem je celotna trasa, od priključka na republiško cesto Latkova vas-Tr-bovlje do planinskega doma asfaltirana. Dobra, sicer makadamska povezava pa je odslej tudi od planinskega doma proti Vrhem in naprej v Trbovlje. To pa so pridobitve, ki bodo pomembno vplivale na obisk v planinskem domu, pa tudi omogočile lažji in lepši dostop vaščanom na pokopališče in v cerkev. Pridobitev sovpada tudi z letošnjim krajevnim praznikom, ki ga bodo praznovali v Marija Reki. Do takrat pa naj bi zgradili tudi mrliško vežico.
Celotna asfaltirana trasa je dolga 2085 m. Po predračunu je bila investicija vredna 14 milijonov tolarjev. Sredstva zanjo naj bi v precejšni meri prispevala republika iz sklada za demografsko ogrožena področja, vendar so doslej to breme prevzeli nase le občina, krajevna skupnost, delovne organizacije (MIK, Prebold, Gozdna
Hi
Do planinskega doma odslej po asfaltu
zadruga Vransko...) in krajani, ki so zbrali 1,5 milijona tolarjev. Veliko pa je bilo prihranjenih sredstev na račun prostovoljnega dela in brezplačnih traktorskih ur.
Na sestanku v planinskem domu, kjer so se delavni vaščani srečali s predstavniki KS, je bilo izrečenih veliko pohvalnih besed pa tudi nekaj kritike. Dogovorili so se o poteku praznovanja krajevnega praznika in se zavzeli za hitre in učinkovite akcije tudi v bodoče. Predno smo se razšli, smo nekaj besed spregovorili še z Dani-
jem Dolerjem, predsednikom režijskega odbora za izgradnjo ceste, Andrejem Zagožnom, predsednikom vaškega sveta M. Reke, Jožetom Zupanom, predsednikom rež. odbora za izgradnjo mrliške vežice, in Dragom Lobnikar-jem, ki je bil med najaktivnejšimi pri izgradnji ceste.
Dani Doler nam je povedal, da je vse delo potekalo po programu, da so zelo zadovoljni z izvajalcem del - zasebnikom Goriškom in da je to velika pridobitev, ne le za tiste, ki bivajo v tem koncu reke, ampak za vse
Marijarečane, ker jim je olajšana pot v cerkev in na pokopališče. Andrej Zagožen je najprej pohvalil vse Marijarečane, ki so prispevali svoj delež za to pridobitev. Dejal je, da bi posamezniki lahko bili marsikomu za zgled. Upa pa tudi, da ta akcija ni bila zadnja, saj je pred njimi praznovanje krajevnega praznika in dela ne bo manjkalo. Tega se dobro zaveda tudi Jože Zupan, saj bo težišče sedanjega dela na mrliški vežici. Upa, da jo bodo do praznovanja postavili vsaj pod streho. Povedal nam je še, da so se za igrad-njo tega objekta odločili predvsem zato, da skrajšajo tudi do dve ure dolge sprevode ob pogrebih, kar je za starejše vaščane bilo zelo naporno. Še posebno pa je to problem v zimskem času. Svoje razmišljanje nam je o cesti razodel še Drago Lob-nikar, za katerega so dejali, da si zasluži največje priznanje. Dejal je, da je zelo vesel, da je zastavljena akcija uspela. Pridobitev je resnično velika. Poudaril pa je, da je v kraju še veliko slabih cest, zato se bo zavzemal, da bo ta tematika vedno na dnevnem redu. Letos je bila posodobljena ta cesta, drugič bo druga, tako da bomo vsi lahko zadovoljni,« še
doda.
D. N.
bo dom do občinskega praznika že pokrit. Vesel pa bo, če bi krajani izglasovali samoprispevek, saj bo tako gasilski hram lahko napredoval z izgradnjo.
Pri delu v hlevu smo zmotili Lovra Kosa, ki nam je dejal, da se on pa tudi mnogi drugi zavedajo, da je s sredstvi samoprispevka bilo v preteklosti veliko narejenega in zato odločitev tudi tokrat ne bi smela biti vprašljiva.
In kaj o vsem tem pravi Ivan Jelen? »Približujemo se številki 900 prebivalcev. Imamo še 27 km makadamskih cest, ki jih želimo v obdobju desetih let posodobiti. Vsakemu krajanu želimo zagotoviti dobro pitno vodo, pripeljati telefon v vsako hišo, želimo si kabelsko televizijo in plinsko ogrevanje. Radi bi osemletno šolo, večjo zaposlitev prebivalstva, boljše avtobusne zveze. Želimo dobiti zadružni dom, zgraditi večnamenski dom, katerega prva faza - gasilski del - že poteka. Urediti želimo vas Ponikvo tako, kot to zahteva spomeniško varstvo. Skratka, urediti moramo še veliko, kar nas bo približalo dolini. Pomemben korak k temu pa je nedvomno uvedba samoprispevka. Upam in želim, da bodo krajani dali svoj glas »ZA« in tako sebi in svojim otrokom omogočili še prijetnejše življenje v naši KS...«
Ponikvo zapuščamo z dobrimi občutki. Držali pa bomo pesti, ko se bodo odločali »ZA« nadaljnji in uspešnejši razvoj svojega kraja. Ob izglasovanem samoprispevku pa bo nedvomno tudi praznovanje občinskega praznika prijetnejše, lepše in bolj veselo.
!B*Mi
, ^ /	____Í_Í
Lovro Kos
Ivan Jelen
liiii
Darko Naraglav Milan Banovšek
Dani Dolar
Andrej Zagožen.
Jože Zupan
Drago Lobnikar.
Razstavljali upokojenci
Družina griških upokojencev je dokaj številčna, saj ima več kot 500 članov, ki so tudi zelo delavni. Imajo številne sekcije, med njimi tudi sekcijo ročnega dela. Pri tej sekciji so posebno delovne upokojenke, ki so v zadnjih letih izvezle, skvačkale, napletle ali kako drugače izdelale številne izdelke, ki so jih razstavili na razstavi v dvorani doma upokojencev v Grižah. Poleg ročnih del so razstavili tudi nekaj likovnih. Seveda so izbrali najlepše in najboljše izdelke, tako da je bila razstava zares vredna ogleda.	T. T.
Kabelska televizija na Polzeli
Konec maja je podjetje Signal iz Ljutomera na Polzeli priključilo na sistem kabelske televizije prve naročnike in s tem tudi izpolnilo obljubo, da bodo prvi naročniki priključeni že meseca maja. V krajevni skupnosti Polzela se je s podjetjem pogodbeno priključilo k izgradnji sistema več kot štiristo gospodinjstev, še vedno se je moč prijaviti, vsi naročniki pa bodo priključeni na sistem v letošnjem letu. Podjetje zagotavlja s priključkom na CATV šestnajst programov, od tega pet zemeljskih, krajevni interni program in deset satelitskih. Fotografija: Montaža antenskega sistema.	T. TAVČAR
Ansambel »Slovenija«
Ob jubileju 15 jubilejnih koncertov
Pogovor z Jožetom Galičem, vodjem ansambla Slovenija
Ansambel Slovenija praznuje letos že šestnajstletnico svojega uspešnega nastopanja na slovenski glasbeni sceni. S svojim glasbenim melosom, ki ga dajejo citre, violina in orglice, so se zasidrali v srcih ljubiteljev narodno - zabavne glasbe. Postali so ansambel, ki bi ga, če ga ne bi bilo več, močno pogrešali, saj s svojim značilnim igranjem bogati slovenski prostor in promovira našo mlado državo v tujini. Ob 15-letnem jubileju, ki ga zaradi objektivnih vzrokov praznujejo letos, so se odločili za prav toliko jubilejnih koncertov. Nekaj so jih že imeli, ostali pa še sledijo v jesenskem času. Ob jubilejnem praznovanju smo obiskali družino Galič v Šempetru in se pogovorili z Jožetom Galičem, vodjem ansambla Slovenija.
Jože Galič, za vami je petnajst zelo uspešnih let nastopanja na slovenski narodno-zabavni glasbeni sceni. Kaj vam to pomeni?
»Resnično veliko. Začelo se je spontano, nato pa se je vse odvijalo z veliko hitrostjo. Prvo ploščo smo posneli že po enem letu, sicer trdega dela, sledilo jih je še kakšnih deset. Trenutno smo pri desetih izdanih kasetah in eni CD plošči, ki zajema celotno naše 15-letno delo. Največja značilnost, ki jo ob tem jubileju rad poudarjam, je ta, da smo od tistega ustanovnega datuma oktobra 1977 do danes ostali skupaj povsem isti člani, ki smo ansambel tudi ustanovili. In to: CITA GALIČ, ERIKA FE-LE, MARJAN KNEZ, ZDENKO ŠTRUCL in jaz - JOŽE GALIČ.
V	vseh teh letih smo menjavali le šestega člana ansambla. Na tem mestu so se zamenjali trije ali štirje bas kitaristi. Od jeseni naprej je to SAMO GOLAVSEK iz Sešč. Prisegam na trdnost ansambla, kar "še kaže tudi v tem, da nismo zamenjali nikogar od ustanovnih članov.
Ste ostali zvesti svojim začetnim usmeritvam ali ste sledili trenutni »modi«?
»Zvesti smo tistim osnovnim usmeritvam, to se pravi klasični narodno-zabavni glasbi, ki pa so jo ves ta čas spremljale priredbe narodnih pesmi in, recimo, zadnjih šest let tudi neka vrsta lažje zabavne glasbe.
V	zadnjem obdobju šestih, sedmih let delamo tako rekoč na treh tirih. Osnovna usmeritev je narodno - zabavna z značilnim glasbenim melosom, ki ga dajejo citre, violina in orglice. Tu je potem še ljudska pesem, brez katere »ne gre« noben naš program ah koncert in kaseta oz. plošča. In kot tretja oblika našega dela je zabavna glasba. Dejstvo je, da smo člani ansambla v povprečju stari 34-35 let in zato je normalno, da smo dojemljivi tudi za to zvrst glasbe, ki jo sicer veliko igramo na nastopih. Gre za raznovrstnost, vendar smo določen stil vzeli za svoj in tako je naš glasbeni melos prepoznaven tudi v zabavni in ne samo v narodnozabavni glasbi.
V teh 15-letih ste prekrižarili Slovenijo po dolgem in počez. Precej ste igrali tudi zunaj naših meja. Kot vemo, pa vas je pot zanesla tudi preko »luže«. Kakšni so spomini na ta potovanja?
»Po svetu pravzaprav nismo veliko hodili. To pa zato, ker smo se že pred desetimi leti, kljub nekaterim zelo dobrim in konkretnim ponudbam, odločili, da v profesionalizem ne bomo šli. Kljub tej odločitvi pa smo na tujem odigrali približno četrtino svojih nastopov. Od tega največ v Avstriji, nekaj malega v Nemčiji, v začetku osemdesetih let smo veliko nastopali v Švici. To so bili resnično lepi, prijetni nastopi, ki so nam ostali v nepozabnem spominu. Najbolj od vsega našega »potepanja« po svetu pa nam je najlepše spomine pustila južnoameriška turneja s konca leta 1990... Kar zadeva Slovenijo, smo
bili povsod. Zanimivo pa je, da smo eno leto zelo angažirani na Dolenjskem in v Beli Krajini, drugo leto v Prekmurju, tretje leto na Gorenjskem ali Primorskem in tako naprej. Veseli pa nas, da smo povsod enakovredno sprejeti in da ljudje uživajo ob našem igranju...«
Člani ansambla ste se na vaje vozili oz. se še vozite iz raznih krajev Slovenije. To prav gotovo ni enostavno, vendar ste, ne glede na to, ostali skupaj. Kaj vas dela tako vztrajne?
»Prvenstveno veselje do glasbe, do ustvarjanja. K stabilnosti ansambla pa je morda prav ta oddaljenost prispevala svoj delež. Recimo, z ženo
sva se vozila na vaje na Polzelo polnih 14 let iz 60 km oddaljenega Dravograda. Sedem let je bil pri nas bas kitarist Tomaž Plahutnik iz Kamnika. Ves čas«6e iz Trbovelj vozita harmonikar in Erika. To pa pomeni, da si enostavno nismo smeli privoščiti, da bi kdo brez opravičila manjkal, ampak je bila to nekakšna obveznost, ki nas je držala skupaj in nam nalagala resnost in odgovornost do ostalih članov ansambla. S preselitvijo v Šempeter, od koder sem tudi sicer doma, se je glede vaj zadeva bistveno izboljšala. Ansambel je glede sestava sedaj omejen samo na Savinjsko dolino in Trbovlje...«
Ob vašem jubileju ste pripravili vrsto jubilejnih koncertov. Kje ste že igrali in kako v bodoče?
