primorske
novice
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 2. decembra 1983		Št. 26
. '		
j OBČINA Ilirska Bistrica		VSEBINA — ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Piran za leto
1.-------------uupaaKov na oomocju
občine Hirska Bistrica
ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o razporeditvi, začetku in koncu delovnega časa na področju prometa biaga na drobno, gostinstva, turizma, obrti, zdravstva in na področju drugih dejavnosti v občini Hirska Bistrica
Občina !zo!a
—	ODREDBA o družbenih pravnih osebah in društvih katerih arhivsko gradivo prevzema Pokrajinski arhiv Koper
—	SKLEP o objavi podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu občine Izola po periodičnem obračunu za obdobje januar—september 1983
Občina Koper
—	ODLOK o spremembah od!oka o proračunu občine Koper za !eto 1983
—	ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi namembnosti luk v občini Koper in o prenosu luk v upravljanje
—	ODLOK o preimenovanju Telovadniškega trga v Kopru
—	SKLEP o objavi podatkov o stopnji rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu občine Koper po periodičnem obračunu za obdobje januar—september 1983
Občina Piran
—	ODLOK o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin v občini Piran
1983 (rebalans proračuna)
—	ODLOK o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Piran
—	ODLOK o spremembi odloka o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbeno-ekonomski razvoj
Občina Postojna
—	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Postojna
—	ODLOK o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije za spremljanje izvajanje zakona o združenem delu.
Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Hirska Bistrica
—	SKLEP o uskladitvi prispevne stopnje za potrebe solidarnosti na področju obnove in vzdrževanja komunalnih objektov in naprav občine Ilirska Bistrica, v okviru samoupravnega sporazuma Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Hirska Bistrica za leto 1983
Energetika Ljubijana — TOZD Butan p!in
—	POPRAVEK sklepa o ceni plina iz omrežja v soseski Livade v Izoli vplačilu stalnega prispevka, ki ga upravlja temeljna orga-
* nizacija Butan plin Ljubljana . '
Kuiturna skupnost občine Koper	*
—	STATUT občinske kulturhe skupnosti Koper
OBČtNA !L!RSKA B!STR!CA
Na podlagi 17. Člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78), 4. člena in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78 in 23/81) in 194. Člena statuta občine Hirska Bistrica je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1983 sprejela
ODLOK
O ODSTRANJEVANJU KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA
L SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
S tem odlokom se določi vrsta komunalnih odpadkov, zbiranje, odvoz in odlaganje ter urejanje in oskrbovanje javnih sanitarnih odlagališč za odpadke na območju občine Hirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: odlagališč).	-
Za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena je pooblaščena organizacija združenega dela Komunalno gradbeno podjetje Hirska Bistrica, TOZD Vodovod (v nadaljnjem besedilu: izvajalec). Dejavnost odstranjevanja komunalnih odpadkov je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena.
2.	člen
Na območju občine Hirska Bistrica, kjer je organiziran reden odvoz odpadkov, je obvezno odlaganje in odvoz odpadkov iz vseh stanovanjskih in poslovnih prostorov, ostale odpadke po tem odloku, ki se redno ne odvažajo, je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih.
3.	člen
Določbe tega odloka so obvezne za vse organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občane, pri katerih nastajajo odpadki za katere je organiziran reden odvoz (v nadaljnjem besedilu: uporabniki)
4.	člen
Za območje občine Hirska Bistrica, kjer še ni organiziran reden odvoz odpadkov, lahko predlaga uvedbo rednega odvoza Samoupravna komunalna interesna skupnost, sanitarna inšpekcija Medobčinskega inšpektorata Postojna ali pristojna krajevna skupnost.
O uvedbi rednega odvoza odpadkov se dogovorita Samoupravna komunalna interesna skupnost Hirska Bistrica in izvajalec.
V primeru spora dokončno odloča izvršni svet Skupščine občine Hirska Bistrica.
Ko je uveden reden odvoz odpadkov morajo uporabniki upoštevati določila 2. čletia tega odloka.
URADNE OBJAVE
374
H. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV IN NAČIN ZBIRANJA
5.	člen
Komunalni odpadki, ki jih je izvajalec dolžan redno odvažati so:
—	trdni organski (ostanki hrane) m anorganski odpadki iz stanovanjskih in poslovnih prostorov (ohlajeni pepel, ohlajeni ogorki, konzerve. steklo, manjši kovinski, tekstilni, papirni in plastični odpadki),
—	kosovni odpadki: pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, hišna oprema (školjka, umivalniki, kadi ipd ),
—	sežgan kužen odpadni material iz zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacij ob upoštevanju navedenega zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. $/78) in pravilnikov, ki bodo izdani na podlagi zakona,
—	razni drobni lažji proizvodni odpadki, ki niso več uporabni kot surovina za nadaljtfjo uporabo.
6.	člen
Za odlaganje odpadkov iz prejšnjega člena tega odloka se uporabljajo smetnjaki in zaprti kontejnerji.
Odprti kontejnerji se uporabljajo samo za zbiranje kosovnih odpadkov. Zbiranje odpadkov v smetnjakih se izvaja samo na območjih, kjer je pretežno individualna stanovanjska gradnja.
7 člen
V kontejnerje in smetnjake ni dovoljeno odlagati:
—	gradbenega materiala, kemenja. blata, odpadkov v tekočem stanju in strupenih odpadkov.
—	lahko vnetljivih ter eksplozivnih odpadkov,
—	odpadkov v večjih kosih in količinah (večja embalaža, industrijski odpadki iz industrijske proizvodnje in obrti),
—	odpadkov, ki se lahko uporabljajo kot surovine.
Določilo četrte alineje prejšnjega odstavka se bo uporabljalo potem, ko bo urejeno zbiranje odpadkov, ki se lahko uporabljajo kot surovine tako. kot to določa 8. člen tega odloka.
8: člen
Odpadki, ki se uporabljajo kot surovine so: papir, steklo, tekstil, kovine in drugi uporabni odpadki.
Izvajalec mora sporazumno s posebnimi organizacijami združenega dela za odkup in predelavo odpadkov postopoma uvesti zbiranje tistega dela odpadkov, ki se lahko uporabljajo kot surovine za nadaljnjo predelavo
Odpadke, ki se lahko uporabljajo kot surovine, odlagajo uporabniki sortirano z&odjemna mesta oziroma v tipske kontejnerje.
9 člen
Ostali komunalni odpadki, ki se odlagajo na odlagališčih so:
—	gradbeni odpadni material, kemenje, jalovina,
—	odpadki iz proizvodnje, ki jih ni mogoče koristno uporabiti,
—	ohlajeni ogorki iz skupnih kurilnih naprav,
—	trdne usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
—	posebni odpadki (usedline barv, kisline, lugi, topila, emulzije, usedline in lovilcev olj in maščob).
Jalovina se odlaga na posebnih odlagališčih.
Odpadke iz tega člena odv aža prav iloma po posebnem naročilu pooblaščena komunalna organizacija združenega dela. Večji uporabniki, ki sami odvažajo odpadke morajo skleniti z upravljalcem odlagališč posebno pogodbo, občasni uporabniki pa lahko sami odvažajo odpadke na javna odlagališča. Posebni odpadki se morajo odvažati v zaprtih kontejnerjih.
10.	člen
Stalna mesta za kontejnerje in smetnjake so določena ob zgradbah tako, da ustrezajo funkcionalnim, hig!enskim in estetskim zahtevam. Stalna mesta določi pristojni upravni organ na predlog KS, v soglasju z izvajalcem.
(e so stalna mesta za smetnjake izven vozišča, so uporabniki dolžni ob času rednega odvoza odpadkov poskrbeti za dostavo smetnjakov do mesta izpraznejevanja in jih po izpraznitvi vrniti na stalna mesta.
Izvajalec in uporabniki so dolžni skrbeti za čistočo odjemnih mest. Uporabniki zagotavljajo normalen dovoz do odjemnih mest
11.	člen
Odvoz komunalnih odpadkov za posamezna območja se določa z letnimi programi odvoza. Izvajalec mora vse uporabnike obvestiti o
2 decembra 1983 — št. 26
programu najmanj en mesec pred pnčetkom njegovega izvajanja in najmanj mesec dni pred uveljavitvijo njegove spremembe Izvajalec mora obveščati uporabnike o programu odvoza oziroma spremembah z objavo v občinskih glasilih, sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevne običajne načine
Uporabniki priskrbijo za svoje potrebe zadostno število smetnjakov oziroma kontejnerjev za odlaganje odpadkov
Izvajalec je dolžan kontejnerje vzdrževati in dotrajane nadomeščati z drugimi ter jih redno čistiti, vendar najman enkrat letno..
III ODVAŽANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
13.	člen
Izvajalec odvaža odpadke iz 5. člena tega odloka z območja, določenega s tem odlokom in v skladu s programom, ki ga sprejme SKIS.
