Združeno podjetje v luci kongresa samoupravljalcev «•ss1 Drugi kongres samoupravljalcev v Sarajevu je sklenil dvodesetletno dobo rojstva, rasti in krepitve naše samoupravne družbene ureditve. Manifestativno je bila na tem kongresu ugotovljena življenjska moč in trdna volja delovnih ljudi, da se še z večjo vnemo in smelostjo na humani in demokratični način podamo na širjenje samoupravne poti v prihodnost. Ugotovljeno je bilo, da je naša samoupravna družba kljub spodrsljajem in polenom, ki so padala pod noge, krčila zastavljeno pot in trdna dosegla svojo polnoletnost. Družbeno gospodarska kriza, ki nas je zajela, ni taka, da je samoupravljala, ob večjem neposrednem vplivu ne bi mogli premagati. Gospodarske težave, ki Leto X. — St. 5 se kažejo v visoki stopnji inflacije, v velikem zunanjetrgovinskem deficitu in nelikvidnosti gospodarstva, niso odraz slabosti samoupravnega sistema, temveč premajhnega neposrednega vpliva samoupravljalcev na gospodarske tokove zlasti na področju razišrjene reprodukcije. Če je v mladostni dobi samoupravnega sistema nezaupanje bilo še opravičljivo, nas odslej, ko smo že vstopili v zrelostno samoupravno dobo, kongresna resolucija obvezuje, ustavne spremembe pa nas bodo prisilile, da brez privolitve samoupravljalcev ne bomo mogli vršiti investicijske dejavnosti, niti na konto drugega, niti na račun neposrednih samoupravljalcev. Grešili bi, če bi trdili, da tudi pri širjenju naše proizvodne tvornosti strukturalno in tehnološko nismo imeli spodrsljajev. Res je, da nas objektivni vzroki v prvi vrsti opravičujejo, ne morejo pa zamegliti težav v našem ekonomskem položaju, ki niso posledica zunanjih vplivov niti vrzeli gospodarskega sistema, temveč izključno posledica subjektivnih slabosti nas samih, predvsem pa tistih, ki smo pri strukturi naložb v osnovna in obratna sredstva ter izbiri tehnologije in objektov neposredno odločali. To, da so delavski sveti odobravali načrte in najetje investicijskih kreditov, še ne pomeni, da je samoupravljalec resnično bil prisoten pri odločanju za širjenje poslovne dejavnosti, zato mu tudi ne moremo predpisati nobene krivice. Investicije so vedno tvegane, zato sta razsodnost in smelost pogoj vodenja razvojne politike. Osnovne kreatorje povečevanja proizvodnje moramo toliko zavarovati, da razširjena reprodukcija, ki je gonilo napredka, ostaja sestavina podjetniške dejavnosti. Vemo, da so to bili ih da bodo tudi v prihodnje strokovni delavci tovarn in podjetja, nujen pa bo večji neposredni vpliv samoupravljalcev pri končnem odločanju, v kateri smeri, v kakšni strukturi in v katere konkretne objekte bomo vlagali sredstva za modernizacijo in širjenje poslovne dejavnosti. Naše združeno podjetje že razpolaga s srednjeročnim razvojnim programom, ki pomeni specializacijo proizvodnje, delitev dela med tovarnami, modernizacijo sredstev za delo ter skladno s tržnimi po- 25. maja 1971 trebami postopno povečevanje in strukturalno spreminjanje proizvodnje. S tem pa je na razvojni poti napravljen šele visok korak. Za vsako posamezno investicijsko odločitev, zlasti za tiste, ki presegajo višino 2 milijona din naložb v osnovna sredstva, je treba izdelati investicijski program, ki vsebuje vse sestavine širjenja podjetniške dejavnosti od analize tržišča, zagotovljene surovinske o-snove do izbora tehnologije, obsega predvidene proizvodnje in predvidene donosnosti naložb. Ni dvoma, da morajo z investicijskim programom biti seznanjeni v prvi vrsti tisti, ki bodo od takega širjenja poslovne dejavnosti dobili večje prejemke in bodo deležni povišanih skladov, ali pa si bodo nakopali dodatna bremena, katera jim bodo odnašala celo sredstva, pridobljena na dotedanji dejavnosti. Zlasti v železarstvu so redke investicijske naložbe, kjer ni potrebna kreditna pomoč zunanjih faktorjev, bank itd., zato je normalno, da združeno podjetje posreduje in podpira zahtevke organizacij združenega dela na njihovi razvojni poti. Pri tem pa se vodstvo podjetja nahaja v neugodnem položaju vse dotlej, dokler ni bilo ugotovljeno, da je predloženi investicijski program usklajen z razvojnim programom podjetja in dokler ni ugotovljeno, da investicijski program zagotavlja poslovnih uspeh. Šele takrat vodstvo podjetja lahko podpira in z upravičenostjo zahteva odobritev kredita ali kreditnih olajšav za določeno investicijsko naložbo. Le takrat, ko bodo pri pregledu in ocenjevanju investicijskih programov prisotni predstavniki vseh organizacij združenega dela in po potrebi tudi zunanji strokovnjaki, bo možno pred oblastjo in bankami zagovarjati posamezne kreditne zahteve. Neučinkovite in finančno nepokrite investicije so glavni razlog gospodarske krize, ki jo preživljamo, zato ni nobenega dvoma, da bo rigorozen poseg na področju investicij prvi večji ukrep, ki bo sledil II. kongresu samoupravljalcev. To pa seveda ne pomeni, da se bo investicijska dejavnost pri nas ustavila, pomeni pa sigurno, da bo selektivnost večja. Tudi naše združeno podjetje ne bo moglo iti mimo tega. Dostikrat smo se že opekli, zato se zlasti v prihodnje z ognjem ne bomo smeli več igrati. Vsako zavarovanje pred opeklinami je koristno zlasti za tiste, ki so ognju najbližji; zato v zvezi s kongresno resolucijo samoupravljalcev predlagamo: 1. Organizacije združenega dela jso dolžne za investicijsko naložbo, ki je vezana na zadolževanje, izdelati investicijski program, ki zajema vse sestavine uredbe o investiranju, to je tržne analize, pregleda zmogljivosti obstoječih proizvodnih naprav, zagotovila surovinske osnove, izbora opreme in tehnologije, obsega predvidene proizvodnje, predvideni ekonomski učinek in finančno konstrukcijo naložb v osnovna ter obratna sredstva in drugo dokumentacijo. 2. Investicijski program mora pred predložitvijo bankam ali zunanjim partnerjem biti posredovan poslovnemu odboru podjetja. Poslovni odbor bo za vsak investicijski projekt imenoval revizijsko komisijo, ki jo bodo obvezno sestavljali predstavniki treh organizacij združenega dela in direkcije ter po potrebi tudi zunanji strokovnjaki. 3. Poslovni odbor mora odrediti rok, do kdaj mora revizijska komisija zaključiti svoje delo, ter nato zadolžiti direkcijo, da se v realizacijo investicijskega programa aktivno vključi. Obvezen pregled investicijskih programov bo zagotovil skladnost širjenja proizvodne dejavnosti z razvojnim programom podjetja; zagotovil bo specializacijo proizvodnje in delitev dela, kar je glavni smoter integriranih železarn; povečana bo varnost naložb ter s tem zmanjšano tveganje za glavne oblikovalce investicijskega programa; olajšano bo delo pri dodatnem pregledu investicijskega programa v bankah ter razširjena tvarina za uspešnejše zagovarjanje kreditnega zahtevka od strani predlagatelja in vodstva podjetja; zato prosimo delavski svet, da predlog odobri s tem, da podroben predpis izda poslovni odbor. : / Nova proga 300 v valjarni II Poslovanje v I. četrtletju 1971 Leto 1971 naj bi pomenilo vstop v stabilizacijo našega gospodarstva. Potem, ko smo doživeli neuspeh leta 1965 zasnovane gospodarske reforme in namesto izravnave zunanjetrgovinske plačilne bilance poviševali letni devizni deficit, namesto stabilizacije cen na svobodnem tržišču stopnjevali inflacijo in namesto prilagojevanja s proizvodnjo nadnórmalno povečevali vse vrste potrošnje od osebne, splošne do investicijske, smo bili primorani pristopiti k umirjenju gospodarskih in družbenih tokov. V prvem naletu za stabilizacijo gospodarstva so bili administrativni posegi edini izbor. Po sklenitvi 1. četrtletja pa moramo na žalost ugotoviti, da so učinki prvih ukrepov za stabilizacijo nasprotni željam. V primerjavi z istim obdobjem leta 1970 smo v obdobju januar — marec dosegli: Slovenija SFRJ — industrijska proizvodnja — fizični obseg 110.9 111,3 — realizacija 126,— 121,2 — investicije v osnovna sredstva 132,7 122,5 — sklad nominalnih OD 122,6 123.2 — cene življenjskih potrebščin 111,3 113,0 — uvoz blaga 140,— 145,— — izvoz blaga 99,— 100,— Na podlagi teh podatkov se vidi nezmanjšana konjunktura in vse posledice pregretega gospodarstva. Ukrepi v obliki pologov, ki naj bi zmanjšali uvoz, in devalvacijo dinarja, ki naj bi povečala vzpodbudo za izvoz, so celo pospešili deficit blagovne izmenjave, saj je ob stagni-ranem izvozu uvoz porastel za celih 45 %, po štirih mesecih pa primanjkljaj že dosegel fantastično število blizu 8 milijard din ali 66 % celotnega primanjkljaja leta 1970. £ Ktor« ZELEZAR Poslovanje v I. četrtletju 1971 Vsak gospodarstvenik se mora zresniti nad takimi podatki. Problema sigurno ne bomo rešili, dokler bomo preganjali le posledice, ne pa odpravljali vzroke takega stanja v našem gospodarstvu. Res je, da je preobremenjenost proizvodnje eden od glavnih razlogov, res pa je tudi, da smo v našem tržnem gospodarstvu špekulativnemu ustvarjanju dohodka dali tako veljavo, da ustvarjalno delo postaja nezanimivo, predvsem pa nedonosno. Zakon poceni kupiti in drago prodati ni prisoten samo v čisti trgovski dejavnosti, temveč skoraj v sleherni proizvodni dejavnosti in prav od »njegovega spoštovanja« je odvisna akumulativnost gospodarskih organizacij. Ker na sistemu še nismo doživeli nobenih sprememb, niso nastale tudi spremembe v našem poslovnem obnašanju, ki vsebuje vse drugo, le moralne vrline ne. Dvoličnost je pri nas normalen pojav, do katere tudi sami nismo imuni. Medtem ko istočasno govorimo, kakšna je to stabilizacija, ko pa cene vendar rastejo, sami temu procesu prispevamo največ. Železarne so bile v času gospodarske reforme opeharjene. Maksimirane cene so ob inflaciji imele neugodne posledice tako pri oblikovanju primernih osebnih dohodkov, odvajanju primerne amortizacije, pri akumulativnosti, ki je skopnela, leta 1967 in 1968 pa so bile celo razumljivo, opravičljivi pa tudi zadnji posegi na področju cen. Prihodnost bo pokazala, ali nismo pri tem vendar šli predaleč. Kritika na ki so v svojem težkem ekonomskem položaju ostale osamljene, je ra-ugotovljene visoke poslovne izgube. Nezaupanje delovnih skupnosti, sedanje obnašanje železarn je zlasti prisotna v Sloveniji, kar je razumljivo, saj v naši republiki trošimo preko 720.000 t blagovne proizvodnje železarn, ali na 8,4 % prebivalcev 26 % jekla. Tako v skupščinskih domovih, asociacijah in političnih organizacijah že obravnavajo metodo, ki smo se je poslužili, glavni predmet napada pa je sporazumevanje med proizvajalci in »uporabniki« kot sredstvo za poviševanje cen. Poslovni rezultati Združenega podjetja slovenske železarne, doseženi v 1. četrtletju letošnjega leta, so zaradi doseženih premikov na področju cen primerljivi le v fizičnem obsegu. Na' žalost moramo konstatirati, da na tem področju rezultati niso posebno razveseljivi. Iz biltena ZPSZ je razvidno, da /je bilo izdelanega: — surovega železa 42.0261, kar je v primerjavi s 1. četrtletjem 1970 98 %; — surovega jekla 169.457 t, kar je v primerjavi s 1. četrtletjem 1970 109%; — skupne proizvodnje 525.668 t, kar je v primerjavi s 1. četrtletjem 1970 101 %. Posamezne železarne pa so skupne proizvodnje dosegle: — Jesenice 377.566 t, kar je v primerjavi s 1. četrtletjem 1970 99 %; — Ravne 97.063 t, kar je v primerjavi s 1. četrtletjem 1970 107 %; — Štore 51.0391, kar je v primerjavi s 1. četrtletjem’1970 110%. Blagovne proizvodnje so dosegle: — Jesenice 87.381 1, kar je v primerjavi s 1. četrtletjem 1970 99 %; — Ravne 28.716 t, kar je v primerjavi s 1. četrtletjem 1970 117%; — Štore 21.1311, kar je v primerjavi s 1. četrtletjem 1970 111 %. S tem je združeno podjetje doseglo 137.228 t blagovne proizvodnje, kar je 4 % več kot leto poprej. Drugačni pa so podatki pri realizaciji. Te je celotno podjetje doseglo 457,186.000 din ali 27 % več kot v istem obdobju lani. — Jesenice so na 2 % nižjo odpremo realizirale 272,175.000 din ali 22 % več ; — na Ravnah je realizacija znašala 127,147.000 din ali 29 % več; — v Štorah pa 57,864.000 din ali celih 47 % več. Iz razlike med odpremo in realizacijo se jasno vidi, da je najbolj prisoten premik cen izdelkov. Le del povišanih poprečnih cen, ki so se dvignile na Jesenicah za 24, na Ravnah za 9 in v Štorah za 26 %, je posledica strukturalnih sprememb proizvodnje, opuščanja nerentabilne proizvodnje in povečanja proizvodnje donosnejših izdelkov, glavni delež pa je v povišanju cen, doseženem v teku leta 1970 in v 1. četrtletju letošnjega leta. Del povišanja eksterne realizacije je tudi posledica znižanega izvoza. Ta je letos znašal 1,824. 588 dolarjev, kar je le 82 % letnega načrta. Brez blagovne izmenjave je združeno podjetje doseglo 1,767.826 dolarjev ali 71 % načrtovanega izvoza. Najbolj so zaostale Jesenice, ki so dosegle le 22 %, nato Ravne s 76 % in Štore s 83 %. Ugoden podatek za naše podjetje kaže produktivnost dela. Medtem ko smo v 1. četrtletju lanskega leta imeli zaposlenih 11.725, je letos to število padlo na 11.622 ali skoraj za 1 %. Padec pa je v resnici samo na Jesenicah, in sicer od 5.925 na 5.654 ali za 4,7 %. Ravne- so ostale na isti višini, Štore pa so stalež povečale, kar je v zvezi z novim obratom valjarne razumljivo, od 2.137 na 2.305 ali za 7,3 %. Izračunana produktivnost na blagovno proizvodnjo v primerjavi s poprečjem leta 1970 je porastla na Jesenicah za 4 %, na Ravnah za 4 % in v Štorah za 3 %,, kar z celo združeno podjetje pomeni 10,91 gotovega blaga na zaposlenega mesečno, ali 4 % več kot lani. Združeno podjetje slovenske železarne je tipično devizno deficitarno podjetje, ki je z velikim delom svojih surovin, pomožnega materiala in rezervnih delov vezano na uvoz. Z večjo prisotnostjo na zunanjih tržiščih bodo organizacije združenega dela morale prispevati svoj delež za zmanjšanje deviznega deficita. Odstraniti bi morali Ozko špekulativno miselnost, da izvoz zmanjšuje dohodek, saj se moramo zavedati, da za gospodarstvo dolar na svobodnem tržišču že kotira 21,— din. Pri poviševanju cen naših izdelkov, zlasti tistih, doseženih preko sporazumov s trgovci, bi se morali zavedati nevarnosti kratkotrajnosti učinkov takih posegov. Upravičeni smo bili na tako regulacijo prodajnih cen jekla, ki ob normalni proizvodnji in produktivnosti omo- goča sorazmerne osebne dohodke zaposlenih, primerno stopnjo amortizacije in tak presežek dohodka, ki omogoča redno vzdrževanje in izboljšano obnavljanje sredstev za delo. Cene, ki uspavajo delovno skupnost v proizvodni ustvarjalnosti, so običajno le kratkoročno sladke. Vprašljivo je tudi, ah je možno cene v črni metalurgiji dvigniti na raven, ki v celoti zagotavlja razširjeno reprodukcijo. To bi nam tudi preprečevalo realizacijo zahtevka za odložitev anuitet dolgoročnih kreditov, predvideno za realizacijo srednjeročnega razvojnega programa. Proizvodni dosežki meseca aprila, ki bodo podani na seji delavskega sveta, bodo še bolj nazorno opozarjali na razsodnost pri izkoriščanju vseh možnosti, ki nam jih je družba dala. Že v lastni hiši se je pokazalo predvsem na Ravnah, da skokovit dvig cene jekla kot reprodukcijskega materiala potiska predelavo v izgubo, zato je tudi razumljiv odpor predvsem pri tisti predelovalni industriji, kjer vložek pomeni največji element proizvodnih stroškov. Res je, da nekatere cene naših končnih izdelkov niso v pravih odnosih in zlasti v primerjavi z uvozom daleč zaostajajo. Povečanje teh cen bo pogoj upravičenosti in rentabilnosti predelave v sklopu našega podjetja. Vprašljivo pa je, če bo možen tak premik, ki bo lahko kompenziral povečanje stroškov za povečano ceno jekla. Enostavno rečeno, iz zapostavljenega položaja je ob vstopu v stabilizacijo jeklo postalo atraktivna proizvodnja. To obdobje verjetno ne bo dolgo, ker bo prekinjeno