»Jubilejne koncerte smo nameravali imeti že lansko leto, ko smo dejansko imeli za sabo že 15 let igranja V ansamblu Slovenija, vendar, ker je bila naša članica Erika Fele na porodniškem dopustu, smo to prestavili na letošnje leto. S koncerti smo začeli že 6. marca v Vinski gori. Potem smo odšli v tri kraje, od koder smo doma člani ansambla, in sicer v Trbovlje, Šempeter, Marijo Reko in na koncu še na Polzelo, od koder je ansambel uradno doma. Izpeljali smo eno tretjino koncertov, ostali dve pa sledita v jesenskem času in do konca leta, ko naj bi odigrali vseh petnajst jubilejnih koncertov... Tako Jože Galič, mi pa še dodajamo, da je ansambel Slovenija sedaj ponovno močno prisoten v Savinjski dolini, kar člane ansambla še posebno veseli, saj so tu tudi njihove korenine. Jubilejni koncerti, na katerih sodeluje vedno glasbeni gost, humorist in napovedovalec, s katerimi je ansambel Slovenija v minulih 15-letih najpogosteje sodeloval, pa so dokaz navezanosti na domače okolje in dolino zelenega zlata. Ob jubileju tudi naše čestitke in še veliko let uspešnega nastopanja.
Darko Naraglav
Čas borovnic
Prišel je čas borovnic, gozdnega sadeža, za katerega mnogi pravijo, da ga ni boljšega. Letos jih menda ni posebno veliko, le na nekaterih pobočjih jih je dovolj. Tudi letos mnogi hitijo nabirat ta okusen sadež, da se ga dodobra najedo ah pa spravijo za ozimnico. Med številnimi obiskovalci gozda sta se povsem po naključju znašli tudi dve Nini, ena s Polzele, druga z Gomilskega, in se skoraj s polnimi vedri borovnic postavili pred fotoaparat. Seveda sta bili odločeni, da bosta nabrali do vrha in se nista dah motiti.	T. TAVČAR
Srečanje delavcev ¡n upokojencev Belilnice
V soboto, 12. junija, so se na družabnem pikniku v preboldskem Gaju na pobudo zaposlenih srečah delavci in upokojenci Tekstilne tovarne Prebold - delovne enote Belilnice.
Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, saj so ponovno oživeh spomini na tovarno in delo v Belilnici. Manjkalo ni tako rekoč ničesar, za kar ima največ zaslug Janez Žohar, ki se bo, glede na leta, tudi prvi od sedaj zaposlenih znašel med upokojenci. V času, ki je krepko presegel osemurni delavnik, se je zvrstila vrsta zabavnih iger. Upokojenci so se posebej izkazali pri vlečenju vrvi, saj so kar trikrat zmagah in dokazali, da še niso za med staro šaro. Na srečanju ni manjkalo pijače, jedače, šal, glasbe in vsega, kar sodi zraven, zato so sklenili, da bodo takšna srečanja še pripravili.	-dar
študentski servis, maribor
Podružnica Žalec
Žalec, Cesta na Lavo 1 (prostori bivše Montane), telefon: 713-197
Obveščamo podjetja, obrtnike, študente in dijake, da smo v Žalcu odprli našo podružnico za posredovanje dela.
Vabljeni vsi, ki ste že naši prijatelji ali bi to radi postali.
Možnost najcenejšega fotokopiranja!
Ana in Adolf Kosu Î - zlatoporočenca
Te dni sta zlato poroko prazno-| vala Ana in Adolf Kosu iz Sempe-
I® tra. Kot vsi od takih priložnostih, sta tudi ta obujala spomine na 1 skupnih petdeset let in na svojo | zgodnjo mladost in otroštvo. Adolf ima osemdeset let in je visoki življenjski jubilej praznoval
Iz zlato poroko, njegova življenjska družica Ana pa enainsedemdeset let in tudi njen rojstni dan je sovpadel v prejšnja jubileja.
Poročila sta se v vojnem času, leta 1943, v Šempetru, kjer sta vse življenje tudi ostala. Ana je gospodinjila, njena skrb je bila posvečena možu in hčerkama, medtem ko je Adolf bil kar 33 let ! pismonoša in prav po tem se ga Sempetm rčani najbolj spominja-: jo. Pa tudi sicer je še vedno akti-, ven na mnogih področjih krajevnega življenja, predvsem pa pri
gasilcih, v turističnem društvu, krajevni organizaciji RK pa tudi pri kulturnemu društvu. Njegova leta mu ne preprečujejo, da se ne bi zanimal za vse, kar se dogaja v domačem kraju, in pri tem po svojih močeh sodeloval in pomagal. Zakonca sta svoje tri praznike praznovala v družinskem krogu s svojima hčerama in njunima družinama. Imata že štiri vnukinje in pravnukinjo. Za svoja leta sta še vedno dovolj čila in zdrava, to je bilo tudi bistvo številnih čestitk in lepih želja, ki sta jih bila deležna.
Obred zlate poroke je bil v šem-petrski farni cerkvi, kjer ga je med sveto mašo opravil domači župnik Mirko Škoflek. Lepim željam se pridružujemo tudi mi z bralci.
T. TAVČAR
DARE ZAVŠEK
Od sanj do resničnosti
* plačilni promet doma in v tujini
Poleg naštetega pa še posebne storitve, ki vam nudijo nekaj več kot druge banke:
*	bančne informacije na domu - INFOBANKING
*	plačilno kartico ACTIVA, s katero je plačilo storitev na odlog, plačilo storitev je enostavno, omogoča povečan limit na tekočem računu
*	izdajanje EUROČEKOV in EUROČEKOVNIH KARTIC za potovanje v tujino
*	vodenje osebnih dohodkov za vaše zaposlene delavce
*	trgovanje z vrednostnimi papirji
*	poslovanje s sefi
*	depotno poslovanje
*	poslovanje po pooblastilu
*	poslovno bančne informacije
*	finančno svetovanje
Pričakujemo vaš obisk in smo vam na razpolago pri urejanju denarnih zadev.
Srečanje s človekom, ki ga pred tem ne poznaš, je vedno zanimivo in polno pričakovanj. Običajno predstavlja svojstven izziv, saj pomeni odkrivanje in spoznavanje njegove identitete, njegovo mišljenje, pogled na svet, na delo in njegovo ustvarjalnost, skratka na vse, kar zaznamuje njegovo osebnost.
Predno sem stopil na ozemlje miru in sprostitive, med zelenje in svet udejanjenih sanj slikarja Dareta Zavška ob žalskem pokopališču, sem se počutil kot detektiv, ki vdira v zasebnost človeka. Ob stisku roke, rahlem nasmehu in medsebojni predstavitvi pa sem dobil občutek, da moje poslanstvo ne ho pretežko. In nisem se zmotil.
Dare Zavšek je prijeten sogovornik, misli in besede plete počasi in preudarno. Poskuša biti čimbolj avtentičen, čeprav njegov slikarski opus odseva nadrealistično vsebino, ki pa ima svoje korenine v realnosti življenja.
Med zvonjenjem in ptičjim petjem
Ura je tik pred dvanajsto. Zvonovi v bhžnji cerkvi naznanjajo poldan. Zunaj, pod soncem, je že presneto vroče, tu, kjer sva midva, v vrtni utici, sredi zelenja in sence, ki jo dajejo krošnje dreves, pa je prijetno hladno in kot nalašč za pogovor ob kavici.
Rdeča nit najinega pogovora je slikarstvo. Z njim in o njem se suče tako rekoč vse dosedanje življenje.
Božidarja Zavška-Dareta, človeka, ki na svoj način že vrsto let sooblikuje slovenski kulturni prostor. Kljub temu da je njegov slikarski opus dobro prepoznaven, svojski in za oči prijeten ter tudi komercialno zanimiv, je Dare samotar, posebnež, ki ne mara velikega pompa. Od tod tudi njegov odpor do razstav in še posebno uradnih otvoritev, kjer se običajno zbere veliko ljudi. Raje se posveča enemu ah dvema in če bi bilo tako, bi tudi o teh javnih in protokolarnih otvoritvah imel drugačno mnenje in več razstav, kot jih je sicer imel. Vsekakor pa je Dare Zavšek umetnik, ki mu več pomeni lastno zadovoljstvo kot pa kovanje v zvezde na račun javnih predstavitev. Čeprav se zaveda, da čisto brez tega tudi ne gre.
Besede in misli sogovornika beleži magnetofonski trak. Vzdušje bogati ptičje petje, ki je skoraj glasnejše kod Daretov glas. V takšnem okolju, med zelenjem, rožami, dehtečo svežino narave so misli bistrejše. Telo in duša se polnita z ustvarjalno energijo, človek se sprosti, umiri in zadiha s polnimi pljuči.
Od stripa do slikarstva
Življenjska pot Dareta Zavška se je začela pred 41 leti v Celju, kjer je tudi živel do leta 1974. Družinske korenine so ga potegnile v osrčje Savinjske doline - Žalec, kjer si je v hiši starih staršev spletel družinsko gnezdo in
Z7® Splošna banka Celje d.d.
OBRTNIKI - nudimo vam:
*	depozitno poslovanje na ŽR po obr. meri 60% R
*	kreditno poslovanje:
-	kratkoročna posojila po izhodiščni obr. meri R+14%
-	dolgoročna posojila po izhodiščni obr. meri R+16%
Končna obrestna mera je odvisna od: vrste zavarovanja, poslovnega sodelovanja z banko in bonitete posojilojemalca.
*	poseben kredit za dobo enega leta na tekočem računu obrtnika - imetnika plačilne kartice ACTIVA v višini 800.000,00 SIT po
obrestni meri R+18%
*	lombardni in hipotekarni krediti
*	prevzem in izdaja poroštev in garancij
dobil možnost za uresničitev svojih sanj. Dobro jo je isko-ristil in postal to, kar je - slikar, umetnik, človek, ki ga je narava obdarila z ustvarjalno močjo in občutkom za barve in lepoto ter ga naredila za nadrealista.
Že od rane mladosti je Dare rad risal. Marsikaj je porisal, česar ne bi smel. V šolskih letih sta ga zanimala zlasti strip in karikatura. 'Vzor mu je bil Walt Diesney in slovenski risatelj stripov Miki Muster, h kateremu se je podal tudi v Ljubljano, da bi mu ta svetoval in ga popeljal v svet likovnega ustvarjanja.
Kasneje, ko se je bilo potrebno odločati, s čim si služiti kruh, pa se je tehtnica nagnila proti slikarstvu, čeprav je bilo to za starše nekaj
vo razstavo pa je imel štiri leta prej. Pri vseh fazah svojega razvoja in uveljavljanja v svetu slikarstva in družbe ostaja prvenstveno zvest platnu. Prav tako pa njegov ustavarjalni duh pogosto ustvari grafiko ah akvarel. Poskusil se je še v shkanju po pločevini, keramiki, zase pa kdaj naredi tudi kakšen relief. Kot pravi, bo verjetno »ušel« malo tudi v plastiko. Predvsem želi zase narediti nekaj skulptur.
Daretov slikarski opus je bogat in širok. Zadnje poslikave platen kažejo nove dimenzije ustvarjanja. Poslikava ni več tradicionalno znotraj okvirja, ampak uhaja že na okvir, kar daje izdelku širšo in globljo sporočilno vrednost. Serija poslikav na platnu, ki vsebujejo svoj-
najbolj nerazumljivega. Vedno so mu govorih, naj ne sanjari o teh rečeh, da se od tega ne da živeti. Toda sanje so se uresničile in Dare je postal slikar. Ni bilo lahko, toda z vztrajnostjo, trmo, predvsem pa z veliko ljubeznijo do umetnosti in s svojstvenim slikarskim opusom mu je uspelo. Danes je priznan in znan shkar, saj njegove slike in grafike krasijo in bogatio zidove in stene javnih ustanov, poslovnih zgradb, stanovanj doma in po svetu.