Odpadke iz druge alinee 5. člena tega odloka odvaža izvajalec najmanj dv akrat letno Uporabniki pa se lahko v okviru krajevne skupnosti organizirajo in zahtevajo dodaten odvoz večjih količin odpadkov. Zahtevo za dodatni odvoz poda krajevna skupnost in SKIS, kadar nastane potreba po odvozu večjih količin kosovnih odpadkov. Izvajalec obvešča uporabnike o času odvoza kosovnih odpadkov, preko krajevnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občinskih glasil
14.	člen
Izvajalec odvaža odpadke s specialnimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno in higiensko nakladanje, odvažanje in praznjenje V primeru, ko pri izpraznjevanju smetnjakov ali nakladanju kontejnerjev v smetarsko vozilo izvajalec onesnaži odjemno mesto ali okolico. mora le to takoj očistiti.
Zbiranje, odlaganje in odvoz se mora opraviti v skladu s sanitarno tehničnimi in drugimi varnostnimi predpisi
IV. ODLAGALIŠČA ODPADKOV
15.	člen
Vse komunalne odpadke na območju občine Ilirska Bistrica in stanovanjskih in poslovnih prostorov se mora odlagati na odlagališčih.
Na odlagališčih je dovoljeno odlagati tudi posebne odpadke, navedene v zadnji alinei 9. člena, vendar samo pod pogoji in na način, ki ga določi izvajalec sporazumno z Zavodom za zdravstveno v arstvo SRS. Uporabnik si mora pridobiti pismeno mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo SRS	*
Pri odlaganju odpadkov morata izvajalec in uporabnik upoštevati, pismeno mnenje zavoda iz drugega odstav ka tega člena in določila pravilnikov za deponiranje takih odpadkov.
16.	člen
Lokacije za odlagališča odpadkov določa na predlog Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo skupščine občine Ilirska Bistrica.
Sredstva za pridobitev zemljišč za ureditev odlagališč odpadkov zagotavlja Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Ilirska Bistrica skupaj z izvajalcem.
17.	člen
Izvajalec izdela načrt, po katerem vzdržuje in upravlja odlagališče Načrt potrdi pristojni uprav ni organ. Načrt .mora biti izdelan v roku 6 mesecev po sprejemu tega odloka.
Izvajalec skrbi na odlagališču za režim odlaganja, pravilno in redno izravnavanje terena, preprečevanje požarov, zasipavanje organskih odpadkov z anorganskim materialom, za dezinfekcijo, deratizacijo in organizacijo rednega poslovanja.
Izvajalec je dolžan postaviti kažipote do odlagališč.
18.	člen
Izven odlagališč iz 16. člena tega odloka je prepovedano odlaganje odpadkov.
Kdor odlaga odpadke izven odlagališč jih je dolžan na svoje stroške odbranih in prepeljati na odlagališče, (e tega ne stori, jih odstrani na njegove stroške izvajalec.
(e storilec ni znan, odstrani odpadke izvajalec po naročilu Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica.
2. decembra 1983 — Št. 26
URADNE OBJAVE
375
V CENE TN OBRAČUNAVANJE ODVOZA ODPADKOV
19.	člen
Odvoz in deponiranje komunainih odpadkov se opravija po ietnem programu m i.nanc.ra na podiagi vsakoietnega programa odvoza Ko-munalnih odpadkov.
20.	člen
Redni odvoz odpadkov iz 5. čiena tega odtoka se obračunava upo-rabnikom vsake tri mesece in sicer:
-	od kv. m koristne stanovanjske površine. Tà površina se ugotavlja na podlagi določb, po katerih se obračunava nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
—	za poslovne prostore do 2000 m^, po m^ površine, za večje površine po dejanskih stroških, v skladu s pogodbo med upravljalcem te površine in izvajalcem
21.	člen
Za pravilno in ažurno evidenco o stanovanjskih in poslovnih površinah so uporabniki dolžni sproti obveščati izvajalca o vseh spremembah površin in drugih spremembah uporabnika (ime uporabnika). Vse spremembe je dolžan izvajalec upoštevati od dneva, ko je bi! o njih obveščen.
V primerih, ko povečanja površin niso bila pravočasno sporočena, se obračunavajo od dneva dejanske uporabe povečanih površin.
22.	člen
Obveznost plačila za odvoz odpadkov za uporabnike nastane z dnem, ko izvajalec začne opravljati storitve na njegovem območju oziroma, ko se uporabniki vselijo v stanovanje ali pričnejo uporabljati poslovne prostore.	*
VI. KAZENSKE DOLOČBE
23.	člen
Z denarno kaznijo od $.000 dinarjev od 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek izvajalec, če?
1.	ne odvaža odpadkov iz območij določenih v 2. in'4. členu,
2.	pravočasno ne obvesti uporabnika o vseh spremembah (prvi in drugi odstavek 11. člena),
3.	ne vzdržuje kontejnerjev, dotrajanih ne nadomešča, z drugimi ter ne skrbi za redno čiščenje kontejnerjev, vendar najmanj enkrat letno (drugi odstavek 12. člena),
4.	ne odvaža komunalnih odpadkov v skladu s sprejetim letnim programom odvoza in pravočasno ne obvešča uporabnikov, v smislu določi! 13. člena,
5.	ne odvaža odpadkov kot to določa 14. člen in takoj ne očisti odjemnega mesta ali okolice, ki ga je sam onesnažil,
6 ne upošteva določi! tretjega odstavka 15. člena pri odlaganju posebnih odpadkov,
7.	ne izdela načrta in ne vzdržuje ter ureja odlagališč po načrtu ter ne skrbi za odlagališča kot to določa 17. člen,
8.	ne ugotavlja stanovanjskih in poslovnih površin v skladu z 21. členom.
9.	ne upošteva pravočasno javljenih sprememb kot to določa 22. člen.
Z denarno kaznijo od $00 dinarjev do 2.000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
24.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela kot uporabnik, če:
1.	odlaga v smetnjake in kontejnerje odpadke v nasprotju z določili 7. člena,
2.	ne upošteva določi! 9. člena,
3.	ne pridobi mnenja za odlaganje posebnih odpadkov (drug) odstavek 1$. člena),
4.	odlaga odpadke izven odlagališč iz 1$. in 18. člena,
5.	ne obvešča izvajalce o vseh spremembah iz 22 člena
Z denarno kazn.jo od 500 dinarjev do 2.000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela kot uporabnik, ! ston prekršek iz prvega odstavka tega člena.	- jf'ln"" "
25.	člen
Z denarno kaznijo 300 dinarjev se kaznuje uporabnik, če:
1.	odlaga v smetnjake in kontejnerje odpadke iz 7. člena,
-2. odlaga odpadke drugače kot to določa 2. in 10. člen,
3.	odlaga odpadke v nasprotju z določili 15. in 18. člena,
4.	ne obvešča izvajalca o vseh spremembah iz 22. člena.
26.	člen
Z denarno kaznijo 100 dinai jev se kaznuje za prekršek delavec izvajalca, ki takoj ne počisti odjemno mesto, ki ga je pri izpraznjevanju smetnjakov ali nakladanju kontejnerjev onesnaži! (drugi odstavek 14. člena). Denarno kazen izterjajo takoj na mestu delavci pristojne inšpekcijske službe po določilih 207. člena zakona o prekrških.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Za odlaganje odpadkov navedenih v 5. členu tega odloka, razen kosovnih odpadkov, je potrebno namestiti zadostno število smetnjakov oziroma zaprtih kontejnerjev. Odprte kontejnerje je potrebno zamenjati z zaprtimi, najkasneje do 31. 12. 1984.
28.	člen
Stalna mesta za kontejnerje in smetnjake se določi in uredi najkasneje v treh letih od dneva, ko je začel veljati ta odlok.
29.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe Medobčinskega inšpektorata Postojna.
30.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov (Uradne objave, št. 2/65 in 10/66).
31.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 010-2(V82-1(V2	Predsednik
Ilirska Bistrica, 27. okrobra 1983	Ivan BERGOČ, l.r.
3
Na podlagi 185. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 in 30/78), 15. člena Zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica, je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O RAZPOREDITVI, ZAČETKU IN KONCU DELOVNEGA CASA NA PODROČJU PROMETA BLAGA NA DROBNO, GOSTINSTVA, TURIZMA, OBRTI, ZDRAVSTVA IN NA PODROČJU DRUGIH DEJAVNOSTI V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
V odloku o razporeditvi, začetku in koncu delovnega časa na področju prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma, obrti in zdravstva in na področju drugih dejavnosti v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 32/80) se spremeni naslov odloka tako, da se glasi:
*Odlok o poslovnem ča.,j*.
2.	člen
2.	člen se spremeni tako, da se glasi:
^Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki, določijo v ok-v&u določi! tega odloka poslovni čas v poslovalnicah, v sodelovanju s sveti potrošnikom, pri čemer morajo upoštevati potrebe potrošnikov turizma, načela drobnega gospodarjenja in predpise o javnem redu in miru.