ali z novim inflacijskim valom ali s posegom države. Tega se moramo zavedati takrat, ko gospodarimo s sedaj realiziranimi sredstvi. Stabilizaciji moramo tudi železarji prispevati svoj delež. DELAVSKI SVET ZDRUŽENEGA PODJETJA V ponedeljek, 17. maja se je v Ljubljani sestal delavski svet ZPSŽ na svojem 7. zasedanju. Delavski svet je pri pregledu sklepov prejšnje seje ugotovil, da sklep o dokončni izdelavi lokacije za novo koksarno še ni pripravljen. Generalni direktor Gregor Klančnik je ob tem dal širše pojasnilo, iz katerega izhaja, da še niso'sklenjene vse pogodbe, dogovorjen komunalni prispevek itd. ter zaradi tega še ne more biti predlog lokacije Goranina v Ba-karskem zalivu dokončno potrjen. Predloženo poročilo poslovnega odbora je delavski svet potrdil, ravno tako je sprejel sklepni račun za leto 1970 ter poslovno poročilo za prvo četrtletje letošnjega leta. Za poslovanje v prvih štirih mesecih letošnjega leta je značilno, da finančna realizacija narašča, vendar skupna količinska proizvodnja v sorazmerju z višino realizacije ne kaže trenda dviganja. Stališče delavskega sveta ob tem je, da bi morale železarne stremeti tudi za večjo količinsko proizvodnjo, saj s tem ne koristimo samo sebi, temveč doprinaša-mo k uresničitvi stabilizacije glede na to, da se še velike količine jekla uvaža. Med drugim je delavski svet o-bravnaval poročilo delegatov II. kongresa samoupravljalcev, sprejel pravilnik o 42-urnem delovnem tednu in načinu koriščanja števila dni letnega dopusta. Potrdil je tudi enotno članstvo Združenega podjetja slovenske železarne v nekaterih združenjih in organizacijah. V direkciji je bil za direktorja financ imenovan dipl. ekonomist Andrej Cetinski, za direktorja za trg in tržne raziskave pa je bil imenovan dipl. ing. metalurgije Zdenko Leskovec. Poslovni odbor pa je na delovno mesto za koordinacijo nabave surovin imenoval dipl. ing. metalurgije Kosec Petra. Zakladalne naprave na kupolkah v novi livarni Samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov Stalno ugotavljamo, da se osebni dohodki v posameznih delovnih organizacijah ne gibljejo v sorazmerju z gibanjem produktivnosti ter da se ne formirajo po delu in rezultatih dela. Vse te ugotovitve temeljijo na ocenah po občutku in torej niso izraz družbeno priznanih ekonomskih kriterijev, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti dejanske ekscese. Da bi uredili delitev dohodka in osebnih dohodkov v skladu z doseženimi rezultati dela in po družbeno ekonomskih kriterijih, je skupščina SRS sprejela zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Zakon nalaga delovnim ljudem v samoüpravnih organizacijah, da s samoupravnimi sporazumi določijo in uskladijo osnove in merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov, tako da čim dosledneje uresničijo načela delitve po delu. Merila morajo zagotovljati zlasti: — da se sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev delijo sorazmerno z doseženimi rezultati dela; — da so razlike med osebnimi dohodki delavcev istih ali sorodnih izobrazbenih skupin predvsem odraz razlik v delovni storilnosti in pogojih dela; — tolikšno izdvajanje sredstev iz doseženega dohodka, da se krepi akumulativnost podjetij in splošen družbeni razvoj. Delovne organizacije se morajo v samoupravnih sporazumih dogovoriti zlasti: — o spodnji ravni sredstev za osebne dohodke po izobrazbenih skupinah ali poklicih, ki predstavljajo kalkulativne osebne dohodke; — o merilih za ugotavljanje poslovne uspešnosti, ki upoštevajo zlasti doseženi dohodek, število zaposlenih, vložena sredstva in kalkulativne osebne dohodke; — o merilih, ki spodbujajo prizadevanja za rast produktivnosti dela in poslovnih uspehov in ki čimbolj neposredno povezujejo osebne dohodke z gibanji te rasti; — o najnižjem in najvišjem osebnem dohodku v podjetju; — o merilih, po katerih se določajo sredstva za skupne potrebe delavcev; — o merilih za določanje višine dnevnic, kilometrin, terenskih dodatkov, dodatkov za ločeno življenje. Samoupravni sporazumi se sklepajo za organizacije združenega dela ene ali več dejavnosti, lahko pa tudi za organizacije določenega območja, ki zajemajo eno ali več občin. Organizacije združenega dela določijo skupno komisijo, ki pripravi osnutek samoupravnega sporazuma. Samoupravni sporazum je sprejet, če da pristojni organ sindikata soglasje in če ga sprejmejo organi upravljanja udeleženk sporazumevanja v enakem besedilu. i SPLOŠNI DRUŽBENI DOGOVOR Da bi se ustvarila potrebna podlaga za izdelavo samoupravnih sporazumov in za presojo sklad- nosti sprejetih samoupravnih sporazumov, sklenejo splošne družbene dogovore z zakonom pooblaščeni udeleženci (Izvršni svet Skupščine SRS, Gospodarska zbornica SRS, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije). S splošnim družbenim dogovorom se določijo merila in postopek za presojo in oceno skladnosti samoupravnih sporazumov z določbami zakona. Ko delovne organizacije sprejmejo samoupravni sporazum, ga predložijo posebni komisiji, ki jo določijo podpisniki splošnega družbenega dogovora, da preizkusi ali je samoupravni sporazum v skladu z zakonom in splošnim družbenim dogovorom. Če so pogoji izpolnjeni, odredi komisija vpis v register. Ko je samoupravni sporazum sprejet in vpisan v register, se delovne organizacije, podpisnice samoupravnega sporazuma, ravnajo pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov po določilih samoupravnega sporazuma. Delovna organizacija, ki ni pristopila k nobenemu samoupravnemu sporazumu, deli dohodek in osebne dohodke po določilih splošnega družbenega dogovora. SAMOUPRAVNI SPORAZUM Delovne organizacije določene panoge ali določenega območja sklenejo samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Samoupravni sporazum naj bi zagotovil, da se dohodek in osebni dohodki delijo v skladu z doseženimi rezultati dela in po enotno določenih merilih in osnovah. Po predlogu Republiškega sindikata Slovenije naj bi en samoupravni sporazum sklenila naslednja podjetja črne in barvne metalurgije: 1. Z. P. Slovenske Železarne. 2. Železarna Jesenice. 3. Železarna Ravne. 4. Železarna Štore. 5. IMPOL Slov. Bistrica. 6. TGA Kidričevo. 7. Cinkarna Celje. 8. Tovarna dušika Ruše. 9. Metalurški inštitut Ljubljana. 10. Mariborska livarna Maribor. Formirana je bila komisija za sestavo osnutka samoupravnega sporazuma. Za predsednika je bil izvoljen ing. Arženšek (Železarna Jesenice). Naloga članov komisije za se-sporazuma je, da poiščejo takšne stavo osnutka samoupravnega osnove in merila za delitev dohodka, ki bodo podpisnicam sporazuma zagotavljale osebne dohodke in akumulacijo v skladu z doseženimi rezultati dela. Predvsem morajo predlagati višino kalkulativnih osebnih dohodkov in višino sredstev za skupne potrebe ter določiti maksimalno višino dnevnic, nočnin, kilometrin itd. Določiti morajo tudi merila za delitev ostanka dohodka na sredstva za stimulativni del dohodka in na sredstva za akumulacijo. Komisija bo morala predvideti tudi višino dodatkov na kalkulativne osebne dohodke glede na pogoje dela v črni metalurgiji (težina dela, nočno, popoldansko in nedeljsko delo, itd.). Skupna višina sredstev za osebne dohodke bi se po samoupravnem sporazumu formirala po naslednjih kriterijih: — kalkulativni osebni dohodki, ki jih določa Splošni družbeni dogovor in ki se ugotavljajo na osnovi predvidene (pri proizvodnih delavcih) in dejanske (neproizvodni delavci), kvalifikacijske strukture zaposlenih; — stimulativni del osebnih dohodkov, ki se ugotavlja v odvisnosti od doseženega dohodka, tako da se vzporedno s povečevanjem osebnih dohodkov zagotovi tudi primerno povečevanje sredstev za akumulacijo. Merila za ugotavljanje stimulativnega dela osebnega dohodka predlaga komisija v skladu s pogoji za ustvarjanje akumulacije v podjetjih črne metalurgije. Komisija meni, da je za podjetja črne metalurgije treba s sa- dohodka in moupravnim sporazumom predvideti tolikšno višino kalkulativnih osebnih dohodkov in dodatkov, da bo po teh dveh osnovah formiran primeren delež sredstev za osebne dohodke. Stimulativni delež bi bil manjši pač glede na nizko stopnjo rentabilnosti v železarnah. S splošnim družbenim dogovorom določeni kalkulativni osebni dohodki in sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v Železarni Štore ne zadoščajo za izplačila obračunanih osebnih dohodkov. Z dodatki, ki jih bo komisija določila za pogoje dela, pa bo po samoupravnem sporazumu obračunana masa osebnih dohodkov gotovo tolikšna, da bo zadoščala za izplačila obračunanih osebnih dohodkov. Kalkulativni osebni dohodki z dodatki in sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb pa kolektivu niso z zakonom zagotovljena, ampak se lahko izplačujejo le, če podjetje doseže dovolj dohodka za ta izplačila. Kljub samoupravnemu sporazumu ostane edini vir za izplačila osebnih dohodkov doseženi dohodek. S samoupravnim sporazumom so določena le merila za delitev ustvarjenega dohodka, kolektiv pa mora dohodek ustvariti, če ga hoče deliti. Glavni pobudnik in organizator za pripravo in sklepanje samoupravnih sporazumov so sindikati. Republiški sindikat je organiziral več razprav o samoupravnih sporazumih. Tudi sindikalna organizacija Železarne Štore aktivno spremlja in s koristnimi predlogi sodeluje pri sestavljanju predloga samoupravnega sporazuma. O. M. PROIZVODNJA V APRILU 1971 V aprilu je bilo 8,0 % letnega plana proizvodnje. Operativni plan je bil presežen za 1,9 %. Pod operativnim planom je ostal elek-troplavž, jeklarna in livarna I pri litini ter obdelanih valjih. Na e-lektroplavžu je bil poleg rednega remonta še defekt na jakotočnem vodu, zaradi katerega je izpadlo brat je imel na razpolago samo 8,7 % tekočega grodlja v vložku. 188 ur so obratovali brez TH plina. V kumulativi ostaja proizvodnja pod dvanajstino letnega plana za 3,5 %, in to na elektroplav-žu za 1,7 %, valjarni II za 40,9 % in v livarni I. V valjarni II bi bila že aprila občutno višja proizvodnja, če bi imeli na razpolago ustrezne gredice. V prihodnjih mesecih pričakujejo v tem obratu porast proizvodnje. Staro, vroče, težko toda še vedno rentabilno — dodatki za pogoje dela v čr- 2661 proizvodnje. V jeklarni je ni metalurgiji (dodatke predlaga bila nižja storilnost SM peči. O-komisija) ; SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV Na VII. zasedanju delavskega sveta tovarne dne 29. aprila t. 1. so bili sprejeti naslednji sklepi : 1. Po poročilu o sklepih sprejetih na prejšnjem zasedanju je delavski svet sklenil, da se bodo sklepi skupno s poročilom o njihovem izvrševanju obravnavali na prihodnjem zasedanju. 2. Sklenil je, da se osnutek pravilnika o delovnih razmerjih in o 42 urnem delovnem tedniku Združenega podjetja »Slovenske železarne« skupno s sprejetimi pripombami predloži v nadaljnjo obravnavo poslovnemu odboru in delavskemu svetu združenega podjetja »Slovenske železarne«. 3. Sprejel je pravilnik o dodeljevanju stanovanj in kreditov za individualno gradnjo z določenimi pripombami, glede katerih je pooblastil odbor za splošne zadeve, normativne akte in informacije, da o njih razpravlja in odloči: — glede rajona za dodeljevanje kreditov za adaptacije; — glede roka odplačila participacije; — da najde najprimernejši način, s katerim se določi višina procenta, ki se upošteva v toč-kovniku v primeru zaposlitve obeh zakoncev v našem podjetju; — da določi višino točk glede dobe čakanja s tem, da je lestvica progresivna, ki eleminira vse možnosti, da bi prišli prosilci iz prejšnjega leta pri sestavljanju prioritetne liste za naslednje leto, na nižje mesto. Sklenil je, da se »družbena aktivnost« iz točkovnika za pridobitev stanovanja črta. Sklenil je, da se spremenita člen 44. in 45., da se članom delovne skupnosti prizna povračilo vloženih sredstev v stanovanje le v primeru adaptacije na podlagi pismene odobritve stanovanjskega organa s tem, da se vrednost vloženih sredstev določi po prometni vrednosti, ki je veljavna ob času izselitve. Izplačilo se izvrši na podlagi sklepa sveta enote, ki hkrati določi tudi rok vračila stroškov. 4. Sklenil je, da se 70. člen Statuta tovarne dopolni z naslednjim tekstom: Svet enote: — odloča o napredovanjih na delovnih mestih v enoti z izjemo razporeditve delavcev na delovna mesta, o katerih odloča Odbor za kadrovsko socialne zadeve. 5. V zvezi z razdelitvijo sklada skupne porabe in ureditvijo družbene prehrane v Železarni Štore je sprejel naslednje sklepe : 1. Sklad skupne porabe v višini 700.000 din se razdeli tako, da se iz tega krije račun za nabavo spominskih ur v višini ca. 15.000 din, nadalje se 50.000 din nameni za zdravljenje bolnih članov kolektiva, 30.0.00 din pa za letne metalurške športne igre, ostanek pa se nameni za ureditev družbene prehrane v Štorah, konkretno jedilnice v Štorah I in v Štorah II v aneksu pri valjarni II. K gornji razdelitvi je delavski svet sprejel še dodatni sklep, da so gornja sredstva sklada skupne porabe za ureditev družbene prehrane namenska s tem, da je potrebno vprašanje družbene prehrane čimprej urediti. 2. Ker so prostori, kjer bi se naj adaptirala v Štorah I jedilnica za staro tovarno, še zasedeni, priporoči delavski svet ustreznim službam, da preselitev čimprej realizirajo in prično z adaptacijo. 6. Obravnaval je predlog Odbora za splošne zadeve za odobritev sredstev za individualno gradnjo in natečaja za razdelitev teh sredstev in sprejel naslednje sklepe : 1. Razpoložljiva sredstva za stanovanjsko izgradnjo v višini 765.000 din se razdelijo tako, da se 600.000 din nameni za individualno gradnjo, ostanek pa se zadrži kot rezerva. Znesek 600.000 din pa se razdeli tako, da se za posojila odobri znesek 400.000 din, glede ostanka 200.000 din pa delavski svet pooblasti Odbor za splošne zadeve, da na podlagi sprejetih prošenj za posojila odloči, koliko se naj vroči v banko s tem, da se pa mora obvezno vročiti v banko 100.000 din. 2. Sprejel je tudi natečaj za podelitev posojil za individualno gradnjo stanovanjskih hiš, dozidave in adaptacije. 7. Sklenil je, da se Železarna Štore črta iz članstva naslednjih združenj : Zvezna gospodarska zbornica Beograd, Gospodarska zbornica SRS Ljubljana, Združenje jugoslovanskih železarn Beograd, Poslovno združenje energetike SRS Ljubljana, Društvo livarjev SRS Ljubljana, Poslovno združenje SMELT Ljubljana, Jugoslovanski komite za elektroter-mijo in elektrokemijo Beograd. Hkrati pa je predlagal delavskemu svetu Združenega podjetja »Slovenske železarne«, da sprejme sklep o enotnem zastopstvu ZP SŠ v naslednjih združenjih: Zvezna gospodarska zbornica Beograd, Gospodarska zbornica SRS Ljubljana, Združenje jugoslovanskih železarn Beograd, Poslovno združenje SMELT Ljubljana in Jugoslovanski komite za elektrotermijo in elektrokemijo Beograd. 8. V občinsko konferenco SZDL je imenoval dva predstavnika in sicer Leopolda Povaleja, ing. in Štefana Arzenška. Na 16. seji dne 6. maja 1971 je EKONOMSKO POSLOVNI ODBOR SPREJEL naslednje sklepe : 1. Potrdil je zapisnik 14. seje in na njem sprejete sklepe. 2. Sklenil je, da bo na seji konec t. m. analiziral izvajanje vseh do sedaj sprejetih »odprtih« sklepov. V ta namen je potrebno pripraviti do te seje poročila oziroma pojasnila, ki zadevajo te sklepe oziroma nakazane akcije: a) po vprašanju izostankov z dela — podati je pregled in oceno, kako so ukrepi, ki so bili v zvezi s tem sprejeti, vplivali na izostanke z dela; b) podati poročilo o uvajanju DIRECT-COSTING metode; c) poročati o delu na naslednjih nalogah: »študija delovnih sredstev, kapacitet in stopnja koriščenja« in »sistemizacija delovnih mest«; d) podati poročilo o podvzetih ukrepih v zvezi z izboljašnjem dela skrbnikov osnovnih sredstev; e) poročati o izvajanju sanacijskega programa za livarno specialne litine; f) posredovati je odgovor na sprejet sklep, da se decentralizacija sredstev amortizacije izvede preko programa enostavne reprodukcije. 