Platna, grafike, akvareli
Profesionalno se Dare Zavšek ukvarja s slikarstvom od leta 1976. Svojo pr-
stveno sporočilno vsebino, je nastajala v obdobju osamosvajanja Slovenije, pred spremembo sistema. Kot metafora teh sprememb so okna, ki simbohzirajo pogled v prihodnost, svetla be-lo-modra barva pa še poudarja namen sporočila. Delovni prostori in galerija hkrati, poudarjajo osebnost in njegovo naravnanost.
Med slikami, ki jih Dare doslej še »ni dal iz rok« oz. v javnost, so dela t.i. kolaž-nega shkanja foto kombinacije. S platna te opazuje podoba Woodya Allena, Freda Mercuria, prerezano jabolko vzbuja željo, da bi vgriznil vanjo itd. Tovrstne stvaritve s tematiko Žalca pa naj bi
kmalu krasile stene žalske kavarne pri tržnici. Uresničene sanje kompliciranega slikarja
S tem, da je Dare postal shkar, da ima bivalne prostore, kakršne si je zamislil, da ima dobro ženo in nadvse »fejst« punco, kot je sam dejal za hčerko Evo, je tako rekoč uresničil vse svoje sanje, želje in hotenja. »Kaj bi si želel še več,« pravi.
»Zasliševanja« ni še konec. Za nekaj minut ga prekine le prijetna glasba s klavirja, na katerega nam za sprostitev zaigra Eva, ki je za svoja leta že prava virtouzinja. Prav lahko se zgodi, da bo, če ne bo slikarka, dobra pianistka. Pravzaprav pa sta slikarstvo in glasba v sožitju in lastna umetnikom Daretovega kova. Običajno jabolko ne pade daleč od drevesa in nova zgodba se tu lahko začne.
Dare pravi zase, da je kompliciran človek, da z njem ni lahko živeti. Preveč ja zasanjan in zato ga moti vse, kar ni skladno z njegovim načinom življenja, njegovimi idealističnimi pogledi na svet. In če kaj preveč presega to, je običajno nerazpoložen, tečen, skratka, bolje ga je pustiti pri miru. Tisti, ki ga poznajo, to že dobro vedo.
V odnosih z ljudmi in pri komuniciranju Dare Zavšek ni v ospredju. Je rahlo previden, ne gre na prvo žogo, ampak pusti, da mu »nasprotnik« pokaže, s kom ima opravka. Pravi, da je to njegovo subjektivno gledanje. Je pa vesel, da ima še vedno dobre prijatelje iz otroških let, kar nedvomno pomeni, da s tistimi ljudmi, s katerimi vzpostavi pristen kontakt, ostane prijatelj ah vsaj dober znanec. Teh pa nikakor ne manjka.
Zvest sebi in svojemu delu
Kar debelo uro sva klepetala z Daretom Zavškom in moram reči, da je bilo druženje z njim prav prijetno, mogoče malo zadržano, vendar je to v njegovi naravi. Od njega sem odhajal bogatejši za mnoga spoznanja, tudi z likovnega področja, pa tudi z resnico življenja, da so sadovi najboljši in najslajši, če so plod lastnega ustvarjenja.
Sanjarjenje in ustvarjanja Dareta Zavška gredo dalje po poti življenja. Prav gotovo še ni rekel zadnje besede. Po še vehko zadovoljstva in sreče v tvojem snovanju, Dare.
Darko Naraglav
Velik kulturni dogodek v Taboru
V začetku junija se je bogat kulturni večer v Taboru razvil v prisrčno družabno srečanje pevcev Tabora, Kovinotehne iz Celja ter sponzorjev. Sto let zborovskega petja v Taboru se naglo približuje. Marljivi kulturni delavci, teh ni malo, se na ta jubilej skrbno pripravljajo. Tako jim je uspelo organizirati otroški pevski zbor, saj se dobro zavedajo, da je ljubezen do petja treba privzgojiti mladim in najmlajšim. Obudili so delovanje moškega pevskega zbora ter na novo ustanovili mešani pevski zbor.
Koncert so začeli najmlajši.
Otroški pevski zbor je pod vodstvom Mojce Dobnik napolnil dvorano in srca poslušalcev z lepim, ubranim petjem in mladostno prisrčnostjo.
Moški pevski zbor ima za seboj najdaljšo dobo uspešnega delovanja. Menjalo se je več zborovodij, pevci pa so vseskozi ohranjali ljubezen do prelepe slovenske pesmi. Na koncertu so nastopili samostojno kot moški del mešanega zbora, ki se sestaja le priložnostno, in navdušili poslušalstvo v prepolni večnamenski dvorani s prepričljivo in doživeto interpreta-
cijo fantovskih podoknic. Njihovo petje je odlikoval plemenit, žameten zvok, natančna intonacija ter muzi-kalnost zborovodje.
Vrhunec koncertnega večera je bil nastop Mešanega pevskega zbora Tabor, ki deluje leto in pol pod vodstvom Milana Kasesnika. Programsko je zborovodja nastop razdelil v dva dela. S primemo interpretacijo, prijetnim zvokom je zbor najprej zapel skladbe evropskih romantikov vse do Orffove Odi et amo, s katero je zbor pokazal visoko stopnjo kulture lepega petja. V drugem delu pa smo prisluhnili domisel-
nim izvedbam slovenskih narodnih pesmi, ki so najpomembnejši del zborovskega poustvarjanja.
Prav svečan dogodek večera pa je bila podelitev Gallusovih odličij pevcem za dolgoletno aktivno prepevanje v zborih.
Koncert je kot gost zaključil Mešani pevski zbor Kovinotehne iz Celja s stilno širokim programom del - od renesančnih mojstrov, slovenskih umetnih in narodnih pesmi - do črnske duhovne in skladb zabavnega žanra in tako programsko popestril koncertni večer v Taboru.	S. K..
Občinska revija godb na pihala
V Domu H. slovenskega tabora v Žalcu je bila občinska revija godb na pihala. Na njej so nastopile godbe iz Zabuko-vice, ki jo vodi Franc Tratar, Prebolda, ki jo vodi Milan Posavec, Liboj, ki jo vodi Januš Rasiewiez in Mladinski pihalni orkester iz Žalca, ki ga vodi Stanko Podbregar. V uri in pol trajajočem koncertu je vsaka godba zaigrala po tri skladbe, na žalost pa je bilo na prireditvi le malo poslušalcev. Slišali so vrsto odličnih sklad in nastopov. Na sliki: Med nastop pom preboldskega pihalnega orkestra, ki ga vodi Milan Posavec.
T. T.
V cerkvi sv. Marjete na Polzeli je bila v začetku tega meseca prisrčna prireditev, revija otroških in mladinskih cerkvenih zborov. Nastopili so štirje, in sicer otroški cerkveni zbor Sv. Duha iz Celja, otro-ško-mladinski iz Petrovč in Šempetra ter kot najmlajši po sestavu polzelski Cekinčki. Vsak zbor je zapel po tri pesmi, prireditev pa so zaključili s skupnim nastopom pod vodstvom Tanje Cizej, ki vodi Cekinčke. Cerkev bi nekaj poslušalcev še lahko sprejela, vendar so bili nastopajoči z obi-' skom zadovoljni, prav tako pa tudi poslušalci s pevci.
Vsekakor so mladi in navdušenja polni otroški glasovi, ki zares od srca prepevajo, prava osvežitev pri cerkvenih obredih, poleg tega pa so dober podmladek za kasnejše mladinske in odrasle pevske zbore. Na biografiji: Zbori med skupnim nastopom pod vodstvom Tanje Cizej.
T. TAVČAR
Najmlajši cerkveni pevci
Srečanje mladih literatov
Letos so se najboljši mladi literati iz osnovnih šol naše občine srečali v Braslovčah. S podelitvijo priznanj in nagrad se je namreč zaključil tokratni literarni natečaj, ki je bil posvečen letu Kolumba in njegovih odkritij. Na temo potovanj in odkritij je komisija prejela 110 literarnih prispevkov, najboljšim med njimi pa je podelila 23 priznanj in 12 nagrad.
Knjižne nagrade so dobili: Aljoša Pukl, Katarina Pustinek in Nataša Podpečan z OS Polzela, Nina Pader z OŠ Griže. Iztok Prislan in Kaja Božiček z OŠ Žalec, Katarina Galič in Savina Kulič z OŠ Šempeter, Anja Huš z OŠ Prebold, Simon Irmančnik z OŠ Braslovče, Mojca Priča s podružnične šole v Taboru ter skupaj še Matic Poznič in Jože Bogataj z OŠ Vransko.
Srečanja mladih literatov se je udeležil tudi igralec in režiser Bogomir Veras.
BRASLOVČE:
Za vsakogar nekaj
Prosvetno društvo Braslovče se je v nedeljo sokra-janom predstavilo na prireditvi pod naslovom »Za vsakogar nekaj«. Sodelovale so skoraj vse sekcije in gosta čarodej Jani Jošovc in ansambel Vinka Cvrleta.
V dveumem programu so se braslovški prosvetniki zares vsestransko predstavili. Nastopili so pevci, instrumentalisti, ansambel narodne-in pop glasbe, poskrbljeno je bilo za humor, učenci osnovne šole pa so pripravili
nekaj plesnih in glasbenih točk. V zadovoljstvo nastopajočih je bila dvorana polna, tako so tudi tisti, ki v prosvetnem društvu sicer ne sodelujejo, pokazali, da jim je mar, kaj se na kulturnem področju v domačem kraju dogaja. Prireditev je minila v sproščenem, navdušenem vzdušju, v zadovoljstvo nastopajočih in gledalcev. Na fotografiji: Monika Marovt in Vesna Vrhovšek med eno izmed točk.
T. TAVČAR
Festival akustične glasbe ponovno
Že osmič sta v večletnih presledkih Občinski odbor LDS Žalec in Društvo prijateljev glasbe iz Žalca uspela organizirati med poslušalci akustične glasbe zelo lepo sprejet Festival akustične glasbe.
Tokratni zaščitni dinoza-vrček s kitaro je pripeljal v petek 18. junija v Žalec Adija Smolarja, kantavtorja iz Idrije, Tomaža Pengova, Bojana Drobeža, Hišo iz Trbovelj in Šankrock iz Velenja. Medtem ko so slednji
predstavili akustične priredbe svojih skladb, sta Pengov in Drobež predstavila tudi novejše skladbe. Bojan Drobež je že lani s svojim občutljivim igranjem akustične kitare osvojil občinstvo v Žalcu in to mu je uspelo tudi letos. V prireditev so se vključili tudi Turistično društvo iz Žalca, Podjetje Em-teks iz Ložnice in Podjetje Petrol iz Celja.
V. G.
Foto: Ljubo Korber
na lanskem festivalu
Športna šola Polzela
Zanimiva oblika usposabljanja mladih
Pred tremi leti sta se športna zanesenjaka Tomo Cvikl, in Vojko Prislan odločila za zanimivo obliko usposabljanja mladih. Gre za nekakšno šolo za življenje, katere temeljne vrednote so izražene skozi vsestransko športno aktivnost in dejavnosti, ki krepijo telo in duha. Poleg tega pa se mladi lahko navdušijo za posamezni šport oz. dejavnost in je šola tudi kadrovska baza za posamezna društva in organizacije. Pred uradnim letošnjim zaključkom, ki sovpada z zaključkom šolskega leta, so bili nekateri udeleženci športne šole
na tridnevnem taborjenju ob Savinji, v bližini podvinskega jezu. Tam smo jih obiskali in pripravili reportažni zapis.
Škoda, da se nismo v taboru oglasili dan prej, ko so se vrstile dejavnosti in preverjanja psihofizičnih sposobnosti in znanja, ki so ga udeleženci šole pridobivali skozi celo leto. Kljub temu pa nam ne uidejo veseli in zadovoljni obrazi otrok, ki so v tem prijetnem okolju preživeli dve noči pod šotorom. Bili so taborniki, planinci, kajakaši, lokostrelci, kolesarji, plavalci, nogometaši... in še marsikaj.