376
URADNE OBJAVE
2. decembra 1983 — $t 26
3.	člen
Spremeni se 2. odstavek 3. člena tako. da se glasi:
*	Poletni in zimski čas je določen z zakonom o računanju časa (Uradni list SFRJ. št. 6<M82)*.*
.	4. člen
V	4. členu se spremeni 1. alinea 2. odstavka tako. da se glasi:
*— V poletnem času od 8. do 19. ure;*
in 3. odstavek tako. da se glasi:
*	Mesnice poslujejo vse leto najmanj od 8. do 11. ure in od 14. do 17. ure*
(rta se 1. in 2. alinea 3. odstavka. Za 3. odstavkom se doda nov 4. odstavek, ki se glasi:
*	Ribarnica posluje skozi vse leto od 8. do 12. ure *
5.	člen
Spremeni se 8. člen tako, da se glasi:
*	Poslovni čas prodajaln z živili na vaseh se določi s sporazumom med organizacijami združenega dela oziroma samostojnimi obrtniki, ki opravljajo promet blaga na drobno in svetom potrošnikov krajevne skupnosti. Postopek za sklenitev sporazuma vodi Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine občine Ilirska Bistrica. V primeru. da sporazum ni sklenjen, določi občinska skupščina z odlokom, razporeditev, začetek in konec delovnega časa poslovalnic.*
6.	člen
11. člen se dopolni tako, da se doda nov 2. odstavek, ki se glasi:
*	Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo lahko v upravičenih primerih dovoli poslovanje gostinskemu obratu v krajšem ali daljšem delovnem času kot je določeno vil. členu tega odloka*
*
7.	člen	t
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
^Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki, morajo poslovni čas poslovalnic priglasiti Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo*
^	8. člen
2$. člen se spremeni tako. da se glasi:
V	upravičenih primerih (adaptacije, popravila poslovnih prostorov, bolezen, inventura ipd.) je poslovalnica lahko zaprta, oziroma posluje krajši delovni čas. Soglasje k začasni ustavitvi poslovanja oziroma skrajšanem delov nem času poda Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine občine Ilirska Bistrica, ki lahko usklajuje datume začasnih ustavitev, kolikor to narekujejo potrebe.
Predlog začasne ustavitve poslovanja oziroma krajšega delovnega časa podajo poslovalnice pristojnemu organu najmanj šest dni pred predvideno ustavitvijo.
Ne glede na prejšnje določbe se začasno ustavitev poslovanja, ki ne traja več kot tri dni. samo priglasi Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo skupščine občine Ilirska Bistrica, najmanj en dan prej.
Poslovalnica mora na vidnem mestu ob vhodu, vsaj tri dni prej obvestiti občane, koliko časa ne bo poslovala
9.	člen
(rta se 26. člen.
10.	člen
27. člen se spremeni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
*	Razpored poslov nega časa in razpored dežurstev mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v poslovalnico *
11.	člen
29. člen se spremeni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
*Z denarno kaznijo od 2000 din do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
—	skrajša poslovni čas ali zapre prodajalno brez dovoljenja Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo,
—	delovnega časa nima označenega na vidnem mestu (24. člen),
—	ne priglasi poslov nega časa pristojnemu občinskemu uprav nemu organu,
—	poslovni čas razporedi v nasprotju z določbami tega odloka.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objav a i.
Številka: 010-13/83	Predsednik
Ilirska Bistrica, 27. oktobra 1983	IVAN BERGO(, L r.
OBČtNA !ZOLA
Na podlagi četrtega odstavka 95 člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in 241. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 3/78 in -V82) je Izvršni svet Skupščine obdtne Izola na seji dne 14. novembra 1983 sprejel
ODREDBO
O DRUŽBENIH PRAVNIH OSEBAH IN DRUŠTVIH, KATERIH ARHIVSKO GRADIVO PREVZEMA POKRAJINSKI ARHIV
KOPER
1.	člen .
Skladno z zakonom o narav ni in kulturni dediščini (v nadaljnjem besedilu: zakon) prevzema Pokrajinski arhiv Koper tv nadaljnjem besedilu: Arhiv) v hrambo arhivsko gradivo družbenopravnih oseb in društev, registriranih na območju občine Izola.
Seznam družbenoprav nih oseb in društev dostavi Arhivu za kulturno pristojni upravni organ Skupščine občine Izola.
Arhiv bo prevzema! tudi arhivsko gradivo pravnih prednikov in pravnih naslednikov navedenih pravnih oseb in društev.
2.	člen
Družbene pravne osebe in društva, ki imajo dokumentarno gradivo in izv ira iz časa od 8. 10. 1934 morajo to gradivo v celoti izročiti arhivu.
3.	člen
Družbene pravne osebe in društva iz 1. in 2. člena te odredbe, morajo sodelovati z Arhivom pri ugotavljanju. odbiranju in izročanju arhivskega gradiva ter pri vodenju evidence o njem in morajo, za izvajanje obveznosti po določbah zakona, zagotoviti potrebna sredstva in strokovne usposobljene kadre
4 člen
Družbene pravne osebe in društva, katerih arhivsko gradivo ne bo prevzemal Arhiv, morajo to gradivo trajno hraniti, ga v arovati in omogočati njegovo uporabo: drugemu imetniku lahko odstopijo arhivsko gradivo le skladno z določili 58. člena zAona.
V primeru, da je arhivsko gradivo posamezne družbene pravne osebe ali društva iz prejšnjega odstavka potrebno zaradi dopolnitve gradiva, ki ga je že prevzel Arhiv na podlagi 1. člena te odredbe, bo o izročitvi tega gradiva Arhivu, odloči! za kulturo pristopu upravni organ občine z odločbo.
5.	člen
Določila 2. in 4. člena te odredbe se ne nanašajo na dokumentarno gradivo, iz katerega se odbira arhivsko gradiv o. za katerega opravljajo nalogo varstva Arhiv SR Slovenije in organi iz 100. člena zakona.
6.	člen
Ta odredba se objavi v Uradnih objav ah in začne veljati osmi dan po objavi.
Številka: 63-5/79	Predsednik izvTŠnega sveta
Izola, 14. novembra 1983	LEOPOLD GORJUP. 1. r.
Na podlagi 241. člena statuta občine Izola (Uradne objave št. 5/78 in 4/82), v skladu z določili Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 (Uradni list SRS. št. 3/83) je Izvršni svet Skupščine občine Izola na seji dne 14 novembra 1983. sprejel
SKLEP
O OBJ AVI POD ATKOV O GIB ANJL OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSTVU OB(!NE IZOLA PO PER!ODl(NEM OBRA(UNU ZA OBDOBJE JANUAR SEPTEMBER 1983
1. *
Na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva in periodičnih oziroma zaključnih računov Izvršni svet ugotavlja, da se je v obdobju januar-september 1983. v primerjavi z obdobjem januar-de-cember 1982. leta, v gospodarstvu občine Izola povprečni razporejeni bruto osebni dohodek na delavca po vkalkuliranih urah poveča! za 18,8% in znaša 22.020 dinarjev.
2. decembra 1983 — Št. 26
URADNE OBJAVE
377
Dosežena rast razporejenih sredstev za osebne dohodke (masa) v obdobju januar-september 1983, v primerjavi s tri četrtine razporejenih sredstev za osebne dohodke po zaključnih računih za leto 1982 znaša v gospodarstvu občine Izola 18,5%.
2.
Ugotovitev iz 1. točke tega sklepa služi samoupravnim organizacijam in skupnostim s področja izven materialne proizvodnje za usmerjanje delitve dohodka in uresničevanje 111. poglavja Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983.
3.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah.
Stevitka: 113-12/82	Predsednik
Izola, 14. novembra 1983	LEOPOLD GORJUP, 1. r.
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 239. člena statuta občine Koper je Skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KOPER ZA LETO 1983
1.	člen
V odloku o proračunu občine Koper za leto 1983 (Uradne objave št. 8/83) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:
Skupni prihodki proračuna občine Koper za leto 1983 znašajo
224.550.000 dinarjev, in se razporedijo:	
— za splošno porabo v občini	192.902.000 din
—	za nelimitirano Dorabo Od tega: —	odstopljena sredstva prihodkov od taks	31.648.000 din
na promet parkljarjev in kopitarjev	1.700.000 din
—	odstopljena sredstva turistične takse —	stroške dvojezičnega poslovanja občinskih	6.400.000 din
upravnih in sodnih organov — prihodki uprave za družbene prihodke in drugih upravnih organov za ndmen$, ki jih določa	3.150.000 din
družbeni dogovor in odlok — za izločitev na posebno partijo žiro računa proračuna za intervencije v porabi hrane in za	10.500.000 din
blagovne rezerve po družbenem dogovoru 2. člen Za 2. členom se doda nov 2/a člen, ki se glasi:	9.898.000 din
V	bilanci prihodkov in odhodkov proračuna občine Koper za leto
1983 se pri prihodkih spremeni naslednje:
! Pri skupini 72 — »Prihodki od davkov od osebnih dohodkov« se znesek »96.560.000« nadomesti z zneskom »93.900.000«.
2.	Pri skupini 73 - »Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od davka od prometa nepremičnin in pravic« se znesek *65.790.000« nadomesti z zneskom »71.700.000«.
3.	Pri skupini 74 — »Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodki od drugih davkov« se znesek *10.230.000« nadomesti z zneskom *11.700.000«.
4.	Pri skupini 75 — »Prihodki od taks« se znesek »14.700.000« nadomesti z zneskom »18.000.000«.
5.	Pri skupini 77 — »Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov in organizacij DPS in drugi prihodki« se znese *26.020.000« nadomesti z zneskom »26.100.000«.
6.	Pn »Skupaj prihodki« se znesek »216.450.000« nadomesti z zneskom »224.550.000«.	.
V	bilanci prihodkov in odhodkov proračuna občine oper za e o
1983 se pri odhodkih spremeni naslednje:
L V Namenu 1 in 2 - »Sredstva za delo upravnih organov m za posebne namene« se znesek »108.640.000« nadomesti z znes om ^112.353.717«.