3. Razpravljal je o proizvodnem in finančnem poročilu za marec 1971 in ugotovil, da je proizvodnja potekala v okviru sprejetih operativnih planov in se močno približala planskim zadolžitvam in da so izpleni in izmečki v glavnem v okviru postavljenih normativov. V pogledu finančnega uspeha pa je ugotovil, da se z ozirom na to, da še cene nihajo in so še nejasnosti na tem področju, ne more zavzeti ocena in zato Ekonomsko poslovni odbor prepušča to za nadaljnje obdobje. 4. Obravnaval je predlog operativnega plana za mesec maj 1971 in sklenil: — potrdi se fizični obseg pro» izvodnje za mesec maj; — osvoji se program nove proizvodnje in osvajanja; — potrdi se planirana fakturirana in plačana realizacija; — odobril je nadure za proizvodnjo, vzdrževanje in investicije ter dodatne nadure za pretekle mesece; — v maju je 22 delovnih dni s tem, da so proste sobote 1., 8. in 22. maja, delovni pa 15. in 29. maja. 5. Obravnaval je predloge Komisije za racionalizacije in sprejel naslednja dva sklepa: — tov. Mlač Branku in Zakonjšek Nikotu, dipl. ing., se iz naslova koriščenja racionalizacije št. 30/69: uporaba mešanega plina v kupolkah izplača na osnovi izračunanega prihranka za II. leto nagrada. v višini 3.923,42 din, ki si jo predlagatelja delita v razmerju 50 : 50; — predlagatelji racionalizacije št. 34/70: hladno vlečeni specialni profili, dipl. ing. Urbančič Jožetu, Kranjc Emilu in Čretnik Ivanu se izplača nagrada iz naslova razlike prihranka za leto 1969 in iz naslova prihranka z§ drugo leto koriščenja racionalizacije v skupnem znesku 7.301,— din, ki si jo imenovani delijo na tri enake dele. »Sedaj je pa že čas, da čuvajnico zgradijo ali pa zidovje podrejo, če ne bomo še pozimi na prostem!« Pomlad na Svetini St. 5 — maj 1971 STRAN 5 »STORSKI ŽELEZAR« 15 LET V ŽELEZARNI Vsako leto pred prvim majem prejmejo člani kolektiva, ki so dopolnili 15-letno neprekinjeno delovno dobo v železarni spominska darila — ročne ure. Jubilantom je čestital podpredsednik DST tov. Franc Traf eia. Nekaj udeležencev — jubilantov na proslavi Urediti foto - dokumentacijo podjetja Pred nekaj dnevi se je v slovenskem časopisju razvnela polemika o kvaliteti in pomanjkljivostih dokumentacijske in arhivske službe v Sloveniji. Osnovni ton je dalo polemiki na videz drobno vprašanje: kdo ima posnetek zgradbe nekdanjih mestnih zaporov, zgradbe, ki je stala sredi bele Ljubljane in so jo podrli pred slabima dvema letoma. Končno jo je ponudila ljubljanska televizija. Slovenski arhiv je pokazal, da je zelo pomanjkljiv. Kdor vsaj malo pozna arhivsko in dokumentacijsko službo lahko pritrdi, da smo tako na republiškem kot na občinskem nivoju zelo nedosledni in delo ne opravljamo s potrebno zavzetostjo. Sredstva niso vedno in povsod kriva za tako stanje. Tudi v podjetjih je tako. Se ti ne zdi, da bi takšne znake lahko imeli tudi v železarni. Precej časa je od takrat, ko je bila v naši železarni izražena pobuda, da bi ustanovili železarski muzej. Pohvale vredna ideja. A ni bilo in še vedno ni dovolj moči, da bi jo uresničili. Tudi denarja ni. Vendar pa — če že ni denarja za muzej, gotovo bi se našlo toliko sredstev, da bi uredili vsaj foto-dokumentacijo podjetja. 2e mnoga podjetja jo imajo in jo tudi skrbno čuvajo. Za potomce, za razstave, zbornike, pa tudi v druge namene jih lahko uporabijo. Na Švedskem imajo v večjih podjetjih posebno službo za te namene, pri nas v nekaterih podjetjih posebne komisije, ki stalno spremljajo razvoj podjetja, uvajanje nove tehnologije ipd. in vse to tudi zabeležijo na celuloidni trak. V našem podjetju izvajamo v zadnjih letih program modernizacije proizvodnje in morda je prav zaradi tega toliko bolj vidna razlika med novim in ;starim, modernim in že preživelim, a še vedno uporabnim. Prav zaradi tega je verjetno toliko bolj opazna potreba po uvedbi foto-doku-mentacijske službe. Zbrati bi bilo potrebno tudi vse še razpoložljivo gradivo o razvoju železarne v preteklih desetletjih, saj ga je iz dneva v dan manj. Gotovo je tudi precej upokojencev, nekdanjih delavcev železarne, ki bi vedeli kaj zanimivega povedati o železarni izpred trideset, petdeset, modra tudi več let. Vsak dan, ki ga zamudimo, je izgubljen in ga ne moremo več nadomestiti. Kazalo bi zato o tem čimprej temeljito razmisliti in nekaj ukreniti. DELOVNE SKUPINE V NOVI LIVARNI Svet kovinske enote je na svoji 9. seji dne 14. 4. med drugim razpravljal tudi o delovnih skupinah, ki se ustanavljajo v matičnem podjetju. Po razpravi o delu in pomenu delovnih skupin, njihovem delu in ostalih vprašanjih, nanašajočih se na te skupine je potrdil formiranje naslednjih delovnih skupin v livarni II: — dve delovni skupini pri ročnem formanju (eno vodi PLANK Karl, drugo JUDEŽ Ivan, vsaka šteje po 12 delavcev) ; — delovna skupina pri strojnem formanju (vodi GORNIK Franc, vključenih je 15 delavcev); — delovna skupina pri talilnih agregatih (ZELIČ Franc, 16); — delovna skupina v čistilnici (KRAJSEK Franc, 40); — delovna skupina pri ja-drarjih (GRAČNER Ivan, 22). DELOVNE SKUPINE V OBDELOVALNIC1 VALJEV V obdelovalnici valjev so bile ustanovljene štiri delovne skupine, in sicer tri izmenske ter ena v orodjarni. Delovne skupine vodijo: — prvo delovno skupino GOBEC Marjan; — drugo delovno skupino JAGER Emil; — tretjo delovno skupino ULAGA Jože; — delovno skupino v orodjarni LAH Jože. DOPOLNITEV STATUTA Delavski svet tovarne je na svojem zadnjem zasedanju sprejel tudi dopolnitev Statuta podjetja. Svet enote vzdrževalnih obratov je namreč predlagal dopolnitev 70. člena Statuta z določilom, ki je sicer v 103. členu Poslovnika organov upravljanja, nanaša pa se na pristojnosti svetov enot. 70. člen Statuta je torej dopolnjen z naslednjim določilom : »Odloča o napredovanjih v enoti z izjemo razporeditve delavcev na delovna mesta, o katerih odloča odbor za kadrovsko-socialne zadeve«. SPREJET PRAVILNIK O STANOVANJIH IN KREDITIH Delavski svet tovarne je na svojem zadnjem zasedanju dne 29. aprila letos o-bravnaval in sprejel tudi predlagani Pravilnik o kreditiranju stanovanjske iz-■ gradnje in dodeljevanju stanovanj. Sprejeti pravilnik je pre-ciznejši in detaljnejši kakor njegova predhodnika, ki sta urejala to področje. Kljub temu, da je bil o-snutek v razpravi po vseh svetih enot, v odborih in komisijah in da je prišlo precej pripomb in spreminje-valnih predlogov, da so bili ti predlogi in pripombe upoštevane, pa je delavski svet sprejel sklep, da je treba točkovni sistem, ki je sestavni del pravilnika, popraviti. Tako je posebna delovna grupa pripravila nov predlog za bližnjo sejo odbora za splošne zadeve, normativne akte in informacije, ki ga je pooblastil delavski svet, da sprejme dopolnitve pravilnika. Delavski svet je zahteval tako spremembo točkovnega sistema, da se bo dajala prednost zakoncema — prosilcema stanovanja. Dalje mora prosilec vzporedno z leti čakanja na stanovanje pridobiti toliko število točk, da ne bo samo ostajal na istem mestu na prioritetni listi, ampak bo tudi pridobival vedno večje možnosti za dodelitev stanovanja ALI SPREJETE SKLEPE TUDI REALIZIRAMO? Delavski svet tovarne, eko-nomsko-poslovni odbor ter nekateri sveti enot so na svojih zadnjih sejah — bolj mimogrede — postavili tudi vprašanje realizacije sprejetih sklepov. Povsem normalno je, da sprejmejo določene sklepe. No, nenormalno pa je, če se ti sklepi ne realizirajo. Njihova nerealizacija gotovo nikomur ne koristi. Zato so se dogovorili, da bodo na svojih prvih prihodnjih sejah poskušali ugotoviti, kako je z realizacijo sklepov, sprejetih na sejah v zadnjih nekaj mesecih. Gostinska enota našega podjetja še zbira prijave za letošnje letovanje na Rabu. Po doslej zbranih podatkih je za letovanje v vili »Dragica« za čas od 21. 6. do 31. 8. prijavljenih 138 delavcev železarne in njihovih svojcev, 117 pa je prijav za bivanje v najetih sobah. V istem času je za vilo »Dragica« prijavljenih 73 tujih gostov in 81 za bivanje v najetih sobah. Seveda kapacite s tem niso izkoriščene in, kot je po dobljenih prijavah mogoče sklepati, med člani delovnega kolektiva za letovanje na Rabu v letošnjem letu tudi ni večjega zanimanja. Zato bo gostinska enota gotovo prepustila preostale kapacitete članom drugih delovnih kolektivov, saj ni nobenega razloga, da bi ostale kapacitete neizkoriščene. V vili »Dragica« in najetih sobah so še proste kapacitete v dekadah od 21. 6. do 1. 7. in od 21. 8. do 31. 8. EKONOMIKA PODJETJA Študij dela v sodobni organizaciji Sodobno poslovanje zahteva času primerno metodologijo zasledovanja doseženih rezultatov in zbiranja osnov za racionalno vodenje poslovanja. Direct costing metoda in sodobne tehnologije zahtevajo sistematično pripravo. Poslovne odločitve morajo temeljiti na realnih podatkih o doseženih rezultatih. Študij dela in časa je nujnost našega časa. ne pa modna muha organizacije. Pod naslovom Ekonomika podjetja objavljamo vsak mesec prispevek s tega področja. Za to številko našega glasila smo predvideli informacije o študiju dela v sodobni organizaciji. Človek si od sive davnine prizadeva izboljšati orožje, orodja in načine dela. Zavestna prizadevanja posameznikov in skupin so usmerjena k iskanju novega, boljšega; misleči človek išče postopke dela, ki mu bodo, združeni v določen tehnološki proces, dajali optimalne rezultate pri najmanjšem možnem naporu in najnižjih stroških. Nemirni človeški duh išče in odkriva. Odkriva, da ničesar ni statičnega, temveč, da je vse realnost gibanja k novemu in boljšemu kljub občasno opravičenemu skepticizmu. Razvoj znanosti je tako hiter, da ga komaj slutimo. 2e dosežki samo na področju tehnike so čudoviti plod razuma in prizadevanj. Človekov intelekt je prekosil najbolj 'optimistična realna pričakovanja. Navzlic temu pa stvarnost kaže, da v proizvodnji velikokrat niso upoštevani znanstveno utemeljni — ponekod pa celo že uzakonjeni principi organizacije in delovnih postopkov, ki so pogoj za optimizacijo proizvodnje. V praksi smo 'čestokrat preveč navezani na izkušnje posameznikov. Očitno je, da se del kadra boji novosti, čeprav vemo, da je v industrijsko razvitih deželah znanstveni način mišljenja že zdavnaj izpodrinil vse, kar bi moglo ovirati ali zmanjševati ekonomičnost organiziranega prizadevanja. Tudi v naši tovarni si kot drugje prizadevamo ustvariti tehnično organizacijske pogoje za normalno in ekonomsko opravičljivo proizvodnjo. Napori vseh zaposlenih posebej pa strokovnega kadra so v dobršni meri usmerjeni k iskanju čimbolj smotrnega načina dela, ki zagotavlja primerno produktivnost in rentabilnost. Pri vsakdanjem delu pa vendar pogostokrat slišimo strokovna ali laična razglabljanja o tem, da je treba izboljšati poslovanje naše ali druge delovne orgniza-cije z izboljšanjem organizacije dela ter odkrivanjem in izkoriščanjem notranjih rezerv. Nekateri (bolj pogumni ali manj preračunljivi — pač združljivi po prostorsko zakrivljeni Goussovi krivulji) govorijo celo o neob-hodni tehnološki revoluciji, ki jo je treba takoj izvesti. Spričo dejstva, da je težko spreminjati delovne navade in tega da ima veliko polemiziranja o-čitno le deklarativni značaj, se porajata dve vprašanji: — ali obstajajo možnosti za odkrivanje vseh vrst notranjih rezerv in postopno sistematično oblikovanje učinkovitejše organizacije dela ter — kakšne so te možnosti, če že obstajajo. Povsem jasno je, da sodoben način poslovanja ne dopušča več odločitev po presoji ali intuiciji posameznikov oziroma grup strokovnjakov. Eešitev problemov zahteva sistematično analitično preučevanje in oblikovanje zaključkov po principih znanstvene organizacije, ki mora biti instrumentarij za učinkovito vodenje poslovanja podjetja. Prišli smo torej do' zakljtačka, da imamo tako kot npr. zahodni svet prav- zaprav vse možnosti za sodobno in učinkovito poslovanje. Obstaja le vprašanje, ali je strokovni kader podjetja kot ožji strokovni team in umski potencial širše skupnosti sposoben razumeti nujnost svojega časa, osamiti strokovne probleme in najti ustrezne rešitve, kil bodo porok, ;da se lahko podjetje uveljavi na tržišču kot enakovreden partner domačim in tujim proizvajalcem. Kaj je študij dela Ob tej priložnosti nimamo namena razglabljati o kompleksni problematiki podjetja. Vso pozornost želimo posvetiti iz prakse izhajajočim težavam in iskanju rešitev za te, ki se nanašajo na študij dela. Kot je človeško življenje in obstajanje vsega, omejeno z začetkom in koncem, tako je omejen tudi normalen človekov delovni čas, ki naj bi bil optimalno izkoriščen. Optimalno izkoriščanje pa lahko zagotovimo s primerno organizacijo dela, stabilizacijo delovnih mest, zagotovitvijo u-streznega orodja, itd. Študij dela kot enakomerni del znanstvene organizacije dela obsega študij časa in racionalizacije dela. Ing. Drago Taboršak in ing. Cedo Buchberger sta zapisala v svoji knjigi Študij rada: »Študij dela je metoda znanstvenega, logičnega in celovitega analiziranja na- čina dela z namenom: — da se najde najbolj ekonomičen način dela; — da se odredi čas, ki je potreben povprečno spretnemu in odrejeno kvalificiranemu delavcu za izvršitev nekega dela pri normalnem prizadevanju in naporu.