Najprej spregovorimo s »šefom« Tomom Cviklom: »V okviru športne šole smo vse leto pripravljali športne aktivnosti in dejavnosti, ki niso vključene v redni program osnovnih šol. Poleg tega pa je vzporedno potekalo vse, kar imajo učenci pri pouku športne vzgoje...« pove sogovornik Tomo. V pogovor se vključi še Vojko Prislan, ki je sicer zadolžen za ženski del športne šole, ki pa na tem taboru ne sodeluje. Pove, da so z doseženimi rezultati zelo zadovoljni. »Če potegnem črto pod lansko in letošnje leto, lahko rečem, da smo
Savinjčana na maratonu v Švici Smh
V švicarskem mestu Biel je bilo pred kratkim 35. tradicionalno tekmovanje v su-permaratonu na 100 km. Maratona so se tokrat udeležili tudi predstavniki slovenske Teritorialne obrambe, saj je bil v 100-kilometrski tek vključen tudi običajni maraton na 42,195 km, v katerem so se pomerile vojaške ekipe posameznih držav, seveda v vojaških uniformah. V ekipi slovenske TO pa sta bila tudi dva Savinjčana, sicer že renomirana maratonca: Franc Turšič in Dušan Ku-serbanj, ki sta s kolegoma Turkom in Lenaršičem
v skupnem seštevku vseh štirih posameznih rezultatov zasedla tretje mesto, za Švico in Romunijo. S tem pa so nedvomno dali pomemben prispevek k uveljavljanju Slovenije tudi na tem področju. V patruljnem teku na 100 km, v katerem sta nastopila Kosovel in Leskovec, je zmagovalni stopnički zasedla španska dvojica, naša teritorialca pa sta bila druga.
Več o vtisih s tekmovanja pa v naslednji številki Savinjčana, ko bomo predstavili oba Savinjska maratonca.
-dn-
Cestnikov memorial - vojaška puška
SD Braslovče je organizirala tradicionalno tekmovanje v streljanju z voj. puško »Cestnikov memorial 93«. Tudi letos so se tekmovanja udeležile skoraj vse ekipe Slovenije, kar 28 tričlanskih ekip, tekmovanje pa je potekalo dva dni. Nastopilo je 85 tekmovalcev. Pokrovitelj tekmovanja je bila Zveza častnikov Slovenije, skupaj s Sekretariatom za obrambo Žalec in SZ Slovenije. Ekipno je prvo mesto osvojila ekipa SD Celja s 552 krogi. Druga je bila ekipa SD Tugo iz Predvora in tretja ekipa Kovinarja iz Štor. 9. mesto so zasedli strelci Žalca 89, in deseto strelci Braslovč. Zmagovalec posamezno je bil vedno odličen Jeram (Celje), ki je nastre-
ljal izrednih 192 krogov. Iz naše občine je bil najboljši Franc Kralj-Braslovče s 167 krogi.
Občinsko prvenstvo 93 - vojaška puška
Člani SD Braslovče so organizirali občinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško. Tekmovanja se je udeležilo pet ekip SD: Polzela, Šempeter, Žalec 89, Polzeka II in ekipa Braslovč. Najuspešnejša je bila ekipa SD Žalec 89, ki je v postavi: Kotnik, Mastnak in Čehovin nastreljala 493 krogov in osvojila prvo mesto. Drugo mesto so zasedli strelci Polzele v postavi: Mohorko, Svetko in Povše, ki so nastre-ljali 424 krogv. Tretji so bili strelci Šempetra: Zagoričnik, Hanžič in Tkavc s 388 krogi.
Posamezno je zmagal Andrej Čehovin s 177. krogi, pred drugim Kotnikom (172) in Kraljem (Braslovče) s 160 krogi.
Jani Pukmajster
Šahisti drugi v državi
Zveza Društev upokojencev Slovenije je v Slovenj Gradcu z domačim društvom izvedla prvo ekipno državno prvenstvo, na katerem so šahisti DU Žalec osvojili drugo mesto. Najboljša pri Žalča-nih sta bila Mitja Urisek in Stane Skok, žal pa je razočaral Marjan Črepan, ki je izgubil tri partije, zaradi česar so Žalčani zgrešili naslov državnega prvaka. Vrstni red: Slovenj Gradec, DU Žalec in DU Maribor.	-jg
Pohod na Komelj
Na povabilo Zveze koroških partizanov iz Pliberka organizira tudi letos PD Žalec pohod na Komelj v nedeljo, 18. julija. Prijave zbira Ivan Jurhar, Žalec, Velenjska 12, tel. 711-532.
V spomin na Domnovo četo bosta na voljo dve poti - daljša 7 km in krajša le 2 km. Koroški Slovenci nas vabijo s svojo znano gostoljubnostjo in prijaznostjo! Letos nas bo spremljala tudi Godba rudarjev in keramikov iz Liboj.
Janez Meglič
izpolnili zastavljene cilje. Povedati velja, da smo kar nekaj deklet pripeljali preko te šole v rokometni klub Žalec. Ena od njih je celo pionirska reprezentantka. V lokostrelstvu, ki smo ga začeli uvajati v program športne šole v letošnjem letu, pa imamo lokostrelko, ki je na državnem prvenstvu zasedla 4. mesto... Že samo ti uspehi dokazujejo, da je delo športne šole zelo uspešno in da velja z njo nadaljevati.« Svoje pristavi še Franci Jošovc, ki je vključen v šolo kot mentor za področje planinstva in orientacije: »Namen športne šole je večplasten, želi dati široko ponudbo najrazličnejših aktivnosti in tako sem se pridružil Tomu in Vojku, da mladim posredujem določena znanja in izkušnje. To mi je v veselje, še posebno, ker vidim, da se mladi zanimajo za te dejavnosti in da tudi rezultati ne izostajajo ...«
Pred mikrofon povabimo še nekatere udeležence. Božo Močnik pove, da so preživeli tu ob Savinji dva prijetna dneva. Rad je v tej šoli in vse, kar počnejo, je zanimivo, čeprav včasih tudi naporno. Tudi Marko Hojnik kar sije od zadovoljstva, saj je prvič takole taboril in prespal v šotoru. Rekel je, da je bilo super in da je kar škoda, da gredo danes že domov. Podobno je z Bernijem Palirjem, ki pospravlja okrog tabornega ognja. Na očeh se mu vidi, da bi še rad ostal. Pove, da je v to športno šolo rad hodil, saj je zabavno, spoznal se je z raznimi športi in si pridobil tudi razna znanja in kondicijo.
Še enkrat spregovorimo s Tomom Cviklom: »Učenci se radi vključujejo v naš program. Škoda je le, da so časi takšni, da je težko zagotoviti denar in da smo tako rekoč prepuščeni sami sebi oz. naši iznajdljivosti. Vsem, ki nam pri uresničevanju programov kakorkoli pomagajo, pa se v imenu otrok najlepše zahvaljujem. Radi bi tudi, da bi naše delo še v večji meri zaživelo. Pri tem pa računamo na zainteresiranost staršev, ki še vse premalo razumejo pomen in vlogo vključevanja svojih otrok v tovrstne aktivnosti.«
Kar dve uri smo preživeli med udeleženci športne šole in njihovimi mentorji v taboru ob Savinji. V prihodnjih dneh jih čaka še teniški turnir ter podelitev priznanj, diplom in praktičnih nagrad. V jeseni, po šolskih počitnicah, pa bodo na vrsti nove dejavnosti. Načrtov in idej Tomu, Vojku in Francu ne manjka. Veseli pa bi bili, če bi jih v prizadevanjih bolj podprli, saj gre končno za otroke in njihovo vključevanje v življenje.
D. Naraglav
PREBOLD
Prebold (pri Lončari),;
tel-fax: 063/723-243
V juliju vam nudimo po ugodnih cenah:
•	cement	•	jupol
•	lepilo za keramiko • apno
•	bramac	•	KAN
• armaturne mreže
ODPRTO: od 7.30 do 17. ure, sobota db 12. ure. V stiski vam postrežemo tudi po 17. uri!
VOSN JAK.
TRGOVINA IN MONTAŽA V naši prodajalni pri železniški postaji vŠEMPETRU, telefon: 063/701-685
lahko dobite elektro in vodovodni material ter material za centralno ogrevanje,
po novem pa tudi
gradbeni material.
Noša poletna ponudba:
*	pipe NOBILI
izjemne oblike, ugodne cene!
*	radiatorji DELONGHI
kakovostni, lepih oblik, ugodne cene!
*	črpalka FONTANA
Nakup v trgovini VOŠNJAK pomeni PRIHRANEK!
SERVIS
zamrzovalnikov In hladilnikov (vseh vrst) In menjava Izolacij na podu.
Servis vršimo hitro in strokovno.
TERGLAV MILAN POLZELA 137 A tel. 721-406
MINI
mmi
ŠP€LR
ŽALEC
Florjana Pohlina 3
Novo!
Telefon:
(063) 712- 319
SM
Trgovska družba
"SAVINJSKI MAGAZIN" d oo. ŽALEC
KREDITNI POBOJI
TEKSTIL, AKUSTIKA, DROBNI GOSPODINJSKI APARATI, BELA TEHNIKA, PEČI
-	4 čeki, brez obresti ali kredit na 4 obroke, brez obresti
KOLESA
- do 5 obrokov, brez obresti
TEKSTIL, KOLESA
-	do 9 čekov oz. obrokov, fiksni pribitek za obresti, minimalna vrednost nakupa 20.000 SIT
GOTOVINSKI POPUST 5% PRI NAKUPU V VREDNOSTI NAD 10.000 SIT, PRI TEKSTILU ŽE NAD 7.000 SIT.
POPUST TUDI ZA KREDIT HMEZAD BANKE
BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, DROBNI GOSPODINJSKI APARATI, ROČNO ORODJE, BARVE
-	4 čeki, brez obresti
-	do 12 obrokov ali čekov, minimalne obresti, najmanjši nakup je 20.000 SIT.
PREMOG
-	4 čeki oz. obroki, minimalne obresti
GRADBENI MATERIAL
-	4 čeki oz. obroki, do 3 obroke brez obresti
POHIŠTVO
-	do 12 obrokov, fiksni minimalni pribitek za obresti
POPUSTI ZA GOTOVINSKA PLAČILA
PRI NAKUPU NA POSOJILO HMEZAD BANKE PRIZNAMO GOTOVINSKI POPUST PROIZVAJALCA - ZELO UGODNA OBRESTNA MERA
G4RANr velika
pohištvena Industrija polzela p.o.
AKCIJSKA
---------------------------------- PRODAJA
ob 45-letoicl BARANT-a Polzela	—
od 10.6. do 17.7.1993 - tokrat na dveh lokacijah:
-	NOVA INDUSTRIJSKA PRODAJALNA v blagovnici METRO V CELJU (3. nadstropje)
-	INDUSTRIJSKA PRODAJALNA GARANT na Polzeli
BOGATA PONUDBA, UGODNE CENE ZA GOTOVINO
-	zakonska spalnica LARA	91.597,00 SIT
-	zakonska spalnica NIVES	94.131,00 SIT
-	zakonska spalnica LARA brez TO	78.260,00	SIT
-	samska spalnica HALA v treh barvah (2. d. omara,
postelje + pod. nočna omarica) že za	25.129,00	SIT
-jogi 190x90	9.418,00	SIT
-	jogi 190x 140	14.554,00SIT
-	jogi 190 x 180	18.739,00 SIT
-	tapecirana postelja NADA	41.731,00 SIT
-	pisarniški stoli	6.224,00	SIT
-	otroški stoli	5.295,00	SIT
-	video vitrine, mize, stoli, dekorativna ogledala.
Nudimo vam tudi:
-	program COMPO PODJETNIK za opremo poslovnih prostorov
-	belo tehniko, akustiko in drobne gospodinjske aparate GORENJE
POPUSTI TUDI DO 45%, PLAČILO NA 4 OBROKE!
Za nakup nad 45.000,00 SIT nagradno žrebanje - 19. 7. 1993
-	15 bogatih nagrad
45 let »GARANT« POLZELA 45 let
Inf. na tel.:
Polzela: 063/721-122 Delovni čas prodajalne:
pon.-pet. 8.-18. ure, sob. 8.-12. ure Celje 063/26-632. Delovni čas prodajalne: pon.-pet. 8.-19. ure, sob. 8.-12. ure.
v	| e
POSLOVALNICA ŽALEC
Študentje in dijaki,
z delom preko Mladinskega servisa Žalec do samostojnejših počitnic in lepih nagrad.
Delo za vas bomo našli vsak dan med 7. in 15. uro.
Zglasite se v Žalcu, Ulica Ivanke Uranjek 6, ali po telefonu 714-216.
Ne le človek, tudi žival ima svoje pravice
Dokazano je, da je za nepopisno trpljenje živali kriv človek, ki muči žival iz surovosti, malomarnosti, neznanja ali pridobitništva. Člani društev za zaščito in varstvo živali so dolžni v sodelovanju s policijo prijavljati sodnikom za prekrške vsakršno mučenje živali, ki so prepuščene človeški milosti in nemilosti.