2.	V Namenu 5 — »Sredstva prenesena drugim DPS« se znesek »16.542.200« nadomesti z zneskom »17.253.515«.
3.	V Namenu 7 — »Sredstva za druge splošne družbene potrebe« se znesek »22.789.950« nadomesti z zneskom »23.696.574«.
4.	V Namenu 8 — »Izločanje sredstev rezerv« se znesek *2.164.500« nadomesti z zneskom »2.214.000«.
5.	V Namenu 9 — »Drugi odhodki« se znesek »3.624.510« nadomesti z zneskom »1.564.954«.
6.	V »Skupaj I.« se znesek »189.580.400« nadomesti z zneskom »192.902.000«.
7.	V »H. — Namen 10 — Odhodki za nelimitirano porabo« se znesek »26.869.600« nadomesti z zneskom »31.648.000«.
8.	V »Skupaj odhodki (1. in II.)« se znesek *216.450.000« nadomesti z zneskom »224.550.000«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 400-2/83	Predsednik
Koper, 21. novembra 1983	1. r. BRUNO KORELIČ
Na podlagi 5. člena zakona o lukah (Uradni list SRS, št. 7/77) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1983 sprejela
ODLOK
O DOPOLNITVI ODLOKA O DOLOČITVI NAMEMBNOSTI LUK V OBČINI KOPER IN O PRENOSU LUK V UPRAVLJANJE
1.	člen	t
2.	člen odloka o določitvi namembnosti luk v občini Koper in o prenosu luk v upravljanje (Uradne objave št. 25/81) se dopolni z novo 2/a točko, ki se glasi:
»2/a. Območje »Privezov za čolne v Badaševici« obsega:
—	kopno območje, ki zajema zgrajeni zid ob obeh razširitvah struge ter površino do roba visokovodnega nasipa,
—	pripadajoči vodni prostor.
Natančneje se območji na kopnem in v vodi prikažeta na načrtu v merilu 1:1000, ki je sestavni de! tega odloka «
2.	člen
3.	člen odloka se dopolni z novo 2/a točko, ki se glasi:
»2/a. Privezi za čolne v Badaševici se določijo:
—	kot namenska luka, namenjena pristajanju, sidranju in varstvu plovil za športno, ribiško in turistično dejavnost «
3.	člen
4.	člen odloka z novo 2 a točko, ki se glasi:
»2/a. Na območju »Privezov za čolne v Badaševici«:
zgrajen zid obeh mandračev in naprave za privezovanje plovil «
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 34-13/83	Predsednik
Koper, 21. novembra )983	BRUNO KORELIČ, 1. r.
. %
*
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter 238. in 242. člena statuta občine Koper sta Skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1983 in skupščina Samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti Koper na seji dne 21. novembra 1983 sprejeli
378
URADNE OBJAVE
2. decembra 1983 — Št. 26
ODLOK
O PREIMENOVANJU TELOVADNIŠKEGA TRGA V KOPRU
L
Dosedanji *Telovadniški trg* — ^Piazzale della Palestra* v Kopru, se preimenuje po profesorju Petru Martincu v % Martinčev trg* — * Piazza Peter Martinc*.
2.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
§t.: 015/6-83	-Predsednik
Koper, 21. novembra 1983	BRUNO KORELIČ, 1. r.
Na podlagi 16. člena dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1983. letu in 273. člena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji, dne 17. novembra 1983 sprejel
SKLEP
O OBJAVI PODATKOV O STOPNJI RASTI OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSTVU OBČINE KOPER PO PERIODIČNEM OBRAČUNU ZA OBDOBJE JANUAR-SEPTEMBER
1983
1.
Dosežena rast razporejenih sredstev za osebne dohodke (masa) v obdobju januar-september 1983 v primerjavi s tremi četrtinami razporejenih sredstev za osebne dohodke po zaključnih računih za leto 1982 znaša v gospodarstvu občine Koper 18,3%.
Rast razporejenih sredstev za osebne dohodke na delavca po vkalku-liranih urah na mesec v obdobju januar-september 1983 v primerjavi s povprečnimi razporejenimi sredstvi za osebne dohodke na delavca na mesec v letu 1982 znaša v gospodarstvu občine Koper 20,2%.
2.
Ocenjujemo, da bo po zaključnih računih za leto 1983 rast obeh kazalcev v gospodarstvu občine Koper dosegla 24 %.
3.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 113-7/83
Koper, 17. novembra 1983
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA VIKTOR LOZEJ, 1. r.
$
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 221. člena Statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1983 sprejela
ODLOK .
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA LETO 1983 (REBALANS PRORAČUNA)
1.	člen
Drugi člen odloka o proračunu občine Piran za leto 1983 (uradne objave, 3^83) se spremeni in glasi:
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo: od tega:
—	za posebni del proračuna
—	odstopljeni prihodki turističnih taks
—	odstopljeni prihodki taks na promet parkljarjev in kopitarjev
—	za intervencije v porabi hrane in za oblikovanje blagovnih rezerv
V posebnem delu proračuna se razporedijo sredstva za potrebe občinskega proračuna do višine dogovorjene dovoljene porabe. Ostala sredstva se v proračunu vodijo evidenčno in se razporedijo za posamezne namene v skladu z veljavnimi predpisi in družbenimi dogovori.
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihovega razporeditev sta zajeti v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
2.	člen
Drugi in tretji odstavek 5. člena odloka se spremenita v novi odstavek, ki glasi:
Sredstva, ki jih s svojo dejavnostjo v letu 1983 doseže Geodetska uprava Koper se v celoti odstopajo tej upravi namensko za nabavo in modernizacijo opreme.
3 člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradni objavah, uporablja pa se od 1. 1. 1983.
Številka: 402-21/82-83	Predsednik
Piran, 21. november 1983	1. r. DRAGO ŽERJAL
BILANCA SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE PIRAN
ZA LETO 1983 — PO REBALANSU
143.680.800 din
97.901.130 din 25.000.000 din
1.560.000 din
19.219.670 din
OBČtNA P!RAN	Kto	NAZIV	_	Plan po rebalansu
	1	2	' 3
Na podlagi 1. in 10. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 22/72,39/74,11/79 in 23/83) in 221. člena Statuta občine Piran (Uradne objave, 12/78, 6/82) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN V OBČINI PIRAN
1.	člen
Črta se odstavek na koncu b. točke 3. člena odloka o davku na promet nepremičnin občine Piran (Uradne objave, št. 11/81).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
/
Številka: 422-1/81-83	Predsednik
Piran, 21/11-1983	DRAGO ŽERJAL, 1. r.
I.	PRIHODKI
70	De! presežka prihodkov, prenesen iz prejšnjega leta
71	Prihodki od davka od dohodka OD
72	Prihodki od davkov od osebnih dohodkov
73	Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter davka od prometa nepremičnin in pravic
74	Prihodki od davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodki od drugih davkov
75	Prihodki od taks
77	Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov in organizacij DPS, prihodki iz naslova investicij v gospodarstvu in drugi prihodki
78	Prihodki od drugih DPS
VSEGA SKUPAJ PRIHODKI	143.680.800
2.726.860
19.870
41.250.000
53.674.000
6.360.000
30.250.000
7.535.800 1.864.279
2. decembra 1983 — Št. 26
URADNE OBJAVE
379
H. RAZPOREDITEV PRIHODKOV — ODHODKI
400	Sredstva za dohodek de!ovne skupnosti	37.898.130
401	Sredstva za materialne stroške	7.986.440
402	Sredstva za amortizacijo	744.000
410	Sredstva za osebne dohodke in druge osebne
prejemke funkcionarjev in delegatov	12.781.990
411	Sredstva za potne in selitvene stroške ter nadomestila za ločeno življenje funkcionarjev in
delegatov	118.000
415	Sredstva za investicije v osnovna sredstva	284.650
416	Sredstva za investicije v objekte in opremo družbenega standarda	444.170
4IB Sredstva za druge potrebe za delo upravnih
organov	4.665.690
420 Sredstva za ljudsko obrambo	4.435.000
433 Druge potrebe za intervencije v gospodarstvu	26.880.000
442 Prispevek proračuna medobčinske skupnosti	7.153.000
450 Sredstva za izobraževanje in vzgojo
454 Sredstva za socialno in otroško varstvo	2.550.300
456 Sredstva za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
458 Sredstva za uveljavljanje temeljnih pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev	3.669.000
460	Sredstva za krajevne skupnosti	3.705.200
461	Sredstva za družbenopolitične organizacije in
društva	5.727.630
462	Sredstva za splošno komunalno rabo	3.316.200
470 Izločanje v stalno proračunsko rezervo	1.196.970
481	Plačilo za bančne storitve in stroške plačilnega
prometa	88.830
482	Odplačilo kreditov in posojil DPS	130.000
488 Drugi odhodki DPS	19.905.600
VSEGA RAZPOREJENI PRIHODKI
143.680.800
Na podlagi 18. in 19. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. 1. SRS, št. 1/81), 220. in 227. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82) sta Skupščina občine Piran na ločenih sejah Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 21. 11. 1983 ter Skupščina Kulturne skupnosti ob? čine Piran dne 21. 11. 1983 na seji Zbora uporabnikov in Zbora izvajalcev dne 21. novembra 1983 sprejeli
ODLOK
O RAZGLASITVI KULTURNIH IN ZGODOVINSKIH SPOMENIKOV NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
1.	člen
Z namenom, da bi trajno zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo, se deli nepremične kulturne dediščine na območju obcme Piran, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovmsko ali estetsko vrednost, razglasijo za kulturne in zgodovinske spomenike.