« Študij dela obsega torej dve veji, ki ju bomo pozneje podrobneje analizirali. Zdaj poglejmo zakaj potrebujemo normative časa. Napačno mislijo tisti, ki menijo, da so časi potrebni le za določitev norme, kot instrumenta za vzpodbujanje višje produktivnosti. Dejstvo je, da tudi za to potrebujemo natančne podatke o potro-ških časa za posamezna dela. Vendar bi se v skrajnem primeru v zameno lahko privoščili tudi kakšen drug način stimuliranja. Časovne norme potrebujemo pred- vsem kot osnovo za: — pravilno planiranje; — terminiranje; — določanje kapacitet; — projektiranje proizvodnih procesov; — koordiniranje dela večih o-bratov; — določanje normativa potrebne delovne sile; — ugotavljanje rentabilnosti obstoječih kapacitet; — stimulativno nagrajevanje; — uvajanje novih metod kot je npr. DC metoda; — sistematično pripravljanje na uvajanje numerično krmiljenih strojev; — ustvarjanje pogojev za racionalno uporabo sodobnih računalnikov itd. Gotovo hi naključje, da podjetja industrijsko razvitih dežel od leta 1900 dalje bedijo nad razvojem študija in oblikovanja dela. Absolutno sinhronizirano delo pri tekočih trakovih — npr. avtomobilski ali elektro industriji, je rezultat načrtnega teamske-ga dela pri katerem imajo strokovnjaki za študij dela pomembno vlogo. V teh podjetjih vedo, da so časovni normativi osnova za razvijanje niza funkcij, ki so potrebne pri normalnem vodenju poslovnega procesa. V mislih imamo pri nas doslej dokaj nerazvito plansko funkcijo, raziskavo tržišča, ki potrebuje podatke kot osnovo za primerjanje, ko-mercialno-tehnično plat, ki brez eksaktnih osnov za kalkulacije ne more ugotavljati ekonomske opravičljivosti posameznih proizvodov ter vršiti potrebno selekcijo, itd. Organizacija oddelka za študij dela Nepopularno bi bilo propagirati širjenje strokovnih služb. Menimo ,da se naše podjetje z mnogimi drugimi nahaja v fazi, ko je treba ustvariti širjenje strokovnih služb in preiti na strokovno poglabljanje z namenom, da se obseg nadomesti s kvaliteto, Kljub temu pa je osnovanje oddelka za študij dela neizogibna nujnost. Neodpustiljivo iluzorni smo, če menimo, da smo sposobni in zreli za masovno in racionalno izkoriščanje kakršnihkoli numerično krmljenih strojev ali poglabljanja pri uvajanju računalniške tehnike, če nimamo skrbno in pravilno zbranih ter razvrščenih osnovnih podatkov. Najbolj očiten dokaz za trditev je dejstvo, da ima Slovenija sorazmerno veliko raznih elektronskih računalnikov;, ki pa so — po ugotovitvah strokovnjakov, slabo izkoriščeni predvsem zato, ker podjetja nimajo, na voljo potrebnih realnih podatkov. Za racionalno, ekonomsko o-pravičljivo uporabo sodobnih tehničnih dosežkov, ki v svetu postopoma zamenjujejo človeka, potrebujemo podatke o časih, pro-izvajanem in uporabljenem materialu, lastnostih in zmogljivostih naprav in orodij, notranjem transportu, itd. Dobršen del teh potrebnih podatkov more zbrati oddelek za študij dela. Vrnimo se k osnovni dolžnosti in pristojnosti tega oddelka. Iz citirane definicije študija dela izhaja, da obsega dve veji: oblikovanje dela ter študij in analizo časa. Na shemi organizacije oddelka za študij dela je okvirno določen obseg dela in cilj oddelka, kakršne so snovali v času od leta 1950 dalje. Uvajanje računske tehnike, dopolnjevanje tehnoloških postopkov, realna razmišljanja o nujnosti uvajanja numerično krmljenih strojev, DC metoda, potreba po stabilizaciji delovnih mest in sistema nagrajevanja vplivajo na potenciranje potrebe po dopolnitvi na shemi prikazane organizacije oddelka za študij dela. Glede na to, da se je podjetje odločilo za uvedbo sodobne metode kontrole stroškov, ki omogoča neposredno opredelitev odgovornosti za gospodarno trošenje sredstev na posameznih ali skupinah stroškovnih mest, je treba posebej poudariti, da se moramo na realizacjo odločitve, sistematično pripraviti. V splet teh priprav je treba vključiti tudi proučitev nekaj časa zapostavljenih vprašanj, ki se nanašajo na študij časa in oblikovanje dela. Direct costing metoda (DC metoda) lahko uspe Proga 300 v valjarni II tik pred dograditvijo EKONOMIKA PODJETJA — tako kot vsaka druga metoda ali sodoben prijem pri vodenju poslovanja, le v primeru, če je kolektiv poučen o njej do take mere, da jo sprejme, kot neizogibno nujnost in če so za njo pripravljene realne osnove. Smotrno organiziran biro za standardizacijo, ki bi moral v or-ganigramu tovarne biti uvrščen v organizacijsko enoto razvojnega oddelka, lahko opravi dobršen del dolžnosti, katere mora sicer prevzeti oddelek za študij dela. Mesto za študij dela v organigramu podjetja Kam spada oddelek za študij dela in kako ga uvrstiti v obsto-' ječo organizacijsko shemo je odvisno od velikosti in vrste podjetja ter organizacijske razvitosti. Glede na to, da se lahko študij dela uveljavi v proizvodnji, konstrukciji, pripravi ali tehnično administrativnih službah, je jasno, da mora biti oddelek podrejen nekomu, ki po funkcijski dolžnosti nepristransko obravnava vse podjetje. Oddelek za študij dela je lahko štabna služba glavnega direktorja, funkcijsko povezana s proizvodnimi obrati in službami; lahko je neposredno podrejen tehničnemu direktorju, če ima nedvoumno opredeljene dolžnosti in pristojnosti; dela lahko kot organski del organizacijskega biroja; v manjših podjetjih pa je lahko tudi sestavni del priprave proizvodnje. Ce deluje v okviru priprave proizvodnje se lahko orientira predvsem na študij časa in oblikovanja dela v tistih oddelkih, za katere dela priprava. Kadri za študij dela Najpomembnejše vprašanje pri snovanju oddelka za študij dela (dovolimo si brez ironije pripombo, da bi to moralo veljati za vsako službo' in vsako delovno mesto) je izbira in izobraževanje kadrov za to dejavnost. Brez sistematično izobraženih in verziranih analitikov časa in dela ne moremo pričakovati uspešnega reševanja nalog, ki jih postavlja problematika proizvodnje in podjetja. Za vsako podjetje je najprimernejše, da osposobi za analitike časa in dela ljudi iz svoje sredine. Jedro zasnove odelka za študij dela naj tvorijo tisti, ki se s študijem časa že' ukvarjajo in morajo reševati že sedaj probleme študija dela, če hočejo izvršiti analizo časa. To so pri nas normirci in tehnologi v okviru priprave dela. Res je, da se dela analitika časa in analitika dela razlikujejo in da bi za vsako področje potrebovali posebej izobražene strokovnjake, Vendar v začetku zadošča enotno.izobraženi kadrovski sestav, ki obvlada osnove tehnik študija dela in časa. Vodja oddelka naj bi bil visoko kvalificiran strokovnjak, specialno izobražen za obe področji. Kaj smo doslej dosegli? Ob koncu si dovolimo pogled 'nazaj! Kaj smo doslej dosegli na področju študija dela in časa v našem podjetju? Leta 1964 je bil v okviru priprave proizvodnje osnovan nor-mirski oddelek. Bolje rečeno — obnovljen je bil že pred leti opuščen normirski oddelek. V začetku se je ukvarjal s študijem časa v livarni. Ko se je z nemško metodo študijo dela in časa (REFA) seznanilo več zaposlenih v pripravi, se je dejavnost normirskega oddelka razmahnila. Pred določanjem časovnih normativov so se začela stabilizirati delovna mesta. Določena so bila tudi pravila za snemanje (število snemanj, koga snemati), uvedeno ocenjevanje stopnje učinka, eksaktno določanje in upoštevanje dodatnega časa itd. Rezultat skupnih prizadevanj so bile: — ob koncu leta 1964 izdane norme za ročno formanje in izdelavo jeder; — istega leta s snemanjem do-dočene norme za strojno formanje na strojih tipa UG pri čemer je bila že opredeljena stopnja kompliciranosti ulitkov in lo-čenje norm za vse takrat obstoječe skupne okvirje; —leta 1966 izdane norme za ekspedit in livarno valjev; — izvršena eksaktna študija potrebnega dodatnega časa za livarno; — izdelana študija dela za čistilnico; — izdelana študija zasedenosti žerjavov; — izdelana sistematika določanja časovnih normativov za mehanično in obdelovalnico, ki so jo upoštevali tehnologi v pripravi; — vzpostavljen sistem normiranja v modelni mizami. Leta 1968 so bili zaradi pomanjkanja kadra izvršeni kadrovski premiki, zaradi katerih je pričela slabeti dejavnost takratnega normirskega oddelka. Zdaj je vprašanje normiranja in nagrajevanja skoraj čisto prepuščeno prvim posameznikom, ki očitno niso kos položaju. Organizacijskega sistema, ki bi zagotovil učinkovitost na tem področju, zaenkrat ni. Povzetek V dosedanji obravnavi smo si prizadevali osvetliti nekatera vprašanja v zvezi s študijem časa in oblikovanja dela zaradi neugodnega občutka, da v naši tovarni ni pravega razumevanja za sodobna dogajanja v svetu in energije, ki je potrebna, da se tehnologija in organizacija dela dvigneta na času primeren nivo. Ob tej priložnosti nimamo nobenih ambicij po favoriziranju nečesa novega — originalno našega, kar bi moglo nositi kal rizičnosti. Nasprotno! Opozoriti želimo le na to, da je naše iskanje povsem svojih poti v zamotanem labirintu mogočih organizacij Sizifovo delo, ker v svetu že obstojajo povsem preizkušene organizacijske oblike in metode dela, ki jim je vredno zaupati. Vse dosedanje misli lahko strnemo v sledeče: 1. Organiziranje oddelka za študij dela je neobhodno (ima ga tudi Žel. Ravne!). 2. Odlašanje pomeni večanje razlike med sodobno organiziranimi domačimi. še bolj pa tujimi podjetji. - 3. Začetna oblika eventualno o-snovanega oddelka za študij dela ni bistvena. Bistvena je izbira kadra, sistematična izobrazba kadra in določitev dolžnosti ter pristojnosti. 4. Vprašanje uvrstitve oddelka v organigram podjetja je treba prepustiti organizacijskemu biroju. 5. Kot osnovo za organiziranje dela oddelka za študij dela in 1. Določanje časa izdelave: - s snemanjem - po formulah za strojno delo - po sistemih naprej odrejenih časov 2. Analiza časa izdelave in analiza izgub pri delu 3. Izračunavanje potrebnega časa izdelave in norme Delavci zagrebškega podjetja »Turistkomerc« so po naročilu Gostinske enote našega podjetja v dneh pred prvim majem pri koči na Svetini montirali montažni bazen »FILTRITE«. Bazen je izdelan iz plastičnih materialov ter kovinske konstrukcije, je okrogle oblike s premerom 8 metrov in 130 cm višine vode. Bazen je avstralske izdelave. V matični deželi je zelo razširjen in ga uporabljajo za družinsko kopanje, v šolah in na drugih mestih. izbiro metod dela je treba vzeti knjigo že citiranih avtorjev »Študij rada«, ker je najprimernejši siže vsega zaenkrat na tem področju pri nas potrebnega. EKONOMSKI BIRO POENOSTAVLJANJE DELA ___(Raži8naližaei.,ial- Naloge 1. Analiza dela na delovnem mestu - študij gibov - stabilizacija delovnih nest 2. Analiza toka proizvodnih procesov 3- Iskanje in odrejanje boljšega načina dela 4. Izvedba izboljšanega načina dela Bazen ima tudi svojo napravo za filtriranje, čiščenje vode, kar mu omogoča, da se lahko enkratno polnjenje uporablja skozi vse leto, vendar pa ostaja voda čista. Glede na to, da je Svetina že sedaj priljubljena izletniška točka, je pričakovati, da bo s to pridobitvijo privabljala v bodoče še več oddiha in rekreacije željnih turistov, predvsem delavcev našega podjetja. Ob bazenu bo Gostinska enota zgradila še sanitarije, tuše in kasneje verjetno tudi garderobe. Da bi bil naš oddih prijetnejši Augsburgu pri firmi Praksa v V okviru sodelovanja med Združenimi slovenskimi železarnami in firmo M. A. N. iz Augsburga v zahodni Nemčiji, oziroma med Železarno Store in navedeno firmo, je bilo 18 naših delavcev poslano na 3-mesečno prakso. Namen prakse je bil, da osvojimo tehnologijo na določenih izdelkih in da izučimo skupino strugarjev, rezkalcev in vrtalcev, ki bodo kasneje ta dela opravljali v naši novi obdelovalnici litine za naše podjetje. Tej nalogi nasproti smo odpotovali iz Štor 2. 2. 1971. V Augsburgu smo takoj zjutraj naslednjega dne v upravi podjetja najavili svoj prihod. Sprejeli so nas vodilni v personalnem oddelku. Po ureditvi vseh formalnosti smo se razporedili po stanovanjih v tako zvanem »Werckheimu«. Stanovanje sestoji iz najmanj štirih posteljnih sob in stane mesečno 36 DM, oziroma 14,700 S-din po osebi. Ker se v teh prostorih nihče ne drži reda, je življenje dalj časa tamkaj neznosno. Naslednji dan smo šli skozi izobraževalni center (Umschulungszentrum). V tem izobraževalnem centru testirajo vsakega inozem- skega delavca, ki se hoče v podjetju zaposliti. Na to idejo so prišli zaradi tega, ker so nekateri tuji delavci imeli ponarejena spričevala za različne poklice. Ko so jih razporedili na delovna mesta, seveda ni bilo od njih nobenega rezultata. Skozi te teste so šli tudi naši praktikantje. Z rezultati testov na začetku, delno zaradi nepoznanja jezika in drugih težav nismo bili najbolj zadovoljni, vendar smo manjkajoče na samih delovnih mestih in tudi v popoldanskem tečaju, ki smo ga organizirali, kmalu nadoknadili. Tfud praktikantov, razporejenih po različnih strojih^ v več obratih ni bil zaman. Že po nekaj tednih so pridobili toliko prakse in zaupanja od strani organizatorjev v obratih, da so nekateri pričeli delati popolnoma samostojno. Žal smo imeli možnost prakticirati le na nekaterih izdelkih, ki jih bomo obdelovali pri nas, na srečo pa so bili to najzahtevnejši obdelovanci. Ker je M. A. N. v Augsburgu vehko in sodobno in moderno opremljeno podjetje, so si praktikantje imeli možnost razširiti strokovno obzorje. M. A. N. v Augsburgu je sestavni del delniške družbe vseh M. A. N. -ovih podjetij v Hamburgu, Niirnbergu, Miinchenu in Gustawsburgu. Generalno vodstvo vseh navedenih podjetij je v Augsburgu. Podjetje v Augsburgu z direkcijo na čelu zaposluje ca. 12.000 delavcev. Glavni poslovni predmet podjetja so ladijski »Diesel« motorji vseh tipov in tiskarski stroji. V podjetju je preko 2.000 različnih obdelovalnih strojev. Zadnja leta zamenjujejo starejše stroje z obdelovalnimi centri, hoteč s tem nadomestiti dražjo kvalificirano delovno silo , s priučenimi delavci oziroma elektroniko. Delovni čas v M. A. N. je od 7. do 15.45. Sobote in nedelje imajo proste. Ob sobotah nekateri obrati še delajo nadurno, toda le do 12. ure. Zveza slepih Slovenije bo slavila letos petindvajsetletnico obstoja in humanega delovanja. Ta zveza združuje 1.740 slepih državljanov, ki se po svojih močeh in s posredovanjem svoje organizacije vključujejo v naše gospodarsko in družbeno-politično pa tudi kulturno življenje. Osrednja naloga Zveze slepih Slovenije je, uvesti na vidu prizadete občane v normalno življenjsko okolje. Pomaga pravočasno odkrivati slepe občane in jih usmerjati v šolanje za usposobitev za delo. Doslej je zveza uspela napotiti v zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani 318 šoloobveznih otrok, v center za rehabiltacijo in varstvo slepih v Škofji Loki ter v druge strokovne ustanove pa 570 mladostnikov. Vse usposobljene in prekvalificirane slepe in močno slabovidne osebe v Sloveniji je uspelo zaposliti. Sedaj je v naši republiki zaposlenih 306 slepih in sicer v telefonskih centralah, v industriji, v zaščitnih delavnicah, 14 celo kot fizotera-pevti, 10 v prosvetni stroki, 3 kot pravniki, 1 . kot daktilograf, 18 pa na drugih delovnih mestih. Se posebna zasluga službe za zaposlovanje pri Zvezi slepih pa je v tem, da je doslej že 528 slepih pridobilo iz delovnega razmerja status starostnega ah invalidske- M. A. N. Zadnji čas se dela na tem, da se ukinejo vse nadure, kar bo problem z oziroma na to, ker je tam zaposlenih ca. 1.400 tujih delavcev, ki so zainteresirani delati v nadurah. V kolikor bodo nadure ukinili, bodo verjetno izgubili velik del gostujočih delavcev, kar jih zaskrbljuje. Po treh mesecih proti koncu našega izpopolnjevanja smo organizirali v lastni režiji poslovilni večer in to v eni izmed lokalov z jugoslovanskimi specialitetami. Po večerji in nekaj kozarčkih našega »plavca« smo zapeli marsikatero slovensko in tudi partizansko, tako da je predstavnik firme M. A. N., ki smo ga povabili, med našim petjem večkrat nehote pogledal na priprta vrata. Vrnili smo se za 1. maj z željo, čim prej urediti nov obrat in osvojiti proizvodnjo za M. A. N. Š. S. ga upokojenca. Zveza slepih skrbi namreč tudi za prirejanje in prilagajanje delovnih mest ter delovnih pripomočkov in strojev delovnim sposobnostim slepih, za stanovanja slepih, za spremstvo slepih na delo in z dela, organizirala je v industrijskih središčih širom po Sloveniji prehodne domove za nanovo zaposlene slepe delavce. Spomnimo se samo, v kako bednih razmerah so životarili slepi pred vojno in priznali bomo, da gre Zvezi slepih vse priznanje za tako obsežno človekoljubno dejavnost. Letos bo v dneh od 31. maja do 6. junija teden slepih. Med programskimi obveznostmi Zveze slepih Slovenije je tudi prodaja simbola slepih, to je 200.000 belih paličic, ki jih je zveza sama založila. V široko zasnovani akciji naj bi jih prodali med okrog 550.000 zaposlenimi delavci v naši republiki. Iz zbranega denarja — cena paličicam je 1 novi dinar — bodo krili predvsem nekatere neodložljive izdatke v domovih slepih, nekaj denarja pa bo porabljenega za kritje izdatkov med letošnjimi akcijami. Pri tej akciji se obrača Zveza slepih Slovenije s prošnjo za pomoč na sindikate, ki naj pomagajo pri prodaji oziroma nakupu belih paličic. POMAGAJMO SLEPIM! Skupina naših praktikantov s svojim vodjem Šumej Stanetom pred spomenikom livarja Naš praktikant pri zarisovanju glave cilindra PRAZNOVANJE »DNEVA BORCA« Glede na spremenjeno tolmačenje Republiškega sekretariata za delo Slovenije o praznovanju 4. julija »Dneva borca« popravljamo obvestilo iz februarske številke »Zelezarja«, objavljeno na 9. strani v članku »Proste sobote v letu 1971«, ' kjer smo napisali, da se praznovanje 4. julija, ki pade na nedeljo, ne prenese na naslednji delovni dan. Prejeli smo novo tolmačenje, ki med drugim glasi: »Po sedaj veljavnem stališču Republiškega sekretariata za delo in Zveznega sveta za