Omenjeno društvo skrbi za zaščito vseh živali in se pri svojem delu zavzema predvsem za odpravo slabih in neprimernih živalskih bivališč, med njimi premajhnih pesjakov, svinjakov, kumikov, zajčnikov, hlevov itd.
Društvo nasprotuje stradanju ter nepravilni in pomanjkljivi prehrani živali, ki morajo imeti vsak dan DOSTI sveže pitne VODE. Zavzema se za veterinarsko pomoč bolnim živalim ter nasprotuje nehumanemu pobijanju, pretepanju in zastrupljanju živali (predvsem mačk in golobov).
Rejne živali (govedo) ne smejo biti privezane na način, ki bi bil zanje moteč in boleč, ali tako, da bi jim bilo onemogočeno počivanje v ležečem položaju. V vročinskih dneh morajo lastniki prezračevati hleve.
Na podeželju člani društva pogosto opažamo slabo ravnanje s psi čuvaji. Ti morajo imeti usnjeno ovratnico, veriga mora biti dolga najmanj tri metre. Pasja uta mora biti dvignjena od tal, pred njo naj bodo položene deske, da pes ne bo ležal na cementu ali zemlji, pesjak mora meriti najmanj 3x2 metra, v poletnem času je treba zagotoviti psu dosti sence, v zimskem času pa zavetje. Vsako odstopanje od teh navodil je mučenje in je zato kaznivo.
Člani društva dobivamo precej pritožb tudi na račun lastnikov živali v stanovanjskih prostorih. Ti običajno zapirajo živali v sanitarije, v temne, nezračne hodnike, v kletne prostore ali celo na balkone s sončno pripeko, pozimi pa jih puščajo na mrazu. Lastniki živali se morajo zavedati, da žival poleg hrane in vode potrebuje tudi vsakodnevno. nego in sprehode, omogočiti ji je treba opravljanje fizioloških potreb, in to najmanj štirikrat na dan. Mlad pes ne sme hoditi sam po stopnicah, ker si tako pokvari hrbtenico. Psa tudi ne smemo puščati po ves dan samega v zapr-
tem prostoru, saj je tudi to mučenje.
Če ste se odločili za žival in ste po prvih težavah spoznali, da ste se prenaglili, je ne zavr-žite kar tako, je ne spodite ali podarite, saj je žival pri tem psihično zelo prizadeta, hkrati pa je to za človeka tudi nevredno, kaznivo dejanje.
Zavedajte se, da so živali živa bitje, odvisna od nas, in da ravno tako čutijo lakoto, žejo, mraz, vročino, bolečino .in strah pred mučenjem, zato bodimo do njih humani.
Člani društva za varstvo in zaščito živali apeliramo na lastnike, da svojim živalim zagotovijo v vročem poletnem času poleg primernih prostorov SVEŽO VODO in SENCO, lastnike psov v stanovanjskih naseljih pa naprošamo, da svojih ljubljencev ne vodijo na potrebo na otroška igrišča. Vsakdo, ki sodi, da kdo ne ravna pravilno z živaljo, ga je dolžan opozoriti na to, če pa to ne zadostuje, naj se obme na najbližjo policijsko postajo, kjer bodo ukrepali po predpisih.
ČE SMO SI LJUDJE PODREDILI ŽIVALI, SMO NA PRIMEREN NAČIN DOLŽNI ZANJE TUDI SKRBETI!
Mag. sc. Franjo Velikanje, dr. med.
Pogostost zbolevanja za rakom, II
V	prvem delu našega pregleda zbolevanja za rakom v žalski občini smo se posvetili predvsem raku na pljučih in kajenju kot glavnemu povzročitelju te oblike raka, tokrat pa se bomo v mislih spustili skozi prebavno cev in natančneje spoznali zbo-levnost za rakom v ustih, žrelu, grlu, požiralniku, želodcu, debelem črevesju in danki. Rak na tankem črevesju je zelo redek, zato naše statistike tega pojava ne analizirajo.
Rak v ustih, žrelu in grlu
Register raka v svoji publikaciji obravnava na drugem mestu - takoj za pljučnim rakom - sicer rak želodca, ki je v Sloveniji po pogostosti zbolevanja na 2. mestu z 12,2% vsega raka, v žalski občini pa je na 2. mestu pri moških zbolevnost za rakom v ustih, žrelu in grlu s 13% oziroma kar tretjino mož, ki zboli za rakom na prebavni cevi, prizadene usta, žrelo ah grlo.
V	proučevanem obdobju od 1978 do 1987. leta je v žalski občini za rakom ust, žrela in grla zbolelo 61 mož in 8 žena, največ v starosti od 50 do 54 let. V Sloveniji s tem »zasedajo« med 60 občinami naslovno 9. mesto pri moških in 25. pri ženskah. V sosednjih občinah bolj zbolevajo v Trbovljah, Laškem, Velenju in Slovenskih Konjicah, manj pa v mozir-
ski občini.
Najpomembnejša dejavnika tveganja za rak ust, žrela in grla sta skupaj kajenje in pretirano pitje alkoholnih pijač. V kombinaciji se škodljivi učinki obeh razvad množe in ne le seštevajo. Tako pripisujejo resna proučevanja kajenju in pretiranemu pitju kar 60 do 85% teh rakov. Le rak glasilk je zgolj »kadilski rak«. Tveganje zvečuje tudi biološko nepol-novredna prehrana. Pomemben vzrok za nastanek raka v ustih je lahko tudi slaba ustna higiena - neredno umivanje in zdravljenje zob, ko se piškavi in z zobnim kamnom obloženi zobje nenehno drgnejo ob ustno sluznico in lahko povzročijo predrakaste in rakaste spremembe.
Za preprečevanje zbolevanja za rakom ust, žrela in grla priporočamo predvsem ustrezno vzgojo in zakonske ukrepe proti kajenju in pretiranem pitju alkoholnih pijač; že v mladih letih s flu-oriranjem in rednim čiščenjem zob preprečujemo nastanek zobne gnilobe. Če se je zobna gniloba pojavila, je nujno vestno popravljanje gnilih zob.
Rak požiralnika
Rak požiralnika je bil v proučevanih letih 1978-1987 po pogostosti v Sloveniji na 9. mestu med
vsemi raki pri moških (3% vseh rakov), pri ženskah pa
6-krat redkejši. Pri občanih žalske občine je ta rak na 8. mestu - zbolelo je 19 moških in 5 žensk. Tudi tu je bila starost zbolelih med 50. in 54. letom. V vseh okolniških občinah - razen v Trbovljah
-	manj zbolevajo za rakom požiralnika kot v naši. Med 60 občinami je žalska po zbolevnosti za rakom požiralnika na 12. mestu.
Najpomembnejša dejavnika tveganja sta - žal ponovno - pretirano pitje alkoholnih pijač, predvsem žganih, in kajenje, zlasti skupaj. Svoje pa verjetno prispeva tudi pomanjkljiva prehrana, predvsem pomanjkanje vitamina A in C. Največ na svetu je tega raka na Kitajskem, kjer za glavni vzrok navajajo predvsem enolično in biološko nepolnovredno prehrano.
Za preprečevanje zbolevanja priporočajo vzgojo proti kajenju, zmernost pri alkoholnih pijačah in biološko polnovredno prehrano.
Rak danke
Rak danke je pri obeh spolih enako pogost, 6% vseh zbolelih za rakom zboli za rakom danke. Bolniki zboli- “ jo najpogosteje v starosti 70. do 74. let, zbolevnost pa narašča in to pri ženskah hitreje kot pri moških.
V žalski občini zbolevajo za tem rakom enako pogosto kot znaša slovensko povprečje. V proučevanih 10-ih letih je zbolelo 39 moških in 31 žensk. Dejavniki tveganja niso dovolj raziskani. Ugotovljeno je, da bolj zbolevajo tisti, ki se neustrezno hranijo
-	preveč maščob, premalo svežega sadja in zelenjave
-	in tudi tisti, ki pretirano uživajo alkoholne pijače, predvsem pivo. Pri preprečevanju zbolevanja moramo torej paziti na ustrezno prehrano in zmernost pri uživanju alkoholnih pijač.
Gostišče »Savinja» Plevčak
Laikova vas, tel.: 063/701-030
V vročih poletnih dneh vas vabimo na ohladitev ob pijačah in sladicah ter na okusno hrano!
Od 2. do 15. avgusta ZAPRTO!
Priporočamo se za obisk skupin: telefon: 063/ 701-030
Turistični osat
Komisija za ocenjevanje okolja pri Turističnem društvu v Žalcu nas je opozorila, da na dvorišču nekdanje Hmezadove Strojne v ulici Nade Cilenšek v Žalcu bode v oči pravi nered. Odslužena strojna mehanizacija, vozila in cisterne pa številni drugi odpadki kvarijo izgled mesta. Na nered 50 jih pisno opozorili, tudi v Savinjčanu smo o tem že pisali. Očitno se odgovorni ne zmenijo na opozorila in jim je vseeno, kakšen je zunanji izgled, morda jih bo obiskal tudi pristojni inšpektor, komisija pa jim podeljuje Turistični osat.
Iz policijske beležnice
Strela zanetila dva
Vozniki, bolj previdno!
Število prometnih nezgod na naših cestah je tudi v preteklem mesecu naraščalo. Večina teh nezgod se je končala z večjo materialno škodo, en ponesrečenec pa je zaradi posledic poškodb umrl.
To se je zgodilo 2. junija ob
13.	uri na magistralni cesti izven naselja Vinska gora. Iz Velenja je proti Arji vasi vozil osebni avtomobil 2 7-letni Andrej Lužnik iz Žalca. Pred Vinsko goro je začel prehitevati vozilo pred seboj, takrat pa je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom pripeljal 42-letni Franc Črep iz Strmca nad Dobrno. Čeprav je Črep zapeljal na skrajni desni rob cestišča, je Lužnik z zadnjim delom vozila zadel v levo sprednjo stran njegovega avtomobila. Med prevozom v bolnišnico je Črep zaradi hudih poškodbo umrl. Lužnik pa v nezgodi ni bil ranjen.
Zgodili sta se tudi dve prometni nezgodi s hudimi telesnimi poškodbami, obe v nedeljo, 6. junija. Skozi naselje Brode pri Vranskem se je z osebnim avtomobilom po lokalni cesti peljal 21-letni Janez Jerman iz Ljubljane. V desnem nepreglednem ovinku pri mostu čez Bolsko ga je zaneslo na levo stran cestišča, kjer je s prednjim delom trčil v 71-letno peško Ano Pestot-nik iz Čepelj.
Prav tako se je hudo telesno poškodoval 19-letni Simon Stvarnik iz Velenja, ki je vozil kolo z motorjem po lokalni cesti iz Lopatnika proti Vinski gori. V desnem ovinku ga je zaneslo na levo, kjer je trčil v skalo in nato padel po cestišču.
Vlomilci in tatovi ne počivajo!
V tem času je bilo veliko vlomov v lokale, avtomobile in
Slovesnost pod Gozdnikom
Krajevna organizacija Zveze borcev Griže je 29. maja ob 10. uri organizirala ob grobišču pod Gozdnikom komemoracijo ob 50-letnici poboja desetih talcev, ki so jih Nemci pripeljali iz Starega piskra. Na žalni slovesnosti se je ob grobišču zbralo precej ljudi, ki so počastili spomin na ustreljene talce, učenci z osnovne šole Griže so izvedli krajši kulturni program, ki so ga obogatili še pevski zbor in godbeniki iz Zabukovice.	.^a
tudi stanovanjske hiše. Vlomilci iščejo predvsem denar in zlatnino, v gostinskih lokalih pa poberejo tudi cigarete in alkoholne pijače, saj veliko denarja navadno ne najdejo. Težko je verjeti, da sta Milan B. in Drago K. iz Žalca vlomila v prostore občinskega upravnega organa za občo upravo zaradi denarja. V noči na 3. junij ga tam očitno ni bilo veliko, pa še policija ju je kmalu izsledila.
požara
7.	junija zvečer je hudo neurje s strelami povzročilo požar na dveh poslopjih v žalski občini. Najprej je zagorelo gospodarsko poslopje Fanike Zupanc iz Smiklavža, skoraj istočasno pa tudi gospodarski objekt Antona Lukmana iz Črnega vrha. V obeh primerih je bila škoda ocenjena na 2 milijona tolarjev.