2.	člen
Kulturni in zgodovinski spomeniki so arheološka, naselbmska m zgodovinska območja ter arheološki, umetnostni in arh.tekturm, etnološki, zgodovinski in tehnični nepremični spomernkt.
3.	člen
Kot arheološka območja sc razglasijo:
-	Portorož, območje okolice hotela Metropol
-	Padna, območje imenovano z ledinskim .menom Pod Sabatom,
-	Piran, okolica stavbe Ulica JLA št. 45,
—	Portorož — Fizine,
—	Lucija, območje na polotoku Seča,
—	Strung:., območje San Basso.
4.	člen
Kot naselbinska območja se razglasijo.
- Padna, območje vasi z neposredno okohco,
—	Piran, mesto z neposredno okolico,
—	Raven, območje vasi z neposredno okolico,
—	Raven, zaselek Goreli.
5.	člen
Kot arheološki spomeniki se razglasijo:
—	Sečovlje — Dragonja, Grubelce
—	Sečovlje — Dragonja, Sv. Stefan
—	Sternci — Pejžanc, Nad vaio
—	Medoši — Stara vas, Sv. Nedelja.
6.	člen
Kot umetnostni in arhitekturni spomeniki se razglasijo:
a)	spomeniki meščanske arhitekture
—	Piran, Bolniška ulica 12
—	Piran, Cankarjevo nabrežje 3, Pomorski muzej ^Sergej Mašera*
—	Piran, Gallusova ulica 2
—	Piran, Gregorčičeva ulica 8
—	Piran, Kidričevo nabrežje 2, palača Trevisini
—	Piran, Kidričevo nabrežje 6, Tartinijevo gledališče
—	Piran, Leninova ulica 1
—	Piran, Levstikova ulica 8
—	Piran, Prešernovo nabrežje, rondela s svetilnikom
—	Piran, Prvomajski trg 2
—	Piran, Pusterla 11
*	— Piran, Savudrijska ulica 9
—	Piran, Stjenkova ulica 3, secesijska hiša
—	Piran, Tartinijev trg, Sodišče
— Piran, Tartinijev trg, Občinska palača
— Piran, Tartinijev trg 8, in Kajuhova ulica 12, Tartinijeva hiša — Piran, Tartinijev trg 10, baročna hiša — Piran, Trg bratstva 7
-	Piran, Trubarjeva ulica 1, Kazina
— Piran, Ulica Janka Premrla Vojka, Palača Fonda
-	Piran, Ulica IX. korpusa 2, Benečanka — Piran, Ulica svobode 5
— Piran, Ulica svobode 24, palača Apollonio — Portorož, Hote! Palace
— Portorož, Obala 10, Magazen Grando, Magazen Monfort — Portorož, Obala 27 — Portorož, Stara cesta 1
— Seča, Forma viva, razstavišče kamnitih plastik, stolp s teraso
4
b)	sakralni spomeniki
— Piran, Adamičeva ulica, Baptisterij Janeza Krstnika — Piran, Adamičeva ulica. c. sv. Jurija — Piran, Adamičeva ulica, zvonik
-	Piran, Bolniška ulica, c. Marije Snežne
-	Piran, Bolniška ulica, c. in samostan sv. Frančiška — Piran, Prešernovo nabrežje, c. sv. Klementa
— Piran, Tartinijev trg, c. sv. Petra — Piran, Trg bratstva, c. sv. Roka — Piran, Trubarjeva ulica, c. sv. Štefana
-	Piran, Ulica IX. korpusa, c. Marije Tolažnice
— Bernardin, c. sv. Bernardina	t
-	Padna, p. c. sv. Blaža — Raven, p. c. sv. Petra
-	Strunjan, Samostan, cerkev Marijinega prikazovanja
c)	javni spomeniki, vodnjaki, znamenja, in drugo — Piran, mesto obzidje z vrati:
— Dolfinova vrata z ohranjenim delom obzidja v Obzidni ulici — Kopenski del obzidja na pobočju Mogorona — Miljska vrata z obrambnim stolpom na Turšičevem trgu in delom obzdija na Prešernovem nabrežju — Obzidje v ulici IX. korpusa
— Osrednja vrata z ohranjenim delom obzdija v Obzidni ulici
-	Poljska vrata v Trubarjevi ulici
— Prva Rašporska vrata v Rozmanovi ulici — Vrata Marciana v ulici Svobode — Piran, Prvomajski trg, vodnjak
Piran, Tartinijev trg, Stebra za zastave Pitan, Tartinijev trg, Tartinijev spomenik;
380
URADNE OBJAVE
2 decembra 1983 — Št. 26
7.	č!en
Kot etnološki spomeniki se razglasijo:
—	Raven, št. 36, Tonina hiša
8.	člen
Kot zgodovinski spomeniki se razglasijo:
—	Nova vas, spomenik padlim NOB
—	Portorož, spomenik partizanom pomorščakom 1941—45
—	Portorož, pod hotelom Metropol
—	Sečovlje, pri osnovni šoli
—	Strunjan, spomenik
9.	člen
Natančne oznake kulturnih spomenikov, razglašenih s tem odlokom, navedbe imetnikov oziroma imetnikov pravice upravljanja, lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev, režimi varstva, posamezne omejitve in prepovedi ter razvojne usmeritve so navedene v elaboratu št. 63-1/83, datum 21. 10 1983 ki je sestavni del tega odloka in ga hrani za kulturo pristojni občinski organ.
10.	člen
Naloge varstva, ki jih zakon o naravni in kulturni dediščini daje strokovnim organizacijam opravlja na območju občine Piran Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran.
11.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za kulturo, izvede vpis kulturnih in zgodovinskih spomenikov iz 3., 4., 5., 6., 7. in 8. člena tega odloka v zemljiško knjigo in o razglasitvi obvesti imetnike spomenikov oziroma imetnike pravice upravljanja ter jih seznani z režimi varstva, posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami in z drugimi obveznostmi v zvezi s spomeniki, ki izhajajo iz zakona o naravni in kulturni dediščini.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 63-1/83	Predsednik
Piran, 21. november 1983	DRAGO ŽERJAL, 1. r.
?
Na podlagi 30. člena Zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 220. člena Statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82) in 14. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb skupščine občine Piran je Skupščina občine Piran na ločenih sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ÓDLOKA O SESTAVI KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
1.	člen
Spremeni se 2. člen odloka o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, (Uradne objave, št. 12/80) tako, da se v 1. stavku besedilo *2 namestnika« nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »namestnik«, besedilo *6 članov« se nadomesti z besedilom, ki se glasi: *7 članov«.
Za 6. točko 2. člena odloka se doda nova 7. točka, ki se glasi: »član, ki ga imenuje izvršni svet«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 021-6/80-83	Predsednik
Piran, 21. november 1983	DRAGO ŽERJAL L r.
OBČ!NA POSTOJNA
Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/80) in 116. člena statuta občine Postojna (Ur. objave št. 33/80) ter upoštevajoč odlok o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRIPRAVI IN SPREJETJU DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE POSTOJNA
1.	člen
Odlok p pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Postojna (Ur. objave št. 6/79) se spremeni in sicer: v 3. členu odloka se besedilo prvega odstavka v celoti črta.
2.	člen
V	5. členu odloka se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Izvršni svet Skupščine občine Postojna določi podrobnejši program
dela za pripravo dolgoročnega plana občine Postojna, s katerim bodo opredeljene posamezne faze planiranja, roki, določene naloge ter organi in službe, ki so zadolžene za njihovo izvršitev «
3.	člen
V	6. členu odloka se besedilo v celoti črta.
4.	člen
V	8. členu odloka se spremeni besedilo tako, da se v celoti glasi: »Izvršni svet Skupščine občine Postojna pripravi in do konca maja
1984 predloži Skupščini občine Postojna osnutek, do konca oktobra istega leta pa predlog dolgoročnega plana občine Postojna. Roki v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine Postojna so v skladu z republiškim odlokom o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev. 30-2/79	Predsednica
Postojna 27. oktobra 1983	HORVAT STANKA 1. r.
Na podlagi 166. in 201. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1983 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI, DELOVNEM PODROČJU IN SESTAVI KOMISIJE ZA SPREMLJANJE*IZVAJANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
1. člen	^
Ustanovi se komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu.
Komisija za spremljanje zakona o združenem delu:
—	spremlja izvajanje zakona o združenem delu ter v zvezi s tem spodbuja aktivnost delavcev v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih ter njihovih delegatov in delegacij pri izvajanju zakona o združenem delu;
—	spremlja samoupravno prakso, opozarja na posamezne pojave pri uresničevanju zakona o združenem delu, daje pojasnila, pobude in predloge za izvajanje zakona;
—	sodeluje s pristojnimi organi in organizacijami v občini ter pospešuje delo vseh dejavnikov za čimhitrejšo, popolno in vsebinsko izvedbo zgkona o združenem delu.