delo v Beogradu, se 4. julij, ki pade na nedeljo, prenese na ponedeljek, ki je torej dela prost dan« Iz navedenega povzemamo, da je treba v objavljeni tabeli raz- poreda delovnih in prostih dni popraviti naslednje spremembe: — za mesec julij v koloni »prazniki« namesto 1 napisati 2 in v koloni »delovnih dni« namesto 23 napisati 22. V seštevku v koloni »prazniki« je pravilno 10 in ne 9, medtem ko v koloni »delovnih dni« ostane seštevek nespremenjen do odločitve Poslovnega odbora o nadomestilih navedenega praznika s prosto soboto v naslednjih mesecih; — v koledarčku »delovnih sobot« je v mesecu juliju obkrožiti ponedeljek 5., ker bo na ta dan prenešen praznik 4. julij ; — med plačane praznike je poleg 22. napisati še 4. julij. R. M. VARNOSTI ZELENO LUČ Po dosegljivih podatkih je v celotni državi zabeležen porast nezgod pri delu. Ker še ni na razpolago vseh podatkov za leto 1970, navajamo podatke za prejšnje obdobje, ki kažejo, da je v letu 1969 proti letu 1968 število nezgod pri delu narastlo za 5,7 %, v Sloveniji pa za 6,2 % Ta dva podatka se nanašata na absolutno število nezgod. Zbrani podatki za našo železarno, prikazani v spodnji tabeli, kažejo zelo zanimivo^ sliko, predvsem pa je zaskrbljujoč porast v preteklih dveh letih, ko smo v absolutnem številu nezgod pri delu presegli rezultate iz let 1954 do 1959. V tabeli je prikazan odstotek nezgod na število zaposlenih. Pogostosti nezgod za vsa leta nazaj ni bilo mogoče prikazati, ker se nezgode niso prikazovale na takšen način. Pregled nezgod na število zaposlenih Leto Število zaposlenih Nezgode pri delu % na zaposlene 1949 1.678 575 34,27 1950 1.744 476 27,29 1951 1.532 447 29,18 1952 1.530 434 28,37 1953 1.598 322 20,15 1954 1.658 280 16,89 1955 1.597 247 15,47 1956 1.584 245 15,47 1957 1.689 276 16,34 1958 1.828 282 15,43 1959 1.954 215 11,00 1960 1.993 175 8,78 1961 1.934 165 8,53 1962 1.935 145 7,49 1963 1.961 149 7,60 1964 2.004 164 8,18 1965 2.082 196 9,41 1966 2.100 170 8,10 1967 2.104 159 7,56 1968 2.088 166 7,95 1969 2.183 272 12,46 1970 2.200 295 13,40 Pregled nam kaže najvišje šte- vilo nezgod v letu 1949 in sicer 34,27 % na število zaposlenih, naj- nižje pa v letu 1962, to je 7,49 %. Se dobro, da imamo v Štorah dve trgovini, ki imata tudi popoldan pivo Sorazmerno s porastom števila nezgod je v zadnjih dveh letih porastlo tudi število izgubljenih dni. Če vzamemo za osnovo leto 1967, ko smo imeli najnižje število nezgod ter za izgubljene dneve indeks 100, potem je porast v naslednjih letih sledeč: 1968 — indeks 137 1969 — indeks 206 1970 — indeks 217 Velik porast nezgod pri delu v zadnjih dveh letih je tudi spremenil mesto naše železarne v odnosu na ostale jugoslovanske železarne. V naslednji tabeli so prikazane pogostosti nezgod za obdobje zadnjih petih let. Porast nezgod v jugoslovanskih železarnah: Železarna 1966 1967 1968 1969 1 1970 Zenica 26,2 22,2 18,1 19,2 15,9 Ilijaš 49,8 57,7 66,3 56,6 82,2 Jesenice 54,2 47,0 48,6 48,1 41,3 Ravne 20,1 20,0 23,2 27,7 29,5 Store 39,3 39,8 41,1 63,3 68,8 Sisak 42,1 40,4 35,5 37,7 42,2 Smederevo 51,8 42,9 69,4 58,3 54,9 Nikšič 21,6 24,4 26,0 40,0 29,6 Iz pregleda je možno razbrati, železarnah. Odnos med pogosto-da ne moremo govoriti o nekakšni stjo in resnostjo nam lahko da povezanosti gibanja nezgod v že- šele kompleksnejšo sliko stanja lezarnah, saj nam primerjava ka- nezgod pri delu v nekem pod- že različne smeri v posameznih jetju. Resnost je bila v posameznih železarnah naslednja: Železarna 1966 1967 1968 1969 1970 Zenica 392 443 306 353 311 Ilijaš 875 1.001 958 1.111 1.496 Jesenice 1.043 1.052 1.064 1.082 958 Ravne 548 512 611 695 812 Store 662 615 832 1.188 1.246 Sisak 960 1.105 856 856 970 Smederevo 602 539 768 835 644 Nikšič 494 793 935 1.131 977 Iz obeh navedenih tabelarnih pregledov je mogoče zaključiti, da so imeli najboljše rezultate v petletnem obdobju v železarni Zenica, kateri sledita Železarna Ravne in Železarna Nikšič. Na četrtem mestu bi bila naša železarna kljub slabim rezultatom zadnjih dveh let. Med posameznimi koledarskimi meseci se je število nezgod gibalo takole: najmanj nezgod je bilo v mesecu januarju in aprilu, največ pa v marcu, juliju, avgustu in novembru. Ostali meseci ne kažejo bistvenih medsebojnih odstopanj. Iz navedenega je težko zaključevati na vzroke nezgod iz tega vidika, vendar je kljub temu potrebno opozoriti na značilnost, da sta med najslabšimi meseci julij in avgust, torej meseca, z največjim številom dopustov pa tudi največjo vročino. Če primerjamo število nezgod po dnevih v tednu lahko ugotovimo, da med posameznimi dnevi ni bistvenih odstopanj, razen srede in sobote, ko je število nezgod nekoliko nižje. Upoštevajoč proste sobote je ta podatek razumljiv, saj na ta dan obratujejo neprekinjeno le plavž, jeklarna in valjarna. Primerjava števila nezgod po obratih nam kaže največji porast v energetskem obratu z indeksom 223 nasproti letu 1969, dasiravno gre za porast le štirih nezgod. Obdelovalnica valjev beleži indeks 163, livarna II 152 (19 nezgod več kot leta 1969), promet 125, jeklarna 124 in elektroplavž 115. Na istem nivoju kot leta 1969 so ostali le obrati: valjarna z indeksom 102, modelna mizama indeks 100 in livarna I z indeksom 98. Zmanjšanje števila nezgod so dosegli le trije obrati in ;to :. ekspe-dit indeks 70, elektroobrat indeks 67 in šamotna z indeksom 52. Glede na to, da v večini obratov beležimo porast števila nezgod, se to odraža v skupnem porastu števila nezgod pri delu. Med težje nezgode smo šteli vse tiste, katerih zdravljenje je trajalo več kot 40 dni. Tako imamo v letu 1969 od 272 nezgod i2 težjih poškodb. Zdravljenje teh poškodb je trajalo skupno 1.160 dni ali 96 dni na poškodbo. V tem letu beležimo tudi en smrtni primer, ko je poškodbam podlegel Slatav Ivan, livar iz livarne I. Med 295 nezgodami v letu 1970 (indeks 107!) smo imeli tudi 12 težjih poškodb, katere so zahtevale zdravljenja 1.088 dni ali 91 dni na poškodbo. Podrobnejša analiza nezgod nam je pokazala, da glavni viri poškodb prevladujejo v grupi 12, to je »železo in kovine ter stroji in strojni deli pri prenosu in montaži«. Več kot tretjina vseh poškodb ima svoj izvor v nave- denem viru in sicer: v letu 1969 39,6 °/ft v lanskem pa 43,7 %. Naslednji vir je tekoče železo. Razmeroma nizko število nezgod je na delovnih in pogonskih strojih, nekoliko več pa pri dvigalnih napravah to je pri posluževanju žerjavov. Za pregled nezgod po vzrokih je vzeta klasifikacija vzrokov, ki pa ne zadovoljuje temeljitim analizam, kar se odraža predvsem v prevladovanju faktorja 113, katerega se največkrat izraža kot neprevidnost pri delu, kar je pa lahko le posledica nekega drugega vzroka. Drug izrazit faktor, ki še tukaj nastopa je potrebno o-meniti »naglico pri delu«. Pregled nezgod po oblikah oziroma vrstah nam pove, da prevladujejo predvsem načini poškodovanj kot: 1969 1970 udarec predmeta 30,5 42,0 stiskanje 23,2 21,0 udarec ob predmet 11,8 9,8 Ti podatki nam potrjujejo, da je večina poškodb v notranjem transportu, to je pri prenašanju, prekladanju in prevažanju raznih materialov. Razmeroma nizek je odstotek opeklin 20,8 % (1969) in 13,6 % (1970), predvsem na značaj našega podjetja in glede na to, da se veliko število del opravlja s tekočim in razžarjenim železom. Prevladovanje prvih treh načinov govori tudi o tem, da imamo v podjetju še v veliki meri zastopano ročno delo oziroma da si mehanizacija le počasi utira pot v tehnološke postopke. Pregled nezgod po delih telesa nam potrjuje ugotovitev o prevladovanju ročnega dela iz prejšnjega odstavka, saj je v obeh letih preko 40 % vseh poškodb na rokah. Razmeroma visoko je tudi število poškodb na očeh in to 8,1 % (1969) in 12,2 % v lanskem letu. Pri teh nezgodah gre v glavnem za tujke v očesu. Kot glavni vzrok za te poškodbe pa so v ne nošenju zaščitnih očal ali pa njihovi malomarni namestitvi. Analiza nezgod po starosti poškodovancev nam ponazori, da se poškodujejo predvsem mlajši delavci. Se posebej pomembna pa je ugotovitev za kategorijo delavcev do 18 let starosti, predvsem v letu 1968 in 1970. Vzrokov za takšno stanje je lahko več: — pomanjkanje poklicnih izkušenj; — vse premalo še z novinci neposredno dela, jih poučuje in nadzoruje; — pretirana mladostna lahko-mislenost, ter podcenjevanje nevarnosti ; — pretežno nizka strokovnóst ter neindustrijsko, obnašanje, saj večina mladih novincev prihaja iz tipičnega kmečkega okolja, ter to miselnost prinaša tudi s seboj na delo. Iz analize in vzrokov izhajajo tudi ukrepi za preprečevanje nezgod, ki bodo obdelani v eni prihodnjih številk našega glasila. Pri tem je potrebno izhajàti iz ugotovitve, da je maksimalno varnost, doseči le s sodelovanjem treh faktorjev in to: tehnologije, človeka in organizacije. Maksimalna varnost je dosežena s tehnologijo prilagojeno varnosti, varnostno zavestjo ljudi ter varnost upoštevajočo organizacijo dela. NEZGODE P] EU DELU V mesecu aprilu 1971 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: jeklarna 3, valjarna I. 2, valjarna II. 3, livarna I. 4, livarna II. 1, energetski obrat 1, elektroobrat 2, ekspedit 2, skupaj 18 nezgod. Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: elektroplavž, šamotarna, mehanična delavnica, promet, OTK, ostalo, modelna mizama, obdelo-valnica valjev, komunalni oddelek, razvojni oddelek, stanovanjsko gostinska enota. Na poti na delo in z dela imamo v tem mesecu rekordno število prijavljenih nezgod, in sicer: 1 iz elektroplavža, 2 iz livarne I., 1 iz šamotarne, 2 iz mehanične delavnice in 2 iz energetskega obrata. Pri delu so se poškodovali: JEKLARNA: PLAHUTA Franc je z ročnimi kleščami izvlačil ingot iz kokile. Pri tem mu je ingot zdrsnil in mu poškodoval nart desne noge. MAÜEK Alojzu so se pri zapenjanju prevrnile kokilne klešče in ga udarile po stegnih obeli nog. POLAK Maks je popravljal orojde, pri tem pa sta mu sodelavca stisnila s prekucnikom desni bok. VALJARNA I. ZUPANČIČ Avgust. Pri dviganju ingota s kavljem, mu je kavelj izbilo iz rok in ga poškodovalo nad levim očesom. BEZGOVŠEK Ivan je pomagal sodelavcu pri vtikanju valjanca na V. ogrodju. Valjanec so valji hipoma prijeli, klešče pa so ga udarile po čelu. VALJARNA II. BJUGATOVIĆ Živojin — Pri ravnanju gredic pred koračno pečjo mu je stisnilo tretji prst leve roke. Do poškodbe je prišlo zaradi nepravilnega načina dela. GAJŠEK Vlado — ni sledil poteku palice in se je je ustrašil, pri tem je stopil na valjčnico in padel. Poškodoval si je desno ramo. ŠORLI Justin. Pri dvigovanju gredic mu je gredica zdrsnila iz roke in mu padla na palec leve noge. LIVARNA I. KOZOLE Franc je iztresal pali-často probo iz peska, palica je zdrsnila in mu poškodovala drugi in tretji prst desne roke. PONDELAK Mirko je s pomočjo žerjava izpraznjeval kokile. Pri tem je kalupni okvir zanihal in mu stisnil tretji prst leve roke ob drugi okvir. OCVIRK Franc. Na rafami je brusil probo. Pri tem mu je vrglo probo v spodnjo čeljust. (Probe ni držal dovolj trdno!) ROMIH Rudi je zapiral prekucnik z varovalno zaporo. Zapora mu je zdrsnila in stisnila tretji prst desne roke. LIVARNA II. ZABERL Henrik. Pri nakladanju odlitkov mu je padel odlitek na palec leve roke. ENERGETSKI obrat GODUNC Vlado. Spodrsnilo mu je na stopnicah pri generatorju in se je udaril na levo stran reber. ELEKTROOBRAT IVAČIČ Zdravko je montiral preklopnike časovnih relejev v valjarni II. Pri delu se je dotaknil dela naprave, ki je bil pod napetostjo, kar je povzročilo udar električnega toka (šok!). ZAZJAL Bogomir je pri preizkušanju intaktnosti varovalnega vložka povzročil stik med faznim vodnikom in ohišjem razvodne baterije. Obločni plamen ga je opekel po prstih desne roke. Do obeh navedenih nezgod verjetno ne bi prišlo, če bi se upoštevali osnovni varnostni predpisi. EKSPEDIT ZAGAJŠEK Stanku se je pri razkladanju odpadnega materiala iz »Tatre« prikotalil večji komad žlindre in ga udaril v hrbet in levo nogo. PESJAK Alojza je pri dviganju ročice federala z vzvodom, le-ta udarila po zapestju leve roke. V PREMISLEK 76. člen TZ 1. Oseba na delu mora opravljati svoje delo z vso pazljivostjo, da s tem prispeva k varovanju svojega življenja in zdravja kot tudi življenja in zdravja drugih članov delovne skupnosti. 2. Oseba na delu ima pravico in dolžnost uporabljati vse varstvene naprave in sredstva za osebno varstvo pri delu, uporabljati jih v njihov namen, pazljivo ravnati z njimi in jih vzdrževati v brezhibnem stanju. 78. člen TZ Oseba na delu mora neposrednemu vodji takoj naznaniti vsako opaženo pomanjkljivost, okvaro ali drug pojav, ki lahko ogroža varnost pri delu. Služba varstva pri delu Gašenje plinskih požarov Kljub pravilni izvedbi plinskih naprav, pravilnem skladiščenju, transportu in uporabi plina, kljub skrbnemu delu in varnostnim u-krepom je zelo veliko možnosti, da nastopijo vsi elementi, potrebni za požar ali eksplozijo plina. Iz primerov vidimo, da se požari pripetijo tudi v zelo dobro u-rejenjh obratih za proizvodnjo ali distribucijo plina, in da pogosto ni mogoče zanesljivo ugotoviti Vzroka požara. Iz tujih izkušenj lahko marsikaj zvemo o gašenju plinskih požarov, ki jih lahko vsak dan pričakujemo. Glavna skrb pri gašenju plinskih požarov in drugih nesrečah mora biti, da pri tem niso ogrožena življenja tistih, ki v takih slučajih skušajo pomagati. Če poznamo lastnosti plinov, izvedbe plinskih naprav in obnašanje teh plinov in naprav v požaru, se lahko precej varno lotimo gašenja, ki izgleda silno tvegano in za laika pomeni pravo herojstvo. Pri vsaki nesreči ali iz dobrega opisa nesreče s plini se je mogoče kaj koristnega naučiti, še posebno, če nam uspe pojave tudi teoretično razložiti. Pri gašenju plinskih požarov ne moremo obravnavati samo »uga-ševanje« plamena ampak tudi druge nesreče s plini. V teh ne- srečah lahko nastopijo trije primeri : 1. iztekanje plina 2. požar plina 3. plinske naprave izpostavljene požaru. Do iztekanja plina pride zaradi okvar na plinskih inštalacijah ali drugih nesrečah na primer v prometu. Ravno pri iztekanju plina reševalci in ogroženi premalo pazijo na svojo varnost, ker se nevarnosti običajno ne zavedajo. Uhajajoči plin je lahko strupen ali vnetljiv ali pa oboje hkrati. Uhajajoč plin v zaprtem prostoru lahko z zrakom tvori mešanico, ki je v eksplozijskem področju. Ob vžigu te mešanice pride do eksplozije. Visok tlak ob eksploziji lahko razruši prostor ali celo stavbo, visoka temperatura pa pogosto povzroči požar. Tudi na prostem plin z zrakom tvori eksplozivno mešanico. Takoj po izteku je koncentracija plina prevelika (nad eksplozijskim področjem), da bi se ta lahko vnel. Zaradi nadaljnega mešanja z zrakom je dovolj daleč od iztoka koncentracije plina premajhna (pod eksplozijskim področjem!). Vmes je področje, v katerem je mešanica plina in zraka vnetljiva. Velikost tega področja je odvisna od velikosti odprtine, tlaka plina, vrste plina, r 1 I w ■ K i : .V : ■ . Odpraševalne naprave na tresilnem stroju v livarni II relativne gostote plina z ozirom na gostoto zraka, od smeri iztoka plina, temperature zraka, hitrosti vetra itd. Nastanek obsežnega področja vnetljive mešanice je najbolj verjeten, če je plin gostejši od zraka in če je iztok plina usmerjen navzdol ali vodoravno. Najmanjša nevarnost je, če izteka plin, pa ima manjšo gostoto od zraka in je iztok u-smerjen navzgor. Ob nenadnem vžigu te eksploživne mešanice lahko pride do težkih ali celo smrtnih poškodb, še posebno, če so ljudje v območju te eksplozivne mešanice. V večini primerov je iztok vnetljivega plina, ki ne gori, nevarnejši od požara plina. Najboljši način za gašenje požara plina je zapiranje dotoka plina. Plinski požar je sicer mogoče pogasiti z ogljikovim dioksidom, gasilnim prahom ali celo z vodno prho, a če plina takoj za tem ne zapremo, uhaja plin, ki se lahko vsak trenutek ponovno vname in torej predstavlja večjo nevarnost kot na požaru. Najboljše sredstvo za gašenje plinskega požara je gasilni prah. Za gašenje s prahom uporabljamo v glavnem dva načina: 1. Prvi način je z odpihovanjem ali »snap-out« tehniko. Pri tem načinu gašenja je nujno, da nosijo gasilci težko zaščitno obleko proti izžarevajoči toploti plamena (na primer: aluminizirana azbestna obleka!). Gasilci se s cevmi za prah zelo približajo mestu, kjer izhaja plin, potem pa vsi hkrati odprejo ročnike, ki jih usmerijo v plinski curek pod plamenom. S tem načinom je mogoče tudi velike požare zelo hitro pogasiti, ,ker dosežemo veliko koncentracijo gasilnega prahu v področju, kjer se plin vnema. 