Setveni koledar za julij 1993
Datum		Del rastline in ura
1. četrtek		Ust
2.	petek	list
3.	sobota	plod
4.	nedelja	plod
5.	ponedeljek	plod do 6., od 7. korenina
6.	torek	korenina
7.	sreda	korenina do 12. od 13. cvet
8.	četrtek	cvet
9.	petek	cvet do 13., od 14. list
10.	sobota	cvet do 12., od 13. list
12.	ponedeljek	plod
13.	torek	plod
14.	sreda	cvet
15.	četrtek	cvet do 10., od 11. korenina
16.	petek	korenina* začetek časa za sajenje od 17.
17.	sobota	korenina do 12., od 13. cvet
18.	nedelja	cvet
19.	ponedeljek	plod
20.	torek	plod do 7., od 8. list
21.	sreda	plod
22.	četrtek	plod od 18.
23.	petek	plod do 9., od 10. korenina
24.	sobota	korenina
25.	nedelja	plod
26.	ponedeljek	plod do 14., od 15. cvet
27.	torek	cvet do 21., od 22. Ust
28.	sreda	Ust do 21.
29.	četrtek	Ust
30.	petek	plod
31.	sobota	plod
* konec časa za sajenje
Podjetje UNIPR0M p.o. ŽALEC
ŠLANDROV TRG 20 telefon: 714-398, 711-475
Nudi po ugodnih cenah:
•	PRODAJO NOVIH GOLFOV
•	PRODAJO GUM NOKIA (FINSKA)
•	PRODAJO OLJA ESSO ZA VSA OSEBNA VOZILA IN TRAKTORJE
(ZA MOTOR, MENJALNIK, HIDRAVLIKO, ZAVORE, TUDI V SODIH PO 55 LITROV)
•	SHARP PROGRAM:
STEREO SISTEMI VIDEOREKORDERJI AVTO RADIO
TELEVIZORJI 37 cm, 51 cm, 55 cm, 70 cm KAMERE
•	KOLESA ESPERIA:
•MOŠKA GORSKA «ŽENSKA« OTROŠKA
•	BAZENI 175x40 SUPER CENA 3.864,00
UNIPROM ŽALEC
PRAZNIK V BRASLOVČAH IN ANDRAŽU
V	KS Braslovče in Andraž so minuli vikend praznovali krajevna praznika, v Braslovčah pa še tudi lovskega.
V	obeh krajevnih skupnostih so, kot je navada, praznik obeležili z novimi delovnimi zmagami. Tako so v Braslovčah od lanskega do letošnjega

praznika največ postorili na demografsko ogroženih območjih (Podvrh, Dobrovlje, Podgorje). Tako so napeljali 24 novih telefonskih priključkov, zgradili vodni zbiralnik in zgradili 20 km cevovoda, asfaltirali so tudi odseka krajevnih cest v dolžini 1,2 km. Poleg krajevnega praznika so praznovali še lovski praznik. Pripravili so razstavo, povorko, prikazali lovski krst in še druge lovske dogodivščine. V praznovanje so se vključili tudi učenci osnovnih šol Braslovče, Letuš in Gomilsko, ki so pripravili prireditev pod .naslovom Veselo na počitnice.
ELEKTRONIKA
PRODAJA STARO ZA NOVO IN RTV SERVIS
MILAN ZUPANC, ŽALEC Šlandrov trg 12
NUDIMO:
*	barvne TV sprejemnike Gorenje in satelitske sisteme:
-	na 10 čekov - brez obresti
-	10% popust za takojšnje plačilo
Kupljene aparate na željo dostavimo in priključimo
*	ugodna ponudba rabljenih TV sprejemnikov
*	servisiramo vse vrste radijskih in TV sprejemnikov - lahko tudi na domu.
Ob skorajšnjem praznovanju 10-letnice obratovanja servisa in za to, da bi naše usluge približali strankam, bomo v kratkem odprli izpostavo v Preboldu in na Polzeli.
Za obisk se priporočamo!
Informacije na telefonu: 714-484
¡cecoogososoeoaoeoeoo!
ŽALEC, Kardeljeva 29 (nasproti avtobusne postaje) telefon: 063/713-565
A Trgovina z elektromaterialom
E K ELEKTRO KRAŠOVEC
Nudimo vam ves elektro-instalacijski material po zelo konkurenčnih cenah!
HIT PONUDBA
*	baterije BAR EN
(od najmanjše za uro do avtomobilskega akumulatorja)
*	velika izbira drobnih gospodinjskih aparatov
*	SAT antene
Pri nakupu vam strokovno svetujemo in opravimo vso montažo (SERVIS, GARANCIJA)
Pripravili so tudi športna tekmovanja in gasilsko tekmovanje.
V KS Andraž so za praznik odprli nov odsek asfaltirane ceste Hutunje-Dobrič, prepla-stili so večnamensko igrišče ter uredili dovozno cesto, asfaltirali parkirni prostor pred novim gasilskim domom, v zaselku Jajce je sedem gospodinjstev dobilo telefonske priključke. V izgradnji pa je nova mrliška veža. Na fotu: Preden je Srečko Pižom prerezal trak za novo cesto, je cesto blagoslovil* domač župnik Niko Kranjc.
Besedilo in slika: T.T.
Kdo
je imenoval komisijo?
Društvo upokojencev iz Žalca je na uredništvo naslovilo pismo, v katerem sprašuje, kdo sestavlja komisijo za podeljevanje Turističnega osata in kdo jo je imenoval. Zanima jih tudi, kakšne kriterije ima komisija za podeljevanje, kdo in kdaj si je ogledal njihove prostore.
Bralce naj spomnimo, da smo žalskemu društvu upokojencev v prejšnji številki Savinjčana podelili Turistični osat za naurejeno okolico in gostinski lokal, s katerim upravljajo. Komisija, ki jo je imenoval občinski izvršni svet, je pričakovala, da bo društvo upokojencev osat sprejelo kot spodbudo, očitno pa išče opravičilo in izgovore, namesto da bi si prizadevali s še drugimi odgovornimi neurejeno okolje enkrat le urediti. Takšno stanje namreč že več let meče slabo luč na sicer urejeno mesto. Zato komisija pričakuje, da bo društvo več volje usmerilo v urejanje okolja kot pa v iskanje kriterijev in imen za podeljevanje Turističnega osata. Če pa smo pri podelitvi osata spregledali tudi druge krivce, se društvu upokojencev opravičujemo. Če kaj velja pravilo, naj vsak počisti pred svojim pragom, potem pričakujemo, da se jim bo pridružil še kdo.
Uredništvo
V spomin
Drago
Božič
Vse, ki smo poznali Draga Božiča, je globoko prizadela vest o njegovi nenadni smrti. Le nekaj dni pred tem smo se z njim še srečevali na ulici, pri gasilnem domu, na športnem igrišču in na domačem vrtu, kjer je najraje preživljal svoj prosti čas. Tisto nedeljo sredi junija nas je med občinskim gasilskim tekmovanjem presenetila žalostna vest, da je ugasnilo srce neumornega gasilca, športnega delavca, predvsem pa prijatelja Draga Božiča. Številni žalni zbor, ki ga je pospremil na njegovi zadnji poti na žalskem pokopališču, je dokaz spoštovanja velikega kroga njegovih prijateljev, znancev in sodelavcev.
Življenjska pot Draga Božiča se je začela pred dobrimi šestdesetimi leti v Šempetru v številni delavski družini. Že v rani mladosti se je zapisal humani gasilski dejavnosti. Njej se je predajal kasneje v Juteksu, v občinski gasilski zvezi, pred kratkim pa je prevzel dolžnost predsednika žalskega gasilskega društva. Ves čas je v gasilski organizaciji skrbel za strokovno usposabljanje, leta 1981 je postal višji gasilski častnik. Za dolgoletno delo v gasilstvu je Drago Božič prejel najvišja gasilska priznanja. Njegovo delo bo zapisano v zgodovino gasilstva v žalski občini.
Draga Božiča bomo ohranili v nepozabnem spominu krajani in odbojkarski klub iz Šempetra, delavci Juteksa, člani žalskega gasilskega društva in občinske gasilske zveze, krajani Žalca in sosedje.
VINO NA VELIKO
% h h h % h % k
%
h % h
Izbrana vina vipavske kleti (beli pinot, zlata $ rebula, sauvignon, vrtovčan, vipavčan, cabernet, $ merlot, barbera, rose itd.)	^
«
ŠE
VUU(ANtZBÇ6WO
VOdMQ TEÁAVC
tel. 065 726-206
Á/udUKO -VCpodsgto UO£>cl*uA^2 CSKoA (UrtocfíOHO, SAVA
AJacou
rfZl MAS so CfZH.
MD SiOOOStr -M4 2 'M4D 10.000 SfT- S'A 3
HAíOípumon&ÀçL MAS SO CÆNE T^mA/UTAfO MAlUOODMETŠe
dobavljamo na veliko po 35% nižjih - proizva- L
iolčmiih /«Anah
sr
§
jalčevih cenah.
Najmanjša enkratna dobava je 50 litrov.
§ Možna je brezplačna pokušina in nakup vzorcev 1/1
§
| Vinoteka (Vasja Rajh)
| LERRA d.o.o. PREBOLD - tel.: 723-049
^jy.-xs.-0-.-Jír.-jy.-Jír.-jy.-Jír.-zSr.-¿f’.-jy.-4r.-4r.-4r--4r.-4r.-SS--'S'4r.-4r--4r--er-
KOMUNALNO PODJETJE p.0.
63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5, telefon 063/712-141
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času.
Sporočilo o okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
0609/612-731.
Uradne ure za stranke v OE Vodovod so vsak torek in četrtek od 7. do 11. ure.
MATJAŽ MARKETING
NOVO NOVO NOVO
IMPREZA SEDAN/GL/BX IMPREZA COMAKT / GL/ BX
ZASTOPSTVO ZA VOZILA SUBARU,
POLZELA 38,
telefon:
063/721-052
tov. cena
21.570 DEM 22.160 DEM
ROVER IN LAND
ROVER
Možnost nakupa na kredit - najnižja obrestna mera v Sloveniji!
Subaru:	tov.	cena
VIVIO, 2 WD	11.500	DEM
JUSTY, J 12,4WD	15.000 DEM
LEGASY RANGER, 1,8,4WD	22.770 DEM
NAJCENEJŠI AVTO V SLOVENIJI -V MESECU JUNIJU ŠE AKCIJSKI POPUST TAVRIA ZAZ tip 1102,	cena do reg. 589.477,00 SIT
IZJEMNO UGODNA CENA!
DAIHATSU CHARADE 1,0, cena do reg. 15.280 DEM Mobitel: omogočamo nakup in montažo Način plačila: takojšnje plačilo, leasing, odloženo plačilo POSREDNIŠKA PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH VOZIL Ceno določi prodajalec sam! Možnost nakupa STARO ZA
NOVO! INFORMACIJE po telefonu: 721 -052
od 8. do 16. ure, sobota od 9. do 12. ure
Ob stoletnici planinske organizacije
Planinstvo je v naši dolini razširjeno že od začetkov planinstva pred 100 leti. Pred n. svetovno vojno je v Žalcu delovala sekcija SP SPD, po osvoboditvi so se v vseh večjih krajih ustanovila planinska društva. Med najbolj uspešnimi društvi je Planinsko društvo Zabuko-vica.
Ob jubileju je s pomočjo tega , društva osnovna šola Griže organizirala več prireditev:
Učenci so raziskali zgodovino društva, raziskali so rastlinstvo in živalstvo v hribovju KS Griže in opisali izletniške točke v obrobju KS Griže.
Ob teh raziskovalnih nalogah, ki so dokazale, da so na šoli marljivi učenci, ki jim ni
odveč, da se povzpnejo na vrh Gozdnika in preštejejo obiskovalce na vrhu, ki so obiskali vse izletniške točke in jih opisali, napisali so zgodovino društva in poudarili pestrost dela v društvu - od taborov, dela z mladino do planinskega gospodarstva in izgradnje koče. Pripravili so še kopico drugih prireditev.
Na šolo so povabili izkušene planince in alpinista, ki so jim predavali o različnih področjih planinstva, pripravili so kulturni dan.
Dopoldne so predstavili vse-tri naloge in planinstvo učencem, sošolcem, zvečer pa staršem in planinskim aktivistom.