2. decembra 1983 — št. 26
URADNE OBJAVE
381
2. č!en
Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu ima predsednika, podpredsednika in 11 članov.
*3. člen	;
Komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu sestavljajo po dva delegata iz vsakega zbora Skupščine občine Postojna in po en član Občinske konference ZKS Postojna, Občinske konference SZDL Postojna, Občinskega sveta ZSS Postojna, Občinske konference ZSMS Postojna,
Občinskega odbora ZZB NOV Postojna, Medobčinske gospodarske zbornice za Notranjsko, Izvršnega sveta Skupščine občine Postojna.
Predsednika, podpredsednika in člana komisije izvoli občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve.
Mandat članov komisije traja štiri leta in se praviloma ujema z manr datom delegatov občinske skupščine.
4.	člen
Administrativno tehnična in določena strokovna opravila za komisijo opravljajo strokovne službe Skupščine in Izvršnega sveta.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 021-1/77
Postojna, 27. oktobra 1983
Predsednica STANKA HORVAT 1. r.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA !NTERESNA SKUPNOST OBČ!NE !L!RSKA B!STR!CA
Na podlagi 8. člena statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica, ter 8. 9. in 13. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana in aneksa o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti za obdobje 1981 —1985 je skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti na svoji 3. redni seji sprejela
'	SKLEP
O USKLADITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA POTREBE SOLIDARNOSTI NA PODROČJU OBNOVE IN VZDRŽEVANJA KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV OBČINE ILIRSKA BISTRICA, V OKVIRU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1983
I.
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana in aneksa samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica za obdobje 1981 -1985, bodo v letu 1983 združevali naslednja namenska sredstva:
— za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju obnove in vzdrževanja komunalnih objektov in naprav v občini Ilirska Bistrica po stopnji 2,55% na osnovi BOD nepovratno in dohodja.	$
II.
Sredstva iz I. točke tega sklepa se izločijo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. decembra 1983 dalje.
Štev. 212/1/83
Ilirska Bistrica, 24. novembra 1983
PRIMC
*,.*nn!	'''f'
Predsednik skupščine VLADIMIR, dipl. inž. 1. r.
ENERGETIKA LJUBLJANA — TOZD BUTAN PUN
POPRAVEK
SKLEPA o ceni plina iz omrežja v soseski Livade v Izoli o plačilu stalnega prispevka, ki ga upravlja temeljna organizacija Butan plin Ljubljana
2. točka sklepa o ceni plina omrežja v soseski Livade v Izoli o plačilu stalnega prispevka, ki ga upravlja temeljna organizacija Butan plin Ljubljana (Uradne objave, št. 23/83) se praviloma glasi:
2.
*Stalni prispevek na priključno moč 0,1808 dir/W oziroma 245,20 din mesečno po stanovanju, za vzgojnovarStveni zavod Izola pa 4.028,45 din mesečno.*
KULTURNA SKUPNOST OBČ!NE KOPER
Na podlagi člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS štev. 1/81) ter 25. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Koper je skupščina občine kulturne skupnosti na seji zbora uporabnikov in seji zbora izvajalcev dne 20. oktobra 1983 sprejela
STATUT
OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI KOPER I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Kulturna skupnost občine Koper (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje in občani po krajevnih skupnostih zagotavljajo in združujejo sredstva, da bi v skladu s skupnimi interesi oblikovali politiko in razvoj kulturne dejavnosti, razvijali in zadovoljevali osebne in skupne kulturne potrebe ter varovali in bogatili kulturne vrednote.
2.	člen
V	skupnosti delavci in drugi delovni ljudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe ter potrebe in interese na področju kulture ter s temi potrebami in interesi usklajujejo svoje delo.
V	skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju kulturne dejavnosti v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje kulturne dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese.
Dejavnost skupnosti se izraža v posredovanju in varstvu kulturnih vrednot, zlasti v književni, glasbeni, plesni, gledališki, likovni in filmski umetnosti, v muzejsko-galerijski in knjižničarski dejavnosti, varstvu kulturnih spomenikov, varstvu arhivskega gradiva in ustvarjanju ter posredovanju kulturnih vrednot v založništvu, kinematografiji, radiu in televiziji.
3.	člen
Skupnost uresničuje svoje naloge v skladu z ustavo, zakoni, družbenimi dogovori in.samoupravnimi sporazumi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
4.	člen
Skupnost je ustanovljena za območje občine Koper (območje občine v nadaljnem besedilu: občina).
5.	člen
Ime skupnosti je: Kulturna skupnost občine Koper.
V italijanskem jeziku se glasi: Comunità culturale de! Cbmune di Capodistria.
Sedež skupnosti je v Kopru, Trg Petra Martinca 2.
382
URADNE OBJAVE
2. decembra 1983 — Št. 26
6.	č!en
Občinska kulturna skupnost ima štampiljko okrogle oblike. Na obodu je v krogu besedilo: ^KULTURNA SKUPNOST OBČINE KOPER, in .COMUNITÀ' CULTURALE DEL COMUNE D! CAPODISTRIA .
7.	č!en
Skupnost je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja skupnost neomejeno z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
Skupnost se vpiše v sodni register.
8.	č!en
Skupnost predstavna in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odostnosti pa namestnik predsednika skupščine.
V primeru odsotnosti predsednika skupščine in njegovega nemest-nika !ahko zastopa skupnost druga oseba v mejah pooblastil, ki jih da predsednik skupščine.
9.	č!en
Za usklajen razvoj kulturne dejavnosti se uporabniki in izvajalci organizirani v skupnosti po njej povezujejo z občinskima kulturnima skupnostima Izola in Piran, da bi skupaj z njimi:
—	ob)ikova!a skupne osnove kulturne pohtike,
—	usk!ajeva!a razvoj kulturnih dejavnosti,
—	se dogovarjata o zagotavljanju programov, ki so skupnega pomena za obalne občine,
—	uresničevala vzajemnost pri zagotavljanju kulturnih storitev,
—	uresničevala druge skupne interese in potrebe.
Da bi zagotovila skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini Koper in na obali Kulturna skupnost občine Koper pripravlja svoje dolgoročne, srednjeročne in letne plane in programe v sodelovanju s kulturnima skupnostma občin Izola in Piran. Pred njihovim sprejemom na seji skupščine Koordinacijski odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela na podlagi sprejetih smernic vodi vsklajevalni postopek z ustreznimi organi ostalih dveh kulturnih skupnosti na obali.
Zaradi usklajevanja skupnih interesov uporabniki in izvajalci sodelujejo tudi z drugimi občinskimi kulturnimi skupnostmi v primorski regiji
10.	člen
Uporabniki in izvajalci se združujejo v Kulturno skupnost Slovenije, da v njej oblikujejo skupne osnove kulturne politike, uresničujejo širše interese in zagotavljajo skladen razvoj kulturnih dejavnosti v Sloveniji.
11.	člen
Za dogovarjanje o skupnih nalogah in usklajenega delovanja pri teh nalogah, sodeluje skupnost z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini Koper. V ta namen lahko skupnosti družbenih dejavnosti ustanovijo skupne organe.
12.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravlja za kulturo pristojen upravni organ skupščine občine Koper.
Družbeno nadzorstvo nad delom skupnosti opravlja skupščina občine Koper.
13.	člen
Skupnost sodeluje s skupnostjo za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti v občini Koper, zlasti:
—	pri oblikovanju skupnih programov kulturnih dejavnosti,
—	pri usklajevanju odločitev, ki zadevajo poseben interes narodnostne skupnosti v kulturnem področju,
—	pri sofinanciranju pkupnega programa,
—	pri skupnem sodelovanju s Kulturno skupnostjo Slovenije. Skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti
občine Koper obravnava svoj program dela na področju kulture skupaj z občinsko kulturno skupnostjo na skupni seji skupščin obeh skupnosti po predhodni uskladitvi na sejah njihovih organov in z organi Kulturne skupnosti Slovenije.
Usklajen in soglasno sprejet program skupnosti za prosveto m kulturo pripadnikov italijanske narodnosti postane sestavni de! programa občinske kulturne skupnosti, ki za njegovo izvajanje zagotavlja tudi dogovorjeni delež sredstev.
H.	NALOGE SKUPNOST!
14.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani združeni v skupnosti uresničujejo skupne in splošne družbene interese na področju kulture ter opravljajo naloge določene v zakonu, ustanovitvenem sporazumu in v drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti s tem, da se zlasti sporazumevajo o uresničevanju svobodne menjave dela, o vzajemnosti in solidarnosti, o ukrepih za pospeševanje razvoja kulture ter skrbijo za dvig kulturne ravni delovnih ljudi.
H! SAMOUPRAVNA ORGAN!Z!RANOST !N URESNIČEVANJE DELEGATSK!H RAZMERIJ V SKUPNOSTI
15.	člen
Skupnost je organizirana tako, da dela v organih upravljanja, zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, kot uporabnikov in izvajalcev kulture pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena.
/
16.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje uresničujejo naloge skupnosti preko skupščine in njenih organov ter odbora samoupravne delavske kontrole.