2. Pri drugem načinu gasilci že prej, preden se neposredno približajo plamenu, odprejo ročnike na ceveh za gasilni prah. Curek prahu najprej usmerijo v vrh plamena in ga potem počasi spuščajo proti vznožju plamena in nàzaj proti vrhu. Oblak prahu, ki pri tem nastane, nudi zaščito proti izžarevani toploti in gasilci se lahko približajo plamenu. Če je plamen večji je potreben več kot en curek prahu. Oblak prahu ki zajame plamen, zelo zmanjša intenzivnost gorenja. Če je oblak (Nadaljevanje na 11. strani) GAŠENJE PLINSKIH POŽAROV prahu dovolj velik, da prekrije ves plamen in ima dovolj veliko koncentracijo, bo plamen ugasnil že po nekaj zamahih s curkom prahu. Ta način zahteva več prahu za pogasitev plamena ima pa to prednost, da se gasilci lahko približajo v navadnih zaščitnih oblekah. Plinske naprave, rezervoarji ali cevovodi, ki so izpostavljeni požaru, predstavljajo dodatno nevarnost. Zaradi višje temperature naraste tlak plina in nevarnost razpočenja posode. Deli posod ali celo posode lahko zaradi tega odletijo tudi precej daleč. Ce je plin vnetljiv, pride tudi do povečanja požara ali eksplozije. Tudi posode, ki imajo varnostne ventile so nevarne. Plin, ki izteka iz varnostnega ventila se lahko vname in poveča ali razširi požar. Posoda za varnostnim ventilom vzdrži tlak le, če se v požaru ne segreje toliko, da se manjša trdnost jekla in ta popusti. ! Postopek pri nesrečah z butan-propanom Mešane pline skladiščimo in transportiramo utekočinjene v jeklenkah, večjih posodah in različnih rezervoarjih. V vsaki posodi je del plina utekočinjen, del pa plinast. V primeru, da pride do okvare na rezervarjih ali cevovodih, lahko uhaja plinasta ali pa tekoča faza plina. Ko se utekočinjeni plin upari, ima približno 270-krat večjo prostornino. Skozi enako odprtino bo torej iztekalo veliko več plina, če izteka tekoča faza, kot pa če izteka plinasta faza. Pri povišanju temperature v požaru tlak plina narašča različno hitro, odvisno od tega, kolik del plina v posodi je utekočinjen. Rezervoar, ki ima pravilen varnostni ventil, bi prenesel povišani tlak, če ne bi ogljikovo jeklo, ki je najbolj pogost material za take rezervoarje, izgubilo svoje trdnosti, ko se segreje na visoko temperaturo. Del rezervoarja,' ki je v stiku s tekočim delom plina se ne more toliko segreti, ker se pri uparjanju tekoči plin ohlaja. Rezervoar se močno segreje posebno tam, kjer je v stiku s plamenom in plinastim delom mešanega plina. Oslabljeno mesto se raztegne, stanjša in lahko tudi pretrga. Nastala odprtina deluje kot dodaten Tudi Bosjan zaradi prehitre vožnje karambolira. varnostni ventil in tlak v rever-voarju se zniža. Ce znižanje tlaka ni zadostno, se rezervoar lahko popolnoma pretrga. Pri tem istočasno nastaneta dve posledici. Rezervoar ali deli rezervoarja odletijo v vse smeri. Plin, ki nenadoma uide iz posode se vname in povzroči zelo velik plamen. Eno in drugo predstavlja za gasilce veliko nevarnost. V nekaterih primerih, ko plin izteka iz prevozne cisterne, je primerno prepeljati vozilo na mesto, kjer plin izteka brez nevarnosti, da bi se vnel. Vsak poizkus, da bi prevrnjeno cisterno postavili pokonci in jo prepeljali na varnejše mesto, je treba opraviti zelo previdno, da ne poškodujemo ventilov ali cevi. i Požar mešanega plina Kot splošno pravilo naj velja, da plamen mešanega plina ne gasimo, razen če iztok plina lahko takoj nato zapremo. Za gašenje lahko uporabimo ogljikov dioksid ali gasilni prah, ki je bolj učin- Ob tem je bil tudi izvoljen nov upravni odbor, ki je na svoji prvi seji izvolil naslednje komisije: — komisijo za socialno delo; — komisijo za krvodajalstvo; — komisijo za delo z mladimi člani RK. Iz poročila in razprave je razvidno, da je bilo delo osnovne organizjacije precej uspešno, pri čemer imajo največ zaslug dosedanji tajnik odbora tov. Pešak Fani, mentorji na osnovnih šolah in še nekateri člani odbora. Posebna skrb je bila posvečena, socialno ogroženim in ostarelim osebam, zbiranju rabljenih oblačil, delu z mladimi člani RK in organizaciji krvodajalskih akcij. Prav tako je bilo uspešno sodelovanje s komisijo za krvodajalstvo pri sindikalni podružnici Železarne Store. Iz poročila je tudi razvidno, da je bilo v letu 1970 v Štorah zbrano 225,54 litrov krvi, katero je darovalo 470 oseb iz železarne in 123 s terena. Zelo prizadevni so bili tudi mladi člani RK na vseh šolah, ki so organizirali obisk v domu o-skrbovancev, izvedli pod vodstvom svojih mentorjev zbiranje živil za šolsko kuhinjo, imeli tečaj o higieni in prvi pomoči, predavanje o alkoholizmu itd. Tudi pomoč ostarelim osebam na terenu je humano delo mladih članov RK. Ta dejavnost je že precej razširjena, treba pa jo bo še izpopolniti. Kot že omenjeno so bile na prvi seji odbora izvoljene tri komisije z namenom, da se naloge te humane organizacije humano razdelijo na vse člane odbora in s tem dosežejo še boljši uspehi. Odbor predvideva tudi letos skupno s komisijo za krvodajalstvo pri sindikalni podružnici v Železarni Store v mesecu juniju pripraviti proslavo ob dnevu krvodajalcev s kulturnim in zabav- kovit. V obeh primerih je treba usmeriti gasilno sredstvo v curek plina ob vznožju plamena. Vse površine, ki so izpostavljene vročini je treba hladiti z veliko količino vode. Ščititi je treba tudi vse vnetljive predmete v okolico. Če je edini ventil, s katerim je mogoče zapreti iztekanje plina v plamenu je treba presoditi, če bo mogoče priti do tega ventila in ga zapreti. Pri tem je treba uporabiti zaščitne obleke in vodne prhe' za zaščito pred vročino. Delati je treba počasi in previdno, da ne bi gasilcev zajel plamen. Kadar ni na razpolago dovolj vode za hlajenje, začne v rezervoarju naraščati tlak. Na naraščanje tlaka opozarja povečanje plamena in hrupa, ki ga povzroča varnostni ventil. Ko opazimo te znake, se je treba umakniti v varno razdaljo. Rezervoar poči navadno le, če je del rezervoarja pregret in oslabljen tako, da ne more vzdržati tlaka. Nevarnost je samo takrat, kadar ni dovolj vode za hlajenje kovinskih po- nim programom. Ob tej priložnosti bodo številni krvodajalci iz železarne in terena prejeli zaslužena priznanja. Za uresničevanje svoje dejavnosti pri razvijanju mednarodne Uporaba tehničnih plinov se je v našem podjetju močno povečala. Kljub pravilni izvedbi plinskih naprav in skrbnem vzdrževanju obstojajo možnosti, da pride do nenadnega uhajanja plinov iz plinskih naprav. Pri tem lahko nastanejo v ozračju take koncentracije plinov, ki so zdravju škodljive. Takih primerov je bilo doslej v našem podjetju že več in jih tudi v prihodnje ne bo mogoče v celoti preprečiti. Sredstva za nudenje prve pomoči osebam, ki so vdihale zrak, pomešan s škod- vršin, ki so direktno izpostavljene plamenu ali ekstremni izžarevani toploti. S premikanjem cisterne, ki jo je zajel požar navadno zelo malo zmanjšamo nevarnost. Če posebni pogoji narekujejo tako premikanje, potem cisterno premikamo zelo previdno. Če so naprave in rezervoarji mešanega plina močno izpostavljeni požarom (na primer požar na sosednji zgradbi ali neposredni bližini) moramo hladiti površino rezervoarja in cevi z veliko količino vode, da bi preprečili vsak nepotreben iztok plina. Ce se rezervoar mešanega plina toliko segreje, da se odpre varnostni ventil, je treba pustiti da iztekajoči plin gori, če se je vnel. V nekaterih okoliščinah je primerno, da ga celo sami.zažgemo. Istočasno je treba nadaljevati z. ohlajevanjem rezervoarja. Ko se rezervoar ohladi se tlak v rezervoarju zniža in varnostni ventil se zapre. (Prirejeno po članku dipl. ing. Jožeta Janežiča — Ljubljana) solidarnosti in družbenih odnosov, ki temeljijo na načelih humanizma pa je nujno potrebna materialna pomoč in sodelovanje vseh družbenih dejavnikov, kakor tudi vseh občanov. Osnovna organizacija RK pričakuje, da bo te pomoči v bodoče deležna še v večji meri kot doslej. S. K. ljivimi plini, so v prvi vrsti sveži zrak in vdihavanje kisika s pomočjo inhalatorjev. Do sedaj smo imeli za inhalacijo en prenosni aparat za dve osebi, kar pa večkrat ni bilo dovolj. Zato smo v ambulanti za prvo pomoč namestili stabilni inhalator, s katerim se lahko nudi prva pomoč istočasno štirim osebam. Ta pridobitev bo znatno olajšala delo obratnim bolničarjem in omogočila ponesrečenim osebam takojšnje in uspešno nudenje prve pomoči. Program osnovne organizacije RK Štore Osnovna organizacija Rdečega križa Store je imela pred kratkim redno letno skupščino, na kateri je pregledala rezultate dela in sprejela delovni program za leto 1971. Nova pridobitev v ambulanti za prvo pomoč NAŠE KEGLJAČICE DRŽAVNE PRVAKINJE V Novem Sadu je bilo letošnje ekipno prvenstvo za žene. Sodelovalo je 16 ekip. Tekmovanje je bilo 9. in 10. maja. Prvi in drugi dan so bil doseženi rezultati: Kovinar Štore 2.422 — 2.378 Tekstilac 2.379 — 2.259 Gradis Ljubljana 2.232 — 2.347 Končna razvrstitev je bila: Kovinar Store 4.800,. Tekstilac 4.638 in Gradis Ljubljana 4.579. Tako so igralke Kovinarja s precejšnjo prednostjo osvojile naslov državnih prvakinj za leto 1971. Za ekipo so sodelovale: Ludvig Eva 426 — 416, Perper Milica 423 — 399, Kranjc Dragica 386 — 408, Veber Hilda 396 — 396, Ocvirk Sonja 403 — 382 in Urh Magda 388 — 379. Med posameznicami je bila najboljša Ludvig Eva z 840 keglji in četrto mesto Perper Milice z 822 keglji, kar je za mlado tekmovalko v tako močni konkurenci, kjer je bilo 96 tekmovalk, velik uspeh. S tem so dokazale svojo kvaliteto, kar potrjuje stalna udeležba nekaterih tekmovalk v državnem dresu. Vsem tekmovalkam iskrene čestitke in čimveč uspeha v nastopih v državni vrsti. —f—k— KUGLJACKI SAVEZ JUGOSLAVIJE ČLAN FEDERATION INTERNATIONALE DES QUILLEURS Zagreb, 14. 5. 1971 Broj 75/71 ETZ »PARTIZAN« Kegljaški klub »KOVINAR« STORE Drage drugarice i drugovi! Iako je već završeno žensko ekipno prvenstvo pred više dana, a mi smo zbog prezauzetosti tekućim poslovima naših prvenstava u nemogućnosti obaviti sve poslove navrijeme, ipak smatramo za posebnu čast čestitati vašem klubu za osvojeno I. mjesto na ženskom ekipnom prvenstvu SFRJ v Novom Sadu dne 8. i 9. maja 1971. Time je vaš klub ponovo pokazao visok kvalitet ženskog kugljanja v našoj zemlji, pa je uz dosadan je uspjehe dodao i taj zaista vrijedan trofej. Očekujemo, da će rukovdstvo vašeg kluba i svi njegovi članovi još večim žarom nastaviti sportsku aktivnost, a time i nadalje učestvovati na našim domačim i internacionalnim takmičenjima i svojom kvalitetom nastaviti afirmacijom kugljanja i imenom svog kluba. Još jednom se pridružujemo čestitkama i najboljim željama za daljnje uspjehe. Primite drugarske i sportske pozdrave. Sekretar: Vilko Šafar 1. r. j| RVOMAJSKI TURNIR V počastitev praznika dela 1. maja je bil v Štorah večji turnir _ v borbenih partijah v kegljanju. Sodelovalo je enaindvajset ekip. Doseženi rezultati so bili dokaj pod povprečjem. Prvo mesto je zasedla ekipa Kovinar Štore z 809 keglji, druga je bila Obnova z 806 keglji in tretji Cetis z 743 keglji. Vse tri ekipe so prejele v trajno last Livarje. V Celju je bilo občinsko pr- TEKMOVANJE ZA REKREACIJSKI ZNAK V organizaciji komisije za rekreacijo in oddih pri ObSS Celje, smo se udeležili tekmovanja za rekreacijski znak, ki je kot prvo takšno tekmovanje uspešno zaključeno. Ob razpisu za to tekmovanje se ni nihče prijavil iz preprostega razloga, ker pač sam razpis največkrat ni garancija za mobilizacijo množičnega sodelovanja nudenega programa. Kljub indolenci do razpisa nismo obupali, ker smo bili na to pripravljeni, ampak smo program tekmovanja ponudili posameznikom, po naših spiskih, upoštevajoč njihove rezultate in stalne aktivnosti športne rekreacije v različnih-panogah. Takoj za tem, ko smo povabili posameznike k tekmovanju za rekreacijski znak, se nam je prijavilo že naslednji dan preko 60 tekmovalcev. Več o samem pomenu tekmovanja za rekreacijski zrak bomo spregovorili ob razpisu za naslednje tekmovanje, ki se bo predvidoma pričelo v mesecu juniju 1971. Pri tem vas želimo opozoriti samo na to, da bo prva disciplina za rekreacijski znak pohod na Triglav, ki je predviden v začetku julija 1971. Rezultati tekmovanja: Članice: venstvo v tekmovalnih parih. Sodelovalo je 56 parov in pravico udeležbe na republiškem prvenstvu si je priborilo deset parov. Od Kovinarja se je uvrstil na republiško prvenstvo par Kavka Marjan — Kranjc Emil, tudi ostali štirje pari so dosegli zelo dobre rezultate. Obema želimo čim boljšo u-vrstitev v republiškem merilu. 1. Krajnc Dragica komerciala 2.150 točk zlata 2. Držan Irena komerciala 2.100 točk zlata 3. Kavka Lidija stan. grad. 2.500 točk zlata 4. Žnidaršič Danica org. biro 2.100 točk zlata 5. Boršič Zdenka spl. sek. 1.950 točk srebrna 6. Perpar Milica laborat . 