Mladi planinci so predstavili posamezne dele naloge, ob tem so imeli intervju z ne-
katerimi planinci: Milan je spregovoril o delu z mladino, Srečko o transverzalah in vodništvu, Magda je obujala spomin na delo v pionirski planinski skupini, Karli se je spomnil izgradnje postojanke in oskrbništva na koči, g. Glažer je predstavil alpinizem in predstavil Koteč-nik, kot eno najbolj znanih sten v Sloveniji. Nastopili so mladi planinci, ki so se odpravili na izlet, ki so krstili mladega, nadebudnega planinca in ki so opozorili na različne vezne poti, kot so Vinskogorska pot, Savinjska pot in Andraška pot.
Pripravili so razstavo o planinstvu.
Če povzamemo: mladi planinci iz Griž so pod vodstvom mentorjev (delalo je 12 skupin) prikazali pestrost
Srečanje žalskih karateistov
Z iztekom tekmovalne sezone so se srečah žalski karateisti, in sicer od najstarejših - veteranov do najmlajših članov karate sekcije s Polzele. Na zaključku, katerega se je udeležilo sto članov, so med seminarjem podelili diplome tistim, ki so napredovali v višjo stopnjo, se zahvalili nosilcem medalj iz prvenstev Slovenije (Cimperman, Skok, Hudovernik, Hanjšek in Plevčak), članom reprezentance Slovenije, Cimpermanu pri članih in Urbaniču, Popoviču in Šusterju pri kadetih, ki so
uspešno zastopali Slovenijo na evropskem prvenstvu.
Žalski klub spada že nekaj časa v sam vrh slovenskega karateja. Trenutno je med šestdesetimi klubi nekje med prvimi tremi, tako po številu članstva kot uspehih, ki jih dosega. V klubu trenira okrog sto članov v vseh kategorijah. Treningi so v glavnem v telovadnici CVI Žalec, kjer jih vodijo trenerji Silvo Marič, Brane Cimperman, Nedeljko Bikec in Miloš Ga-uber, in na Polzeli, kjer od letošnje spomladi uspešno
vodi sekcijo Tone Škorjanc.
Na zadnjem prvenstvu Slovenije so se žalski karateisti dobro odrezali. Največji uspeh pa je v hudi konkurenci med 90 tekmovalci dosegel Blaž Skok s prvim mestom. Osvojil je naslov slovenskega prvaka v kategoriji do 50 kg. Uspeh sta dopolnila še Vesna Hanjšek z osvojitvijo drugega mesta pri starejših pionirkah do 48 kg in Sašo Plevčak z osvojitvijo drugega mesta ppi starejših pionirjih do 56 kg.
Tekst in foto: T. T.
Žalčanke druge
V telovadnici osnovnošolskega centra v Žalcu je bil finalni rokometni turnir za starejše pionirke, kjer so nastopile tri ekipe, in sicer Kranj, Velenje in kot gostitelj Žalec. Največ uspeha so imele mlade rokometašice Žalca, ki so premagale Kranj v prvi tekmi z 20:13, nato pa še Žalec s 16:13. Za drugo mesto pa je nato ekipa Žalca, ki jo vodi trener Aleš Filipčič, premagala Kranj in sicer visoko s 17:11. Največ zadetkov na turnirju je dosegla igralka Žalca Simona Križanec 13. Na sliki: Mlade rokometašice Žalca, ki so na finalnem turnirju za naslov državnega prvaka osvojile drugo mesto.	_
1	6	Besedilo in slika: TONE TAVČAR
dela v planinski organizaciji, uspehe, ki jih je društvo doseglo, prikazali so kaj je planinski mladinski tabor, kaj je orientacija, kaj so vezne poti, katere cvetlice rastejo na tem območju, lovci so jim pokazali živali...
Opravljeno je bilo izjemno delo, ki je dokazalo, da planinstvo ni samo hoja, je še marsikaj drugega. In po tem »drugem« je društvo znano in mladi so to v nalogi poudarili: ne gredo samo na hrib, ob poti spoznajo cvetje, spoznajo zgodovino kraja in posebnosti. O krajih, kjer hodijo, skušajo izvedeti čim več.
Res je, mladi na osnovni šoli Griže so dostojno in dostojanstveno proslavili planinski jubilej.
f-i-
Odlični
polzelski
lokostrelci
Lokostrelske tekme Animal Round za Camo pokal, ki jo je 5. junija organiziral lokostrelski klub Sokol Celje v Logarski dolini, se je udeležilo 68 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Na njej je sodelovalo tudi pet tekmovalcev s Polzele.
V najštevilnejši konkurenci - disciplini compo-und - se je odlično odrezal Aleksander Steblovnik in z 815 krogi osvojil drugo mesto. Franc Romih je bil s 720 krogi enajsti, Borut Žabkar s 710 krogi trinajsti in Štefan Ošep s 690 krogi petnajsti. Med veterani je slavil s prvim mestom Roman Zupanc s 740 krogi.
Na tekmi American Round, ki šteje za slovenski pokal, je v Matkah 13. junija v disciplini Com-pound zasedel Mladen Melanšek z 859 krogi ... mesto, peti je bil Aleksander Steblovnik z 842 krogi, osmi Štefan Ošep z 820, deveti Miran Terglav z 819 in štirinajsti Franc Romih s 739 krogi.
Pri veteranih je zopet slavil Roman Zupanc s 790 krogi, pri kadetih pa je bil Jože Kočevar s 681 krogi drugi. Obe tekmi si je ogledalo precej gledalcev. V. Romih
DIACCI TOMO IN SREČKO
ŽALEC,
KARDELJEVA 64, telefon: 063/711-205
Novo!
Poleg avtomehanike in avtoelektrike
KOMISIJSKA PRODAJA AVTOMOBILOV IN AVTODELOV.
ZELO UGODNO!
PRODAJA VSEH VRST AVTO GUM.
Montaža in centriranje!
Za Cestnikov memorial v Braslovčah
Marljivi strelski delavci v Braslovčah so minulo soboto in nedeljo pripravili eno največjih strelskih tekmovanj pri nas - Cestnikov memorial. V dveh dneh se je na braslovškem strelišču zvrstilo 32 ekip v streljanju z vojaško puško. Največ uspeha so imeli strelci ŠD Celja, ki so postali ekipni zmagovalci, prva tri mesta posamezno pa so prav tako osvojili strelci celjske ekipe.
Ekipno so tako zmagah strelci SD Celje s 552 krogi, kar je tudi nov rekord tega tekmovanja, Žalčani so bili deveti, Braslovčani deseti in ekipa Polzela devetnajsta izmed 32 ekip. Na fotografiji: S tekmovanja v Braslovčah.	T. TAVČAR
Atletika
Nekaj dobrih rezultatov
Zveza telesnokultumih organizacij Žalec je v sodelovanju z učitelji telesne vzgoje na stadionu v Žalcu pripravila občinsko prvenstvo v atletiki za učence osnovnih šol občine Žalec. Rezultati mlajše deklice, 60 m:
1.	Žuža (Prebold) 8,55; 2. Džuras (Žalec) 9,28; 3. Cokan (Šempeter) 9,20; 300 m:
1.	Drofelnik (Braslovče)
48,41; 2. Slapnik (Vransko) 48,65; 3. Barač (Prebold) 49,75; 1000m: 1. Dolinšek (Žalec) 3:39,00;	2. Paul
(Vransko) 3:41,94; 3. Naraks (Žalec) 3:43,88; višina: 1. Vasle (Žalec I.) 136 cm; 2. Florjančič (Žalec) 134; 3. Ambrož (Prebold) 125; daljina: 1. Cizej (Griže) 451 cm; 2. Prevolnik (Prebold) 392; Bo-jinovič (Šempeter) 386; met žogice: 1. Pečar (Prebold) 56,80; 2. Vitanc (Braslovče) 53,90; 3. Bajo (Žalec) 44,10; mlajši dečki, 60 m: 1. Četina (Šempeter) 8,00; 2. Koželj (Žalec) 8,52; 3. Krašovc (Griže) 8,57; 300m: 1. Florjančič (Žalec) 42,72; 2. Praprotnik (Vransko) 44,75; 3. Cizej (Prebold) 46,44; 1000m: 1. Lancer (Prebold) 3:27,09; 2. Fendre (Žalec) 3:30,50; 3. Pospeh (Petrovče) 3:31,85; višina: 1. Matjaž (Prebold) 144 cm; 2. Zapušek (Griže) 136; 3. Meznarič (Prebold) 130; daljina: 1. Javornik (Žalec) 482; 2. Milčič 455; 3. Najvirt 449 (oba Polzela); met žogice: 1. Lesjak 61,80;
2.	Jelen 54,20 (oba Braslov-
če); 3. Meh (Žalec II.) 52,60; starejše deklice, 60 m:	1.
Randl (Šempeter) 8,53; 2. Potočnik (Šempeter) 9,07; 3. Mori (Braslovče) 9,25; 300m:
1.	Kitek (Griže) 46,94; 2. Dobnik (Vransko) 48,97; 3. Goršek (Žalec) 49,75;
1000 m: 1. Vrhovšek (Griže) 3:36,33; 2. Pilih (Petrovče) 3:44,22; 3. Križanec (Žalec) 3:46,22; višina: 1. Grm (Žalec) 139; 2. Diklič (Griže) 136; 3. Popovič (Žalec) 136; daljina: 1. Dolar (Žalec) 426;
2.	Natek (Prebold) 400; 3. Špindler (Polzela) 393; met žogice: 1. Madjarič 61,60; 2. Turnšek 51,00 (oba Braslovče); 3. Brezovnik (Polzela) 49,40; krogla: 1. Jager (Prebold) 936; 2. Zoffel (Polzela) 924; 3. Marovt (Braslovče) 868;4 x 100 m: 1. OŠ Petrovče 58,69; 2. OŠ Braslovče 58,94;
3.	OŠ Žalec II. 59,18; starejši
dečki, 60 m: 1. Gašperič (Ža-_ lec) 7,51; 2. Lukner 7,50; 3. Pantelič 7,88 (oba Polzela); 300 m:	1. Prislan (Žalec)
41,43; 2. Lupše (Petrovče) 42,79; 3. Vasle (Žalec) 42,80; 1000 m:	1. Kitek (Griže)
2:57,53; 2. Šinkovec (Vransko) 3:07,19; 3. Toplak (Petrovče) 3:07,57; daljina: 1. Pesjak (Žalec) 512; 2. Kupec (Prebold) 497; 3. Medvešek (Žalec) 494; višina 1. Cafuta (Prebold) 164; 2. Bele 161; 3. Bajo 149 (oba Žalec); met žogice: 1. Šoster (Braslovče) 81,50;	2. Šlatau (Griže)
79,10; 3. Škrabe (Braslovče) 76,70; krogla: 1. Pikelj (Šempeter) 12,59; 2. Rojnik (Prebold) 12,44; 3. Janežič (Braslovče) 12,13; 4 x 100m: l.OŠ Žalec I., 49,94, 2. OŠ Polzela 50,60; 3. OŠ Žalec H. 51,24.
TONE TAVČAR
SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINSTALACUE
Dani PIKL, Šempeter 79, tel.: 063/701-250
Popravilo pralnih strojev, el. štedilnikov,
termoakumulacijskih peči, bojlerjev...____________
Bili smo čustveno bogati, dokler še bil si z nami ti, a zdaj živijo le spomini | na te, na srečne dni.
V SPOMIN
17. junija je poteklo deset let, odkar se je tiho poslovil od nas nepozabni
MARTIN VEDENIK
iz Sv. Lovrenca
Hvala vsem, ki se ga še vedno radi spominjate.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, sestre, tašče, babice
ANICE ZEMLJAK
s Polzele
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje, sveče in za sv. mašo ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Kobalu in zdravstvenemu osebju ZD Žalec ter dr. Rezatju in osebju bolnišnice Topolšica, bivšim sodelavcem KIL Liboje, godbi na pihala, govornikom ter g. župniku za opravljen obred.
Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči:
mož Martin, mama Ivanka, hčerki Irena in Martina z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta
JOŽETA HLADETA
iz Prebolda
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so se poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje, sveče ter namenski denar. Hvala g. župniku za opravljen obred, Tekstilni tovarni Prebold za organizacijo pogreba, g. Hermanu za poslovilni govor, godbi in pevcem.