I.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
17.	člen
Delegati v skupščini skupnosti imajo pravice in dolžnosti, ki jih določa Ustava SR Slovenije, zakon, samoupravni akti in ta statut, zlasti pa:
—	da izrazijo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine,
—	da oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščine,
—	da predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe,
—	da usklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi v občini, na medobčinski in republiški ravni,
—	da obveščajo delavce in druge delovne ljudi in občane, ki so jih izvolili, o svojem delu v organih skupščine in o delu organov skupnosti,
—	da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če !e-te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine,
—	da zastavljajo delegatska vprašanja,
—	da spremljajo delo organov in delovnih teles skupščine ter delo strokovne službe skupnosti in aktivno sodelujejo na sejah organov skupščine skupnosti, v katero so bili izvoljeni.
18.	člen
Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih odločajo skupno, se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju.
Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine o svojem delu delegacije in temeljne samoupravne organizacije ter skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo.
19.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov, način uresničevanja pravic in dolžnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom delegatov podrobno določa poslovnik skupnosti v skladu z ustavo in zakonom.
2. Skupščina skupnosti	^
20.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
21.	člen
Skupščina skupnosti je samoupravni organ za sporazumevanje ( svobodni menjavi dela za področje načrtovanja in uresničevanja kul turne dejavnosti v občini med uporabniki in izvajalci.
2. decembra 1983 — Št. 26
URADNE OBJAVE
383
Delavci in drugi delovni Ijduje. ,.r občani, sprejemaj, odločitve ; delovnega področja skupnosti z osebnim izjavljanjem ali p. svojih de-tegatth.	^	'
22.	č!en
Skupščino sestavlja zbor uporabnikov in zbor izvajaicev.
društvih ter delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali pa brez poprejšnje obravnave.
Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo obravnavo:
—	predlog elementov plana,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	druge zadeve, za katere se odloči skupščina oziroma njen zbor.
Zbora sta v mejah pristojnosti, ki jih imata, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna.
23.	člen
Število delegacij in konferenc delegacij ter način delegiranja v skupščtno skupnosti določa skupščina s posebnim splošnim aktom.
31. člen
Zadeve iž pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev:
—	enakopravno v obeh zborih,
—	v posameznem zboru samostojno,
—	na skupni seji zborov.
24.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, dtužbene in po-sebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki oprawvljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih.
25.	člen
V zbor izvajalcev delegira delavski svet ali drug organ upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki opravljajo kulturno dejavnost kot glavno dejavnost, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost ter delovni ljudje in občani organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost.
3.	Sklicevanje sej
26: člen
Skupščina dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik skupščine (skupna seja 34. člen), oziroma predsednika zborov (32. in 33. člen). V odsotnosti predsednikov opravljajo njihove naloge namestniki.
Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora sklicuje seje na podlagi sprejetega delovnega načrta skupščine oziroma zbora ter glede na potrebe.
27.	člen
Predsednik skupščine skliče sejo na lastno pobudo, v skladu s sprejetim delovnim načrtom, oziroma v drugih nujnih primerih. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo, če to zahteva:
—	najmanj ena tretjina delegacij zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev:
—	odbor samoupravne delavske kontrole;
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
(e predsednik v 15 dneh po prejemu pismene zahteve ne skliče seje, jo lahko skliče predlagatelj.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sklicevanje seje zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev.
28.	člen
Predsednik skupščine ali predsednik zbora skliče sejo s pismenim vabilom in z navedbo dnevnega reda seje. Vabilu za sejo mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo mora biti poslano delegacijam oziroma konferencam delegacij praviloma vsaj petnajst dni pred sejo.
O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve, in ko seje zaradi opravičenega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se lahko skliče seja z novim dnevnim redom v krajšem roku, vendar ne krajšim kot 10 dni. V vabilu je potrebno posebej obrazložiti, zakaj je seja sklicana v krajšem roku.
29.	člen
Natančnejše določbe o sklicevanju in vodenju sej skupščine vsebuje poslovnik skupščine.
4.	Delovno področje zbora
30.	člen
Delegati v skupščini skupnosti ali njenih zborih odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje obravnave delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, e-lovnih ljudi in občanov organiziranih v družbenih organizacijah in
32.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen zbor samostojno:
—	voli predsednika in njegovega namestnika izmed članov delegacij za zbor,
—	ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa naloge in odloča o sestavi teh teles,
—	sprejme program svojega dela,
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Zbor uporabnikov:
—	delegira delegate v organe upravljanja izvajalcev v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov,
—	določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov,
—	izvoli delegate v delegacijo za zbor uporabnikov kulturne skupnosti Slovenije.
*-	33. člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno:
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti;
—	sprejemata plane skupnosti in izvedbene akte;
—	sprejemata programe razvoja na področju kulture v občini;
—	sklepata družbene odgovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v teh postopkih dogovarjanja, ali sporazumevanja, oziroma o pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom;
—	sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti;
—	dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
—	določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina;
—	sprejemata program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu;
—	sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta skupnosti;
—	odločata o najemanju kreditov;
—	volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika;
—	volita oziroma imenujeta skupne organe uporabnikov in izvajalcev, druge organe skupnosti ter komisije in delovna telesa;
—	imenujeta s skupščinami drugih SIS v občini vodjo skupne strokovne službe;
—	imenujeta odredbodajalce za izvrševanje finančnega načrta skupnosti;
—	odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe;
—	dajeta soglasje k statutu in drugih samoupravnim splošnim aktom ter drugim aktom delovne skupnosti skupne strokovne službe, v skladu z zakonom in tem statutom;
—	soodločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju kulture v občini;
—	dajeta soglasje k aktom organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je skupnost;
—	sprejemata poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih
teles skupnosti;	*
—	opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje obeh zborov po zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi
384
URADNE OBJAVE
2. decembra 1983 — Št. 26
skupnosti in tem statutu, ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine, pa za njih ni izrecno določeno, da jih obravnava ah o njih odloča posamezni zbor samostojno oziroma da jih obravnavata ah o njih odločata zbora na skupno sejo z večino glasov delegatov obeh zborov.
34.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji:
—	oblikujeta politiko in obravnavata problematiko na področju kulture v občini;
—	obravnavata osnutke in predloge zakonov s področja kulture ter dajeta pobude in predloge za spremembo in dopolnitev teh zakonov;
—	dajeta pobude in predloge za sprejem predpisov s področja kulture;
—	obravnavata analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti; njenih organov, skupne strokovne službe, organizacij združenega dela na področju kulture ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti;
—	obravnavata pripombe, mnenja in priporočila skupščine in drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini, Kulturne skupnosti občine Koper ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti, ter jih obveščata o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi;
—	obravnavata pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole;
—	sprejemata statut, poslovnike in pravilnike skupnosti oziroma njenih organov;
—	imenujeta in razrešujeta predstavnike skupnosti oziroma delegirata delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov;
—	podeljujeta priznanja organizacijam združenega dela, drugim ^organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju kulture;
—	odpravljata druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut.
5.	Odločanje
35.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah zborov oziroma na skupni seji.
36.	člen
Odločitve in sklepi o zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno, so sprejeti, ce je zanje glasovalo večina vseh delegatov tega zbora.
Odločitve in sklepi o zadevah, o katerih odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov v vsakem zboru.
Stališča, sklepi in odločitve v zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
37.	člen
(e samoupravni splošni akti in drugi akti skupnosti ter sklepi v zadevah, ki jih sprejemata oba zbora skupščine enakopravno niso sprejeti v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, zbora nadaljuje obravnavo spornega dela ali predloga sklepa in znova glasujeta o spornih vprašanjih, potem ko sta dobila obširnejšo razlago od organov oziroma delovnih teles, ki so pripravili predlog akta ali sklepa.
38.	člen
(e se zbora tudi po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanje ne sporazumeta o besedilu samoupravnega splošnega akta ali drugega akta ali sklepa v zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbora določita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po tri člane.
Delo skupne komisije prisostvuje tudi namestnik predsednika skupščine kot koordinator dela med zboroma in komisijo.
39.	člen
Skupna komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zboroma.
40.	člen
Zbora si prizadevata uskladiti svoja stališča in sprejeti odločitev na podlagi sporazumnega predloga skupne komisije, če je le mogoče na isti seji.
Če so razhajanja med zboroma v stališčih in o spornih vprašanjih tako globoka in bistvena, da ni pričakovati, da bi lahko prišlo do uskladitve na isti seji, se nadaljnja obravnava in odločanje o zadevi preloži do naslednje seje.
,	41. člen
Če se v skupni komisiji za usklajevanje ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga, se predlog akta ali sklepa odloži.	,
Predlog akta ali sklepa v sporni zadevi se lahko da ponovno na dnevni red na predlog enega zbora ali drugega organa skupščine.
6. Predsednik skupščine in predsednika zborov
42.	člen
Skupščina skupnosti ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine, ki ju volita enakopravno oba zbora skupščine izmed članov delegacij.
Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika predsednika zbora voli vsak zbor samostojno izmed članov delegacij za ta zbor.