2.150 točk zlata 7. Ludvig Eva komerciala 2.150 točk zlata 8. Čagalj Silva UOS 1.950 točk srebrna Člani nad 40 let: 9. Rukavina Dane šamotarna 2.050 točk zlata 10 Lubej Ciril livarna 2.000 točk zlata 11. Centrih Jože valjarna 2.05Ó točk zlata 12. Križane Jože jeklarna 2.150 točk zlata 13. Gradišnik Frido organ, biro 1.800 točk srebrna 14. Sotler Stane spl. sek. 2.000 točk zlata 15. Vodeb Jože komunala 2.500 točk zlata 16. Boršič Avgust upokojen 1.850 točk srebrna 17. Krajnc Srečko el. del. 2.450 točk zlata 18. Markovič Rajko kad. sek. 1.850 točk srebrna 19. Sivka Jože O T K 2.000 točk zlata 20. Renčelj Jože jeklarna 2.200 točk zlata Člani do 40 let: 21. Tanjšek Jaka konstr. biro 2.475 točk zlata 22. Resman Rudi obdel. valj. 1.625 točk srebrna 23. Krajnc Emil valjarna 2.150 točk zlata 24. Bokšan Drago komerciala 2.150 točk zlata 25. Belak Jože O T K 1.950 točk srebrna 26. Čehovin Boris valjarna 1.750 točk srebrna 27. Škoberne Franc livarna 2.050 točk zlata 28. Gobec Jože el. del. 1.725 točk srebrna 29. Prelec Srečko komerciala 2.050 točk zlata 30. Golob Jože O T K 2.050 točk zlata 31. Kavka Marjan energetski 2.300 točk zlata 32. Ocvirk Stane uprava 2.200 točk zlata 33. Borko Vrečko kadr. sek. 2.000 točk zlata 34. Kavka Franc kadr. sek. 2.050 točk zlata 35. Mastnak Maks meh. del. 2.100 točk zlata 36. Veber Tine spl. sek. 2.650 točk zlata 37. Ing. Pipan Miran RO 2.100 točk zlata 38. Arzenšek Štefan stan. en. 2.750 točk zlata 39. Godicelj Ivo konstr. biro 2.700 točk zlata Člani do 30 let: 40. Zorc Franc valjarna 2.050 točk zlata 41. Hrovat Ivan obdel. valj. 1.700 točk srebrna 42. Klinar Franc uslužbenci 2.100 točk zlata 43. Godunc Vlado laboratorij 1.950 točk srebrna 44. Ivanšek Stane el. del. 1.850 točk srebrna 45. Dečman Miha priprv. vzd. 2.000 točk zlata 46. Demčan Vili liv. valj. 2.050 točk zlata 47. Vrečar Franc valjarna 2.400 točk zlata 48. Pajk Vinko liv. II. 2.050 točk zlata 49. Gračner Ivo livarna 2.150 točk zlata 50. Srebotnjak Dušan komerciala 2.350 točk zlata 51. Škorjanc Franc meh. del. 2.050 točk zlata 52. Senica Martin konst, bir. 2.300 točk zlata 53. Kočevar Ivan meh. del. 2.500 točk zlata 54. Grubenšek Franc liv. II. 2.050 točk zlata 55. Jerovšek Vlado el. del. 2.050 točk zlata 56. Kaluža Vlado fin. sek. 2.050 točk zlata Medobratno tekmovanje v smučanju Troboj za prestiž Imeli smo srečo! Srečo? Da, in to zaradi prelepega vremena, ki smo ga imeli na dan medobrat-nega tekmovanja v smučanju na Golteh. Tekmovanje smo napovedali v veleslalomu. Prvi tekmovalec je startal ob 13. uri in takoj za njim še 40 tekmovalcev, ki so se borili za svoj plasman in plasman ekipe za katero so nastopali. V konkurenci posameznikov so bili tekmovalci .razdeljeni na tri starostne skupine in posebej skupina tekmovalk. Za ekipni plasman so se upoštevali trije najboljši VODEB JOŽE: Čeravno mu je koordinacija gibov delala malce problemov, je kljub temu brez napak prevozil ciljno črto. KRAJNC SREČKO: Eden od fa-’ voritov v svoji skupini se je odločil za stil .podobnemu francoski šoli v upanju za čimboljši plasman. časi tekmovalcev posameznih ekip. Vsi so se športno borili. Tudi tisti, ki že dalj časa več redno ne smučajo in tekmujejo. Zadnji tekmovalec je privozil skozi cilj. Vsi zadovoljni, zdravi in srečni, da so preživeli dan, ki se ga enostavno pozabiti ne da. Na vrsti je razglasitev rezultatov! Vsi smo se zbrali v posebni sobi hotela »Golte«. Najboljši posamezniki so prejeli lepe diplome in spominske plakete, najboljše ekipe pa praktična darila. Tudi tisti, ki so na tem tekmovanju imeli manj sreče od najboljših, so prejeli tolažilne nagrade, ki jih je podelil direktor Izletnika, tov. Perc Leon. Po končanem ceremonialu smo se prijeli okoli ramen in skupaj prepevali prelepe slovenske pesmi vse do odhoda domov. REZULTATI TEKMOVANJA posamezno : Članice: 1. Zelič Silva, 35,5; 2. Držan Irena, 1:21,8; 3. Žnidaršič Danica, diskvalificirana. Ciani III. razred (nad 40 let): 1. Ing. Plevnik Slavko, 29,4; 2. Krajnc Srečko, 30,6; 3. Arzenšek Stefan, 32,9; 4. Vodeb Jože, 35,0; 5. Renčelj Jože, 1:07,0. Ciani II. razred (od 30 do 40 let): 1. Mastnak Maks, 21,6; 2. Veber Tine, 22,2; 3. Resman Rudi, 22,7; 4. Ivanšek Stane, 25,3; 5. Godicelj Ivan, 25,3. Ciani I. razred (do 30 let): 1. Srebotnjak Dušan, 21,4 (najboljši čas proge) ; 2. Kujan Laci, 22,5; 3. Ing. Senčič Srečko, 22,6; 5. Renčelj Miran, 23,0; 5. Klinan Božo-, 23,6. Skupaj je nastopilo 41 tekmovalcev. EKIPNO : 1. mesto — uslužbenci 2. mesto — elektroobrat 3. mesto — obdelovalnica valjev 4. mesto — OTK - razvojni 5. mesto — jeklarna Začelo se je prvenstvo v drugi slovenski ligi — vzhod, kjer nastopa tudi naše košarkarsko moštvo. Moštvu, kakor tudi vodstvu sekcije, je bilo že pred pričetkom prvenstva jasno, da bo boj za obstanek v ligi težak, ker nastopajo v ligi kvalitetne ekipe, saj ni nobena ekipa kvalitetno slaba, da se ne bi mogla obdržati v ligi. Toda začelo se je prvenstvo in že je bil tu prvi poraz na domačem terenu. Naše moštvo je na tekmi z Rogaško Slatino prikazalo tako slabo igro', kot je v Štorah še nismo videli in nič ne bi bilo Vsaka akcija povzroči reakcijo! Tako se je pripetilo tudi med smučarji, po končanem prvenstvu sindikalnega tekmovanja. Kdo je boljši? Zmagala je ekipa Libele. Drugi so bili smučarji iz Železarne, 11. mesto pa so dosegli eni od favoritov, smučarji kolektiva NIVO — Celje. Prišlo je do ponovnega medsebojnega obračuna. Dogovorili smo se za troboj pod pokroviteljstvom OBSS — Celje. Troboj je bil na Golteh v veleslalomu v dveh tekih v pravem tekmovalnem in tovariškem vzdušju. Na tem troboju je imela naša ekipa smolo v tem, da ni čudno, če bi bil poraz še večji kot je bil (46:66). Iskati vzroke za slabo igro proti Rogaški Slatini ni težko. Po mojem mnenju je bila ekipa zaradi prve tekme v tej konkurenci pod velikim psihičnim pritiskom in strahom, kako bo domača javnost oziroma gledalci sprejeli morebiten poraz. Na drugi tekmi proti favorizirani ekipi »Drave« v Ptuju, pa je naše moštvo zaigralo tako kot še nikoli. Vso tekmo, do zadnjih treh minut so naši fantje vodili in le zaradi premalega števila kva- bila kompletna, saj so manjkali trije od boljših smučarjev in sicer: Rozman Franc, ing. Senčič Srečko in Grmek Jože. No, kljub temu se je tekmovanje za nas dobro končalo, saj smo dosegli drugo mesto in tako premagali najboljše smučarje iz Libele. Za ekipo Železarne so nastopili: Mastnak Maks, Srebotnjak Dušan, Resman Rudi, Vrečar Franc, Veber Tine, Kujan Laci, Renčelj Miran, Hrovat Ivan, Markovič Zvone in Senica Martin. Končni vrstni red: 1. mesto — NIVO — Celje 2. mesto — Železarna 3. mesto — Libela. litetnih igralcev je bila tekma izgubljena z rezultatom 47:54 za »Dravo«. Moramo povedati, da je ekipa »Drave« trenutno najboljša v ligi ter eden resnih kandidatov za vrh lestvice. Zmaga! To so lahko rekli naši igralci 9. maja, — na dan zmage, ko so premagali ekipo Ruš z rezultatom 69:60. Prepričali smo se tudi lahko, da gledalci niso zapustili moštva po porazu proti Rogaški Slatini, saj jih je bilo na tej tekmi še več, bilo pa je tudi več bodrenja in ploskanja, s katerim so bili naši igralci nagrajeni za dobro igro. Ladislav Kaluža Za direktni prenos v borbah ob zaključku »troboja za prestiž« je poskrbela televizija hotela Golte Direktor Izletnika Leon Perc in naša Danica sta poskrbela za kulturni program po tekmovanju Končno točki DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Naši športniki so se ponovno vključili v tekmovanje v okv ru »delavskih športnih iger«, ki je že tradicionalno za vse zaposlene v celjski občini. To tekmovanje postaja iz leta v leto zanimivejše in popularnejše predvsem glede na množičnost in kvaliteto posameznih srečanj. Tekmovanje se v različnih športnih panogah odvija ločeno za člane, starejše člane (nad 35 let) in članice. Tekovanje se je pričelo v začetku leta in traja vse leto razen v mesecu juliju, ker je večina zaposlenih na dopustu. Do sedaj so se naši športniki udeležili vseh tekmovanj, razen članic v namiznem tenisu. Poglejmo rezultate: SMUČANJE Starejši člani: 1. ZNG — Celje, 95,3; 2. EMO — Celje, 102,6; 3. Železarna, 107,9; 4. Prosveta, 112,1; 5. NIVO — Celje, 117,5; 6. Ingrad, 118,2; 7. CETIS, 121,5; 8. AERO, 122,5; 9. Etol, 123,2; 10. Obnova, 127,4. Nastopilo je 76 tekmovalcev o-ziroma 20 ekip. Od naših tekmovalcev je bil najboljši Resman Rudi, ki je med posamezniki zasedel 5. mesto. Člani: 1. Libela, 204,9; 2. Železarna, 207,8; 3. CETIS, 212,0; 4. Klima, 224,0; 5. EMO, 224,9; 6. Aero, 234,0; 7. Cinkarna, 252,9; 8. Toper, 274,6; 9. Geodet zavod, 293,4; 10. Etol, 324,5. V tej konkurenci je nastopilo 30 ekip in 162 posameznikov. Od naših tekmovalcev'je bil najboljši Vrečar Franc, ki je dosegel v izredno močni konkurenci 6. mesto. Pri članicah nismo imeli kompletne ekipe, kjer je nastop, la samo ena tekmovalka, tov. Žnidaršič Danica in dosegla 18. mesto med 32 tekmovalkami. NAMIZNI TENIS Člani: 1. Ingrad, 26; 65:11; 2. CETIS, 20; 61:25; 3. Aero, 18; 56:41; 4. Prosveta, 18; 56:42; 5. Železarna, 16; 48:43; 6. Cinkarna, 16; 47:42; 7. EMO, 14; 46:47; 8. ZNG, 12; 54:49; 9. Elektro, 12; 47:54; 10. Železnica, 10; 42:51. Skupaj je nastopilo 34 ekip. Jeseni se tekmovanje ponovi: Starejši člani: 1. Kovinotehna, 18 45:17; 2. Aero, 14 43:22; 3. . Elektro, 14 39:22; 4. Cinkarna, 12 37:25; 5. EMO, 10 37:27; 6. Železarna,- 8 35:27; 7. Klima, 8 31:32; 8. Železnica, 3 17:37; 9. Prevozništvo, 2 8:43; 10. Ingrad, 0 3:45. Tudi starejši člani imajo jeseni povratno srečanje. KEGLJANJE — v borbenih partijah 10 mož: Člani: 1. Elektro, 861; 2. Obnova, 824; 3. Ingrad, 783; 4. Železarna, 772; 5. Kovinotehna, 768; 6. Kima, 758; 7. Žična, 746; 8. Mesnine, 745; 9. Aero, 741; 10. Cinkarna, 737. Nastopilo je 41 ekip. Jeseni se tekmovanje ponovi. Članice: 1. Železarna, 497; 2. Aero, 467; 3. Ingrad, 416; 4. Savinja, 366, 5. Bolnica, 357. Nastopilo je 16 ekip. Jeseni se tekmovanje ponovi. SAH: 1. Ingrad; 2. Aero; 3. Cinkarna; 4. EMO; 5. Klima; 6. Kovinotehna; 7. Železarna; 8. Izletnik; 9. Zlatarna. Skupaj je nastopilo 30 ekip, razdeljenih v tri jakostne skupine. V času poročanja rezultatov končanih tekmovanj, se je pričelo že tekmovanje v nogometu in odbojki za st. člane. Rezultate teh tekmovanj bomo_ objavili v naslednji številki »Železarja«. T. V. « V SVOJE S GLASILO eu Pogled na naše strehe BOLEZNI IN BOLNIŠKI STALEŽ (Konec) Za zmanjšanje nezgod in smrtnih primerov so potrebne stalne izboljšave v načinu dela, proučevanju delovnih operacij in nadzorstvu ekoloških dejavnikov. Za železarsko industrijo je karakteristično srečevanje z mnogoštevilnimi tehničnimi problemi ter s slabo funkcionalno ureditvijo v posameznih obratih. To seveda hromi uspešno delo in utruja delavce. Tu ne prihaja do izraza samo zastarelost nekaterih obratov, marveč predvsem slabo vzdrževanje industrijskih naprav in pa nezadostna mehanizacija. Utesnjeni prostori prav tako povzročajo številne tehnične probleme. Podobno je glede neenotnosti tehničnih surovin, provizorij ev in še posebej zaradi nizkega nivoja znanja delavcev. (Z rekonstrukcijo in modernizacijo železarskih obratov ter s selekcioniranimi skupinami delavcev se bodo pereči problemi prav gotovo znižali). K reševanju strokovno tehničnih in varnostnih problemov pritegnimo novatorje in racionali-zatorje, ki imajo dolgoletne izkušnje in tehnični duh ter smisel za varstvo dela. Glede na značaj obolenj ugotavljamo v tem železarskem podjetju največ primerov bolezni srca in ožilja ter dihalnih organov. Med poklicnimi boleznimi je bila nekoč na prvem mestu silikoza, danes pa je ni zaradi fluktuacije delavcev. Do nezgod oziroma bolezni v zvezi z delom pride tudi zato, ker delavci sami premalo pazijo na svoje zdravje in telo. Opažamo, da je vedno več subjektivnih faktorjev kot objektivnih. Delavce poučimo o poklicnih boleznih in o varnostnih ukrepih že na uvajalnih seminarjih. Toda te informacije sčasoma zblede, kar pomeni, da je še premalo varnostne vzgoje. Služba zdravstvenega varstva v podjetju mora zaradi teh okolnosti: , S primarno prevencijo preprečevati nezgode in poklicna obolenja; s sekundarno prevencijo pa nuditi izdatno in strokovno prvo pomoč, ki naj lajša bolečine, rešuje življenja oziroma preprečuje invalidnost. Vedno je treba upoštevati, da je nezgoda lahko v mnogih primerih posledica akutnih in kroničnih bolezni. Stalno je opazovati ljudi z znižanim krvnim pritiskom ter s povečanim bazalnim metabolizmom. Mnogo »nezgodnikov« je labilnih ali pa so psihopati. Veliko nezgod ima svoj vzrok v slabi organizaciji dela; posledica takšnega »reda« je preutrujenost. Zaradi preutrujenosti nà-stopijo netočni telesni gibi in neskladnost pri izvajanju dela. Razen medicinskih indikacij moramo upoštevati tudi faktorje delovnega okolja. Pri tem se moramo pogostokrat vprašati ali je delo zdravo in varno. Nezgode nastajajo tudi zato, ker delovnemu človeku ne ustrezajo norme za optimalne temperature na delovnih mestih. Težave so v tem, ker so tehnološki postopki takšni, da optimalna temperatura ne more biti od 16 do 21° C, ko se delavec najbolje počuti. Med potencialne nevarnosti moramo prištevati nezdravo industrijsko mikroklimo, to je: vlago, vročino, sevanje, pline, kovinske pare in prah. Do nedavnega še nismo poznali nove nevarnosti v mehaniziranih obratih. Pojavila se je »vibracijska bolezen« kot značilna poklicna bolezen. Pri nekaterih strojih in orodjih nastajajo vibracije v taki meri, da so takojšnji preventivni ukrepi nujno potrebni. V metalurških obratih še imamo dva neugodna pojava: slabo razsvetljavo in ropot. Povsod najdemo prenizek odstotek naravne in umetne svetlobe. Ropot (šum in trušč) doseže pri določenih opravilih preko 100 db, kar povzroča nervoznost in postopno slabšanje sluha. Poklicne bolezni in okvare so obolenja, ki nastanejo redno, izključno ali vsaj pogosto ter v velikem številu pri delavcih ene poklicne skupine pri opravljanju določenega dela ali pri izvrševanju določenega poklica. Poklicne bolezni so posledica poklicnih škodljivosti pri delu na primer: a) škodljivosti zaradi nenaravnih pogojev pri delu, b) škodljivosti v zvezi s proizvodnim in tehnološkim postopkom, c) škodljivosti zaradi slabih zdravstveno-tehničnih pogojev pri delu. Pri nas je najbolj značilna poklicna bolezen pneumokonioza. Sledijo zastrupitve s svincem in poklicna naglušnost. Bolj redke poklicne bolezni pa so še zastrupitve z ogljikovim monoksidom, poklicna bronhialna astma in poklicna okvara sklepov. Iz higienskih, zdravstvenih in socialnih razlogov so poklicne bolezni pomembne zato, ker delavec žrtvuje svoje zdravje družbeni skupnosti. Naraščanje in upadanje poklicnih bolezni je odvisno od prizadevnosti tehničnih kadrov tovarne za izboljšanje delovnih pogojev. Periodične preglede delavcev na zdravju škodljivih delovnih mestih je potrebno opraviti v predpisanih rokih. Qbseg periodičnega pregleda mora biti v celoti prilagojen industrijskim škodljivostim, katerim je delavec pri delu izpostavljen. Periodični zdravniški pregledi se morajo opraviti vsakih 3, 6, 12 in 24 mesecev, periodični pregledi delovnega okolja pa najmanj dvakrat na leto, to je v poletnih in zimskih mesecih. Pri izredno škodljivih delih moramo pregledovati delovno okolje stalno. Periodične preglede delovnega okolja je danes možno doseči le z znanstveno utemeljeno analizo delovnega okolja in merjenjem. Na osnovi dobljenih rezultatov iz analize zahtev ali pogojev delovnega okolja in analize zdravstvenega stanja delavcev, zaposlenih na zdravju škodljivih delovnih mestih ali delih, opravimo tako-imenovano »sanacijo delovnega okolja«. Za konec pa še ena resnica: »Vsako življenje je svojstven roman, v katerem je zapisano, da ne mine brez bolezni, bolečin in duševnih travm.