Posebna zahvala gasilcem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči:
hči Dragica ter sinova Jože in Branko z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in brata
DRAGA
BOŽIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče, se poklonili njegovemu spominu, nam izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. Naraksu za organizacijo pogreba in besede slovesa, GD Žalec in gasilcem OGZ Žalec, kolektivu Juteks Žalec, govornikom KS Žalec, g. Jurharju, športnim prijateljem, g. Žnidaršiču, g. Cokanu, g. župniku za opravljen obred, godbi na pihala in pevskemu zboru za odigrane ih zapete žalostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Marica, hčerki Marjeta in Darja z družinama, sestre Marica, Vera, Frančka, Magda; bratje: Radko, Janko, Miha in Štefan z družinami ter ostalo sorodstvo
»,
hit
« Prebold, Latkova vas 27/b
telefon: 063/701-749 Odprto: od 8. do 19. ure
UGODNO:
• sončna streha velm 14.000 sit
(montaža poželji—3.500 sit)
Garancija 3 leta. Možnost plačila na 3 čeke!
Oskar Kolenc
Podlog 41, Šempeter
* čiščenje kanalizacije (odvoz fekalij)
Konkurenčne cene!
Sprejem naročil v jutranjih in večernih urah po telefonu 0609/612-839
TRISOBNO STANOVANJE z garažo, na Vranskem, pro-dam. Tel.: 063/741-406.
SREBRNO -SIVE pritlikave kodre, z rodovnikom, cepljene, prodam. Tel.: 063/711-527.
Žalostno in boleče je življenje brez tebe, vendar polno lepih spominov in hvaležnosti
za vse, kar si nam dala.
V SPOMIN
22. junija 1993 se je izteklo leto grenke bolečine in žalovanja, odkar je neizprosna usoda iztrgala iz našega doma nadvse dobro ženo, mamiko, staro mamo in taščo
AMALIJO RIBIC
Blatnikovo Malči iz Latkove vasi.
Težko se je sprijazniti z resnico, da ni med nami več drage osebe, ki nam je vedno izkazovala toliko sreče in dobrote.
Vsi njeni
V naših srcih bolečina, ostal nate je spomin na dni, ko skupaj srečni smo bili.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
MIRKA
REBERŠKA
iz Gotovelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili sožalje.
Posebno se zahvaljujemo g. dekanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana, hčerka Sonja in sin Miran ______z družinama, brat Franc in sestra Mihela z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
FRANCA ŠKETA
iz Trnave
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izrazih sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkvene potrebe. Iskrena hvala hmeljskim starešinam, gasilcem, pevcem, vsem govornikom in g. kanoniku za opravljen obred. Posebna hvala za zdravniško pomoč dr. Rizmalu iz Prebolda in dr. Červenju iz Topolšice ter vsem, ki ste mu lajšali bolečine.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marica, Lojze z družino in vsi njegovi.
Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš,
tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči,
dom je prazen in otožen, ker tam več tebe ni.
ZAHVALA
Umrla je naša draga žena in mama
MARIJA STERGAR
iz Latkove vasi pri Preboldu.
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter pomoč v težkih trenutkih.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, govorniku, g. župniku in pevcem.
Žalujoči: mož Andrej, sin Andrej z družino in ostalo
sorodstvo_________________
V SPOMIN
16. julija mineva leto, od kar nas je za vedno zapustila naša draga stara mama
ROZALIJA
GOLOUH
iz Gregorčičeve ulice v Žalcu
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
ANGELE
OPLOTNIK
iz Prebolda
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za pomoč v njeni bolezni, znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala g. dr. Rizmalu in patronažni sestri Martini, g. župniku, govorniku in pevcem Svobode Prebold.
h
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage mame
ANE DOBNIK
iz Latkove vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebna zahvala sosedom za vso pomoč, sorodnikom, sodelavcem, g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Dobri-hi in preboldskim pevcem.
Vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Sin Jože
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ZORANA - ANTONA JANČIČA
iz Šentruperta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili iskreno sožalje.
Zahvaljujemo se tudi g. Rudiju Natku za odigrano Tišino in g. Miroslavu Lešniku za iskrene poslovilne besede.
_____________Žena Petra in sin Gregor_____
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, rtiame, babice in prababice
ANE
ZUPANČIČ,
roj. Jan, iz Tabora
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo v velikem številu obiskali v mrliški vežici in pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ah namesto cvetja darovali za obnovo fresk v taborski cerkvi in za obnovo pokopališča ter nam osebno ali pisno izrazili sožalje.
Hvala g. Alojzu Kovčetu za poslovilne besede, g. Leopoldu Selčanu za opravljen cerkveni obred in lepe besede, moškemu pevskemu zboru Tabor in g. Janošu Rasiewiezu za odigrano Tišino. Posebna hvala dr. Pavlici Rode-Zalokar in patronažni sestri g. Vandi Druškovič, ki sta ji lajšali trpljenje, in pogrebni službi Strahovnik za opravljene storitve.
Prisrčna hvala tudi sosedoma Branki in Vladu Zupancu za pomoč v vsakem trenutku.
Vsi nji
n|eni_
Tako nekako bi po znanem francoskem reklu, bili smo •namreč v Parizu, ocenil dogajanje na zadnjem zasedanju .občinske skupščine. Saj ste že iz čvek in časopisov izvedeli, kakšen cirkus smo imeli poslanci z volitvami podpredsednice občinske vlade. Sprva bi jih veliko bilo, ki bi to radi bili, potem pa čedalje manj, na koncu se je še »ta zaresna« skujala, res pa je tudi, da ni dobila po-
trebnih glasov in ljudskih ovacij. V globoki užaljenosti in v slutnjah, da gre za politične spletke je nepreklicno ponudil svoj in vladin odstop predsednik občinske vlade. Spet smo se podali glasovat, a glej ga zlomka, njemu nismo pustili odstopiti kljub grožnji, da ne bo delal z veseljem in s tem navduševal vohlcev. Župan je sicer poskusil umiriti žogo s krajšim predavanjem o morali, etiki
in odgovornosti, vendar smo poslanci glasovali tako, kot smo, in tu ni bilo moč kaj dosti spremeniti. Zdaj je pa tako, kot stoji v naslovu. Kadar je treba kaj narediti, je vlada »odstopljena«, drugače pa je trdno v sedlu in ji, po mojem skromnem prepričanju, ni težko prenašati tega stanja.
*
Poslanci smo pod vtisom peripetij okrog volitev v na-
daljevanju seje po hitrem postopku sprejeli nekaj poročil, na katere nimamo kakšnega posebnega vpliva, zato smo jih brez pripomb sprejeli. V poročilih, njihovi vsebini in odgovornosti za reševanje sem pisal v prejšnjem sestavku, zato se ne bom ponavljal. Kar sem rekel, sem rekel, predvsem pa tisto, da ni nihče odgovoren za stanje, kakršno je na vseh področjih, milo rečeno, zastrašujoče.
Bliža se čas počitnic, morda bomo spravili skupaj še eno sejo, potem pa, hajd, v strme gore, k bistrim studencem in rekam, k jezerom in morda kdo celo na morje. Tisti, ki imamo šoloobvezne otroke, še sicer ne vemo, če bodo letos kake počitnice, saj veste, treba bo šolo »noter spravit«. Takšne stvari pa tudi prav pridejo, da se izgovarjamo, da nam na dopust ni treba, pa tudi kaže ne, saj ni suša samo zunaj, ampak tudi v žepu.
Bodi dovolj za danes, takšna sparina je v sobi, v dolini, tako »zatolčeni« so ljudje; grem ven, med miš-maš, smeh in veselje, grem na pivo, pojdite z mano!
Poslanec 61
Občinska odbora Mladih liberalnih demokratov in demokratk in Liberalno-demokratske stranke letos izvajata pedagoško naravovarstveni projekt RADOŽIV. Že v prejšnji številki Savinjčana smo pisali o tem, tokrat pa vam s fotografijo predstavljamo tudi »v živo«, kako akcija izgleda. Majice gredo dobro v promet. Lovska zveza Slovenije jih je odkupila 250, čez 100 so jih organizatorji projekta razdelili med uspešne šolarke in šolarje (največ v Žalcu pa tudi v Velenju in Celju) in drugod. Na majicah se pojavljajo liki volka (napis na majici opozarja na ogroženost volka zaradi človeka), risa (ponovno naseljenega v Sloveniji), orla (kralja planin), ježa (ki jih vsako leto ogromno povozijo) in vidro (ki je že skoraj izginila iz slovenskih rek). Če bo interes dovolj velik, nam organizatorji obljubljajo tudi ponovitev izdaje. Foto: Tonica.	V. G.
Nabori uspeli
V začetku meseca je bil v Žalcu nabor, ki se ga je udeležilo 260 obveznikov. Komisija ni imela lahkega dela, saj je nova zakonodaja precej zaostrila kriterije, zato je bil odstotek neuspešnih nekoliko višji. Prvič so zabeležili tudi primer ugovora vesti, možnost civilnega služenja vojaškega roka pa je uveljavil en kandidat.	jjj
	p y\		
			iJlU

NOVO V ŽALCU, NOVO V ŽALCU, NOVO V ŽALCU, NOVO
AGRININ DISKONT PIJAČ
NA DVORIŠČU ZA BLAGOVNICO AGRINA OTVORITEV 1. 7.1993 OB 10. URI
NOVOST, NOVOST, NOVOST, NOVOST, NOVOST
AGRININA
* ZELENA KARTICA *
(PO 1. 7. 1993)
SOSED BO POZELENEL OD JEZE, KER ŠE NIMA ZELENE KARTICE, PO OBISKU V BLAGOVNICI PA BO NJEGOV OBRAZ ZASIJAL!
ZELENA KARTICA DARILO ZA ZVESTODO
Srečanje starejših krajanov
Ob krajevnem prazniku prireditev srečanje starej-v Braslovčah je že prišlo	ših krajanov, starih nad se-
v navado, da je ena prvih	demdeset let. Tudi ob le-
tošnjem prazniku je KO RK Braslovče pripravila to srečanje, ki se ga je udeležilo okrog osemdeset povabljenih. V imenu KO RK jim je spregovoril predsednik Mišo Dobrišek, v imenu KS Braslovče pa predsednik sveta KS Braslovče Dušan Goričar. Po bogatem kulturnem programu, v katerem so sodelovali pevci in učenci osnovne šole Braslovče ter harmonikar Jonatan Stebemak, so vse tudi pogostili. Na sliki: Predsednik KO RK Braslovče Mišo Dobrišek čestita Alojziji Kolšek za 92. rojstni dan, ki ga je praznovala 14. junija. Kljub letom je Alojzija še čila in tudi zdrava.
T. TAVČAR
Državni prvak v ekologiji
Prvo soboto v juniju je bilo v Mariboru srečanje mladih tehnikov iz vse Slovenije. V okviru tega srečanja so tekmovali tudi na področju ekologije. Ekipa z osnovne šole Žalec se je tega tekmovanja udeležila z aparaturo za jemanje in odčitavanje vzorcev zraka ter računalniško obdelavo dobljenih podatkov. Njihov projekt je bil med vsemi najboljši.
Od sedmih članov ekipe ima za to največ zaslug Matjaž Žnidar, ki ga tako lahko upravičeno imenujemo državni prvak v ekologiji. Doma je iz Go-tovelj, v teh dneh pa je že končal osmi razred. Čeprav je bil zelo aktiven na področju računalništva, fizike in med mladimi tehniki, si je med drugim prislužil tudi letošnje priznanje na natečaju mladih literatov v Braslovčah.	K.R.
BISTRO
ZANA
Andrej Lužnik,
Titov trg 7, Žalec DIB NJEGA ŽIVLJENJE NE BO VEČ MOGOČE!
V Bistro MARKIZ, tel.: 714-625 J
VELIKA
NAGRADNA IGRA
1.	nagrada: motor VESPA
2.	nagrada: barvni televizor
3.	nagrada: radio kasetofon
in še več nagrad.
ŽREBANJE: 26. 6. 1993 ob 18. uri na Žalski noči pred Veleblagovnico ŽANA.
Vabljeni na prireditev mladih glasbenikov SRCU IN PESMI PROSTO POT 26. 6.1993 ob 17. uri
Degustacija Kraljevih mesnin s KRALJEVIM PREIZKUŠEVALCEM od 18.-19. ure.
Vse prireditve so 26. 6.1993 - na Žalski noči pred VELEBLAGOVNICO ŽANA.
VABUENI - VELEBLAGOVNICA ŽANA VAS PRIČAKUJE!
Kralj ni mrtev, živi pa tudi ne