« OS VIN Po dobrih dvaintridesetih letih neumornega dela med Samotarji v Štorah, je odšel v resnično zasluženi pokoj vodja in organizator proizvodnje, zadnja leta pa samostojni tehnolog v tej stroki, tovariš Osvin Pečar. Samo tisti njegovi sodelavci, ki poznajo izredno težke pogoje dela v tem zastarelem obratu, zlasti še pred izboljšavami, ki so bile izvršene šele v povojnih letih, znajo ceniti zasluge tovariša Pečarja za zadovoljivo obratovanje šamotarne ob ogromnih težavah in dostikrat komaj premagljivih ovirah. V letu 1935 je pričel delati kot asistent za proizvodnjo v barakah, kjer so vladale izredno težke razmere, kjer so v nevzdržnih delovnih pogojih delavci vendarle potrpežljivo vzdržali, saj ni bilo lahko drugje iskati zasluška. V asistentu proizvodnje, prizadevnemu tehniku Pečarju, ki je znal ravnati z ljudmi pa so našli vodnika in človeško čutečega strokovnega delavca, v katerega so imeli veliko zaupanje. V letih težkih preizkušenj za zavedne Slovence, med nemško okupacijo se je moral tovariš Pečar umakniti iz Štor in je od leta 1942 do 1945 delal pri zasebnem delodajalcu v Ljubljani. Toda že 1. julija 1945 se je vrnil med svoje Samotarje v Štore' in kmalu prevzel odgovorno mesto obratovodje, kjer je zavzeto delal kot Samotarski strokovnjak do konca novembra 1969, od 1. decembra t. 1. pa kot samostojni tehnolog, dokler ni bil konec aprila letos invalidsko upokojen. Najbrž so prav tri posebne odlike njegovega značaja doprinesle k delovnim uspehom Samotarskega kolektiva v Štorah, iznajdljivost, skromnost in potrpežljivost, posebno pa še človeško čuteč značaj, posluh za težave delavcev, ki so delali v izredno težkih, zdravju škodljivih pogojih, posluh tudi za njihove zasebne težave. S takimi potezami značaja pa se je uveljavil tudi v razvoju in utrjevanju samoupravnih načel v gospodarstvu, na delovnem mestu v enoti in v organih samoupravljanja. Navezan je bil na svoj kolektiv in člani kolektiva so bili navezani nanj, spoštovali so ga, kakor so ga spoštovali strokovni sodelavci v železarni in daleč izven nje. Na zastarelih napravah je z minimalnimi investicijami pripomogel k stalni rasti1 proizvodnih PEČAR uspehov in je v najbolj kritičnih povojnih letih ustvaril bazo za oskrbovanje z ognjevzdržnim materialom, predvsem slovenske črne in barvaste metalurgije, ter ostalih porabnikov na področju SR Slovenije in izven naše republike. Postal je priznan jugoslovanski Samotarski strokovnjak, katerega zamisli in nasveti so bili upoštevani na vseh merodajnih forumih. Spadal je med tiste strokovnjake, ki so nesebično in izredno prizadevno ustvarjali, snovali, žrtvovali veliko prostega časa za izboljšave in olajšanje težkega dela v nezavidljivih razmerah Samotarskih delavcev. Za svoje neutrudno delo kot strokovnjak in prispevek k uveljavljanju samoupravljanja v proizvodnih razmerah, je bil tovariš Pečar lani nagrajen s Šlandrovo nagrado od občinske skupščine Celje. S tisočerimi nitmi je povezan z delom in ustvarjanjem Samotarjev, s celotnim železarskim kolektivom v Štorah, zato lahko pričakujemo, da bo s svojimi nasveti in izkušnjami še rad sodeloval s kolektivom, kjer je prebil tolika delovna leta. Eno pa je gotovo, kot strokovnjak, kot organizator proizvodnje in kot izreden tovariš z lepimi človeškimi potezami značaja, bo še vedno ostal nam vsem drag in spoštovan. Želimo mu, da bi kar najlepše preživljal leta zasluženega pokoja, če bo sploh znal mirovati in uživati leta počitka. R. U. Obnovite prošnje za dodelitev stanovanj! Glede na pogoste kadrovske spremembe v podjetju ter lovo sprejeti Pravilnik o kreditiranju stanovanjske izgradnje ter dodeljevanju stanovanj je potrebno ponovno točkovati vse prošnje za dodelitev stanovanj. Ker pa so številni prosilci za dodelitev stanovanj medtem svoje stanovanjske probleme rešili že na drug način, dosti jih je pa od prošenj praktično že odstopilo, ne da bi to svojo odločitev sporočili komisiji za dodeljevanje stanovanj, naproša tajnik Komisije za dodeljevanje stanovanj vse člane delovnega kolektiva železarne Štore, da obnovijo svoje prošnje. Prosilci za dodelitev stanovahj naj obnovijo prošnje do 15. junija. Za morebitne informacije se obrnite na tajnika komisije, ki bo na razpolago od 1. do 15. junija vsak dan od 6. do 8. ure. Za vsakogar, ki v tem času ne bo obnovil prošnje, se bo smatralo, da ne zahteva več stanovanja-, da odstopa od prošnje jn se ga bo izločilo iz evidence. Nova organizacija zdravstvenega varstva Začetki organizirane zdravstvene službe za aktivno populacijo na celjskem področju segajo v času po letu 1950, ko so se za posamezne večje gospodarske organizacije formirale posebne zdravstvene enote, imenovane sprva sektorske, kasneje obratne ambulante. Tako je nastala O A Cinkarne, nekoliko kasneje pa še OA tovarne emajlirane posode, Ingrada in Metke. Značaj dela teh ambulant sprva skoraj ni presegal tako imenovane prednostne ordinacije za člane kolektivov, torej predvsem čisto kurativne dejavnosti, sicer so pa tudi deloma organizacije same zlasti želele kurativno zdravstveno dejavnost za svoje člane in poostreno kontrolo bolniškega staleža. Miselnost o preventivni zdravstveni dejavnosti zlasti na področju varstva delavcev je bila šele na pohodu in se je morala nenehno spoprijemati z naštetimi objektivnimi in pa tudi subjektivnimi ovirami. Šele vse bolj osvajajoča zavest doalžnost varstva pri delu nasploh odkriva fundamentalni pomen zdravstvenega varstva pri delu: tehnik in zdravnik sta se našla na skupnem področju in bosta odslej neločljiva sodelavca. Odkritje in priznanje pomenov zdravstvenega varstva pri delu daje zdravstveni službi v tej aktivnosti ne-slutene razsežnosti in možnosti akcije. Povsod po svetu pospešeno razvijajo to obliko zdravstvene dejavnosti in žanjejo izredne uspehe. Pri nas v Celju je prvi rezultat tako osvojene zavesti bil v formiranju Ambulante za poklicne bolezni leta 1958, leta 1961 pa že strokovno močne organizacije Oddelka za medicino dela, ki je poleg odkrivanja poklicne patologije bil sposoben in relativno dobro opremljen za izvajanje funkcionalne diagnostike kardio-respira-tornega in muskolarnega sistema. Za tiste čase in leta za tem je ta oddelek predstavljal strokovno izredno pomembno institucijo v razvoju aktivnega zdravstvenega varstva delovne populacije in mu gre priznanje, da je s svojim delom postavil črvste temelje službi medicine dela nasploh. Razvoj zdravstvene službe pa je z leti ustaljeni okvir Oddelka za medicino dela prerasel, saj je terjal novo metodiko dela in aktivno zajetje znatnega dela populacije: od industrijskega delavca do športnika, od delavca v kmetijstvu do voznika motornih vozil; zahteval je ne le registracijo zdravstvenega stanja delavca, kar je pretežno bila domena oddelka za medicino dela, marveč formiranje enotne službe aktivnega zdravstvenega varstva delovne populacije za regionalno področje, službe, ki bo s svojimi specialnimi enotami po skupnem nedeljivem programu in enotni strokovni doktrini ter metodiki dela kontinuirano spremljala delovnega človeka v vsej njegovi socialno-medicinski situaciji: ga usmerjala v zdrav in za njega primeren poklic, ga varovala invalidnosti, ga pa tudi v primeru potrebe ustrezno medicinsko in delovno rehabilitirala. V kompleksu zdravstvene dejavnosti predstavlja zdrav- stveno varstvo delovne populacije zanesljivo tako pomembno področje, da utegne zanemarjanje in omalovaževanje te oblike zdravstvenega varstva v dobi industrijske ekspanzije imeti za družbo in za našo nacionalno skupnost usodne posledice. Zato je zadnja leta tudi v naši republiki pospešena akcija za formiranje dokončne podobe medicine dela od republiškega instituta, ki naj predstavlja strokovni vrh, do razvitih oblik operativne službe zdravstvenega varstva delavcev po posameznih zdavstvenih domovih. Sleherni zdravstveni dom je dolžan organizirati službo zdravstvenega varstva delavcev na strokovno dostojni višini, kar je tudi pogoj za verifikacijo zavoda. Tudi republiški bivši zdravstveni center je bil mnenja, naj bo služba medicine dela organizirana le v sklopu zdravstvenega doma in da o-stale izvenhospitalne zdravstvene organizacije te službe naj ne organizirajo. Svet za zdravstvo občine Celje je že večkrat zelo konkretno razpravljal o usodi službe medicine dela na celjskem območju in sklenil, da naj se ta služba v celoti organizira v sklopu Zdravstvenega doma Celje ter priporočil pripojitev oddelka za medicino dela ZZV Celje k formirani službi zdravstvenega varstva v Zdravstvenem domu Celje. Vodstvo Zdravstvenega doma Celje se je že dalj časa pogovarjalo z oddelkom za medicino dela o tem, da sle ta oddelek v celoti pripoji formirani ustrezni službi pri zdravstvenem domu. Dogovori z upravo ZZV in s predstavniki samoupravnih organov so privedli do zaključka, da je po zakonskih, strokovnih in družbenih stališčih logična pripojitev oddelka za medicino dela k ustrezni službi Zdravstvenega doma Celje. Dispanzer za medicino dela je zdravstvena organizacija na sedežih občin z nalogo, da se poleg obratno-arr-bulantne dejavnosti za posamezna podjetja bavi tudi z zdravstvenim varstvom pošrtni-kov in živilcev za posamezno občino ter opravlja preglede pred spre jemo mna delo za tiste delovne organizacije, ki nimajo svojih obratnih ambulant. S predlo.ženo organizacijo bo perspektivno možno zajeti v aktivno zdravstveno varstvo približno 40.000 delavcev celjske zdravstvene regije, predvsem tistih, ki delajo na za zdravje nevarnejših delovnih mestih ali ki kakorkoli zahtevajo poostreno zdravstveno zaščito. Zdravstveni dom Celje, ki pokriva regionalno področje osmih občin, je svojo podobo po triletnem krčevitem razglabljanju zdaj dokončno oblikoval; organizacijo je namreč izvedel po strokovnih Službah. V tej podobi ima .služba ža zdravstveno varstvo delavcev eno od pomembnih mest. V osnovi je taka organizacija zdravstvenega doma zdaj dokončno dolgoročna, do umestnih sprememb pa bo prišlo le iz opravičljivih razlogov v smislu intenzivnejšega postavljanja in izvajanja delovnega programa posameznih strokovnih služb. KADROVSKE VESTI V mesecu aprilu 1971 so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti IZ JLA SO SE VRNILI: JAZBINSEK JANEZ, strojni ključavničar, energetski obrat; SARLAH MARJAN, strojni ključavničar, mehanična delavnica; TOVORNIK FRANC, šofer, avto-oddelek; ABRAM EMIL, strugar, mehanična delavnica; VIZJAK MIHAEL, elektromehanik, elektro-obrat; ROŽMAN DUŠAN, obratni električar, elektroobrat; BU-RIČ ALOJZ, strojni ključavničar, mehanična delavnica ; REBRICA IGNAC, elektromehanik, energetski obrat; REZAR JANEZ, strojni tehnik, mehanična delavnica; NOVAK MARTIN, strojni ključavničar, valjarna. NOVI ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI: V delovno enoto livarna valjev so bili sprejeti: ŽAFRAN ANDREJ, FIDLER DRAGOMIR, STOJANOVIČ LJUBOMIR, HADŽIČ EDHEM, ALISEHOVIC ISMET, VEBIC ZAHIR, ROBIČ FRANC — vsi delavci. V kemični laboratorij : JEREB MARJANA — delavka. V valjamo: KRIŽNIK IGNAC, delavec. V mehanično delavnico: KRIŽNIK BRANKO — delavec. V šamotarno: PODBREGAR ALBIN, HRASTNIK DRAGO, ARZENŠEK RADO — vsi delavci. V obdelovalnico valjev: FRIDL JOŽE, PK strugar, VREČAR ALBIN, strugar. Na ekspe-dit: STRNAD IVAN, delavec. Na promet: KRAJNC EDVARD, delavec; na elektroplavž MARČEN JOŽEF, delavec; v energetski o-brat KRIŽANEC ADOLF, urar; v komunalni oddelek MARKOVIČ STANISLAV, delavec. V finančni sektor GORNIK ZDENKA, prodajalka; na elektroplavž TOPLIŠEK STANKO, delavec. V kadrovski sektor maturant gimnazije JANEŽIČ FRANC, kot pripravnik; ŽUGELJ RUDI, dipl. pravnik v splošnem sektorju. PO LASTNI ŽELJI SO ODŠLI IZ PODJETJA: FLIS DRAGOTIN, strojni tehnik iz valjarne; NOVAK EDVARD, PK livar iz valjarne; BITENC ANTON, tehnični risar iz UOS, ŠPINGLER IRENA, ekonomski tehnik iz livarne sive litine, MASTNAK JOŽE, gradbeni tehnik iz UOS; GUČEK MILAN, elektromehanik iz elektroobrata ; ŠEŠEKO DANICA, kmetijski tehnik iz obračunske službe. SAMOVOLJNO SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE: VREČKO JOŽEF, premikač iz prometa; RITOVŠEK STANISLAV, delavec iz valjarne; NA-PRET MARJAN, livar iz razvojnega oddelka; VREČ AR IVAN, strugar iz obdelovalnice valjev; BELAK MARIJA, delavka iz komunalnega oddelka, KUNŠTEK DRAGO, delavec iz valjarne; ŽVEGLAR EMIL, delavec iz prometa; TOPLAK FRIDERIK, delavec iz livarne valjev; RACMAN ANTON, delavec iz elektroplavža ; VNUCEC FRANJO, delavec iz ekspedita; VODEB EDVARD, de- lavec iz ekspedita; OTOREPEC SLAVKO, delavec iz elektroplavža; CENTRIH SREČKO, delavec iz valjarne; LENART DARKO, delavec iz šamotarne; BREZIN-ŠCAK BORIS, obratni elektrikar iz elektroobrata; GORIŠEK ZDRAVKO, delavec iz šamotarne; PUŠNIK KARL, delavec iz valjarne. NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI: TURNŠEK JOŽE iz mehanične delavnice, KOLAR MILAN iz jeklarne, GOBEC MAKSIMILJAN iz valjarne, SELIČ ANTON iz jeklarne, ŠTARKL FRANC iz va- JAGER JOŽEF, rojen 2. marca 1911 v Goričici pri Šentjurju, kjer še sedaj stanuje, po poklicu kolar. Leta 1925 se je izučil kolar-skega poklica pri svojem očetu, kjer je tudi pozneje delal nekaj časa. V tej stroki je delal ves čas — pretežno kot samostojni o-brtnik, septembra 1959. leta pa je sklenil delovno razmerje z Železarno Štore. Razporejen je bil v gradbeni oddelek — tesarsko delavnico, kjer je delal do 15. aprila t. 1., ko je bil invalidsko upokojen. AVŽNER VIKTOR, rojen 4. aprila 1914 v Cretu pri Celju, sedaj stanuje v Štorah. Po poklicu je strojevodja. Najprej se je zaposlil v Tovarni emajlirane posode Celje, kjer je delal dve leti. Nato je delal pretežno kot dninar pri kmetih in to do leta 1938, ko je odšel na odslužitev vojaškega roka. Po; vrnitvi iz JLA je bil nekaj časa doma. Med vojno je delal v raznih krajih ter se priučil poklica strojni ključavničar. Po vojni je delal najprej na občini, nato pa v tovarni usnja Konjice. Leta 1950 se je zaposlil v Železarni Štore. Najprej je bil razporejen v mehanično delavnico, nato pa na promet, kjer je bil najprej kot kurjač, nato pa kot strojevodja in v tem poklicu je delal vse do upokojitve, to je ljarne, PETEK BOGDAN iz mehanične delavnice, PETELINŠEK JOŽE iz obdelovalnice valjev, KNAFELC MIRKO iz livarne sive litine. ČESTITAMO! NA NOVO ŽIVLJENJSKO POT SO STOPILI: RESMAN RUDI iz obdelovalnice valjev, MURKO LEOPOLD iz valjarne, KANDUŽER STANE iz valjarne, FENKO JOŽE iz livarne sive litine, PAHOLE ALOJZ iz valjarne, STRAŠEK IVAN iz jeklarne. Na novi življenjski poti jim želimo obilo družinske sreče! 19. aprila t. 1., ko je bil invalidsko upokojen. MAJORANC IVAN, rojen 18. 11. 1931 v Kompolah nad Štorami, kjer še danes stanuje. Do 3. 2. 1948, ko se je prvič zaposlil v Že- lezarni Štore, je delal doma na posestvu. V železarni je bil razporejen na promet, kjer je delal ves čas. V času od 1959 do 1961 je delal pri Ingradu Celje in Tovarni emajlirane posode. Ponovno se je zaposlil v naši delovni skupnosti 3. 5. 1961 na prometu, kjer jè opravil tudi tečaj za avtogenega rezalca. Drie 12. 4. 1971 pa je bil invalidnsko upokojen. PEČNIK LUDVIK, rojen 18. 8. 1921 v Pristavi, sedaj stanuje v Celju. Njegova prva zaposlitev je bila pri privatniku, kjer je delal od 1937 do 1943. Dne 28. 4. 1946 se je zaposlil v Železarni Štore v obratu jeklarni, kjer je delal ves čas in v glavnem bil razporejen na delovno mesto topilniške-ga pomočnika. Dne 29. 4. t. 1. je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja invalidsko upokojen. STOJAN JOŽE, rojen 28. 2. 1916 v Zlatečah pri Šentjurju, kjer se sedaj stanuje. Že leta 1939 se je zaposlil v Železarni Štore in delal do leta 1941 — s krajšimi presledki. Leta 1941'do 1945 je delal v tovarni avionov Hamburg. Dne 1. 8. 1945 se je ponovno zaposlil v Železarni Štore — na prometu, kjer je opravil razne tečaje. Zaposlen je bil na raznih delovnih mestih, od leta 1959 dalje pa kot žerjavovodja tirnega žerjava in to vse do 29. 4., ko je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja invalidsko upokojen. I ZAHVALA Spodaj podpisani upokojenci se najlepše zahvaljujemo članom kolektiva obrata promet za prijeten poslovilni večer. Zahvaljujemo se za poslovilne besede obratovodje in delovodij, kateri so nam v imenu kolektiva zaželeli še mnogo prijetnih let v pokoju ter za darila sodelavcev, ki nas bodo spominjala na čase, ko smo še skupaj delali v lepih, včasih pa tudi težkih časih. Kolektivu obrata promet želimo pri nadaljnjem delu obilo uspehov z željo, da bodo vse naloge, katere se postavljajo pred njih uspešno izvrševali. Avžner Viktor, strojevodja, Stojan Jože, žerjavovodja, Hrastnik Štefan, kurjač. * i ZAHVALA i Ob prerani izgubi drage žene Anice JUROVIC se prav prisrčno zahvaljujem vsem znancem, prijateljem, sorodnikom, sosedom, ki so jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, z njo sočustvovali, ji darovali cvetje. Prisrčna hvala za vse storjene obiske v času njenega zdravljenja v bolnici ter za moralno pomoč v času njenih zadnjih delovnih ur. Lepa hvala za sodelovanje »Svobodi« Štore — godbi na pihala. Posebna zahvala vsem sodelavcem in sodelavkam in vodilnemu osebju iz UOS za njihovo sočustvovanje in polno udeležbo pri obiskih in pogrebni svečanosti ter tovarišu Zagoričniku za ganljivi poslovilni govor. Žalujoči mož in ostalo sorodstvo 5TORSKI ŽELEZAR. Glasilo de-lovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Bar-borič, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Zmahar — Tisk CETIS grafično podjetje Celje — 1971 NAŠI UPOKOJENCI