Volitve za predsednika skupščine in njegovega namestnika se izvedejo z javnim ali tajnim glasovanjem, o čemer odloča vsak zbor samostojno
Predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsednika zborov in njuna namestnika so izvoljeni za dobo dveh let. Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen na isto funkcijo.
43.	člen
Predsednik skupščine zlasti:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	odgovarja za zakonitost dela skupnosti,
—	sklicuje seje skupščine,
—	predseduje predsedstvu skupščine,
—	Skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini,
—	spremlja in nadzira izvajanje sklepov skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za javnost dela skupščine
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti ter sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti, ter naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
44.	člen
Namestnik predsednika skupščine:	^
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko le-ta ne more opravljati svojih dolžnosti,
—	pomaga predsedniku pri izvajanju njegovih nalog,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri predsednik ali skupščina.
45.	člen
Predsednik zbora:
—	sklicuje in vodi sejo zbora,
—	vodi sejo zbora, če zaseda zbor na ločeni seji,
—	skrbi, da dela zbor po poslovniku skupščine,
—	spremlja in nadzira izvrševanje sklepov zbora, sprejetih v zadevah, ki spadajo v izključno pristojnost zbora.
(e zbora zasedata skupaj, sodelujeta predsednika %borov pri pripravi dnevnega reda skupščine.
(e zbora zasedata skupaj, odločata o zadevah, o katerih sta pristojna odločati enakopravno.
(e je predsednik zbora odsoten, ga nadomešča njegov namestnik.
Predsednik in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zboru, ki ju je izvolil.

URADNE OBJAVE
385
,	46. č!en
Predsednik in namestnik predsednika skupščine skupnosti oba pred-sedntka ,n namestn.ka predsednikov zborov, predsednika skupnih organov zborov ,n vodja delegacije za zbor uporabnikov skupščine Kulturne skupnost] Slovenije sestavljajo predsedstvo skupščine
Predsedstvo skupščine zlasti:
—	usklajuje sklic skupnih in ločenih sej, zborov ter predlaga dnevne rede sej,
—	skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih.
—	daje pobude za izboljšanje in razvoj delegatskih odnosov v skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine^ s skupščinami drugih SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami,
—	z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov.
7.	Organi skupščine skupnosti.
47.	člen
Za izpolnjevanje sklepov skupščin, pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti, in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev.
Pri pripravljanju predlogov poročil so skupni organi dolžni ravnati po smernicah in napotkih skupščine.
Skupni organi skupščine so upravičeni zahtevati od drugih organov skupščine in od organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev poročila in podatke potrebne za spremljanje izvajanja samoupravnih sporazumov in odločitev skupščine.
48.	člen
Skupni organi uporabnikov in izvajalcev so:
—	Koordinacijski odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela,
—	koordinacijski odbor za samoupravne, kadrovske in organizacijske naloge,
—	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	Odbor samoupravne delavske kontrole.
Skupne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo le delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
49.	člen
Za opravljanje nalog in izvrševanja odločitev skupščine lahko skupščina imenuje tudi druge stalne in občasne organe.
Sestavo, naloge in trajanje mandata članov organov iz prvega odstavka tega člena določi skupščina skupnosti s sklepom o imenovanju.
a)	Koordinacijski odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela
50.	člen
Koordinacijski odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela ima 9 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in namestnika predsednika odbora.
51.	člen
Odbor opravlja naslednje naloge:
—	skrbi za pripravo predlogov programov skladnega razvoja kulturnih dejavnosti v občini ter samoupravnih sporazumov o temeljih plana in o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci,
—	oblikuje izhodišča, osnove, merila in druge elemente za vrednotenje programa kulturnih storitev in za sklepanje samoupravnih sporazumov,
oblikt^e predloge letnih in srednjeročnih planov svobodne menjave dela na področju kulturnih dejavnosti ter predlaga ukrepe za njihovo izvajanje,	..
—	spremlja in analizira uresničevanje sprejetih programov m h-
nančnih načrtov ter delovanje posameznih izvajalcev kulturnih dejav-
—	sodeluje z organi drugih občinskih kulturmh skupnost) m Kulturne skupnosti Slovenije pri vprašanjih zagotavljanja matena ne osnove za kulturni razvoj pripadnikov italijanske narodnost), za ejav nost kulturnih zavodov in organizacij, ki razen za občino oper oprav
ljajo tudi naloge za druge občine na Primorskem in za druge dejavnosti širšega pomena,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poverita zbora skupščine skupnosti na področju načrtovanja kulturnih dejavnosti in svobodne menjave dela.
b)	Koordinacijski odbor za samoupravne, kadrovske in organizacijske naloge	*
52.	člen
Koordinacijski odbor za samoupravne, kadrovske in organizacijske naloge ima 9 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev izmed njih pa tudi predsednika in namestnika predsednika odbora.
53.	člen
Odbor opravlja naslednje naloge:
—	spremlja razvoj samoupravnih odnosov, delovanje delegatskega sistema in obveščanje v okviru skupnosti ter predlaga ukrepe za njihovo izboljšanje,
—	skrbi za pripravo predlogov in sprememb samoupravnih splošnih aktov skupnosti in spremlja njihovo izvajanje,
—	spremlja, obravnava in daje pobude za samoupravno sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi kulturnimi skupnostmi v obalnih in drugih občinah in s Kulturno skupnostjo Slovenije, obravnava skupne samoupravne sporazume in družbene dogovore in jih predlaga skupščini skupnosti,
—	sodeluje z izvršilnimi organi občinske skupščine v zadevah, o katerih skupščini odločata skupno in spremlja uresničevanje sprejetih dogovorov, sporazumov, programov in sklepov,
—	pripravlja predloge za skupščino s področja kadrovske politike in družbenih priznanj posameznikom in organizacijam,
—	spremlja delovanje skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, obravnava njene programe dela, samoupravne in druge akte, oblikuje stališča in jih predlaga v obravnavo skupščini skupnosti,
—	opravlja druge skupne naloge, za katere ga pooblastita zbora skupščine.
c)	Predsednik koordinacijskega orbora
' 54. člen
Predsednik koordinacijskega odbora opravlja naslednje naloge:
-- vodi in usklajuje delo koordinacijskega odbora ter skrbi za izpolnjevanje nalog skupnosti,
—	sklicuje in vodi seje koordinacijskega odbora ter predlaga njihov dnevni red,
—	skrbi za zakonitost dela koordinacijskega odbora,
—	poroča zborom skupščine o delu koordinacijskega odbora med dvema zasedanjima zborov in o izpolnitvi sprejetih ukrepov,
—	po pooblastilu skupščine in koordinacijskega odbora opravlja druge naloge.
Če je predsednik koordinacijskega odbora odsoten, ga nadomešča namestnik predsednika koordinacijskega odbora.
d)	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
55.	člen
Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima skupščina skupnosti Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 7 članov.
Člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov. Po položaju so člani odbora predsednik skupščine, vodja skupne strokovne službe, strokovni delavec skupne strokovne službe za področje kulture, po dva člana pa volita v odbor zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
56.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge:
—	pripravlja predlog obrambnega in varnostnega načrta ter ju predlaga v potrditev skupščini skupnosti;
386
URADNE OBJAVE
2 decembra 1983 — $t. 26
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in varnostnem načrtu ter za opravljanje drugih nalog skupnosti s tega področja;
—	sprejema in dopolnjuje obrambni in varnostni načrt skupnosti;
—	usklajuje svoje obrambne priprave s pripravami izvršnega sveta, izvajalci kulturnih dejavnosti, drugimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi;
—	predlaga obrambne elemente v razvojnih načrtih in drugih splošnih aktih skupnosti ter ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina;
—	spremlja in ocenjuje varnostne razmere na področju kulturnih dejavnosti;
—	skrbi za varnostno vzgojo pri zaščiti kulturne dediščine;
—	spremlja in usmerja delovanje strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	o svojem delu poroča skupščini skupnosti;
—	opravlja druge naloge s svojega področja v skladu z zakonom, dogovori, sporazumi, samoupravnimi splošnimi akti skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite in sklepi skupščine skupnosti.
e)	Delegacija za zbir uporabnikov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije.
57.	člen
Zbor uporabnikov skupščine skupnosti izvoli 7. člansko delegacijo za zbor uporabnikov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije.
* Člane delegacije izvoli zbor uporabnikov skupščine izmed delegatov uporabnikov, izmed njih pa tudi vodjo delegacije in namestnika.
58.	člen
Delegacija predvsem:
—	razpravlja o gradivu skupščine Kulturne skupnosti Slovenije,
—	oblikuje predloge, stališča in pripombe na gradivo skupščine,
—	določa delegate za udeležbo na posameznih skupščinah,
—	o delu in sklepih republiške skupščine poroča organom skupščine skupnosti.
!V. SAMOUPR AVNA DELAVSKA KONTROLA
59.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti kot sredstev in način uresničevanja nadzorstva nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva svojih pravic in družbene lastnine. Nadzorstvo opravljajo po svojih delegatih v skupščini in njenih organih ter po posebnem organu Odborom samoupravne delavske kontrole.
*	60. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima !e-te pravice in dolžnosti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	nadzira skladnost delovanja organov skupnosti s pooblastili iz statuta in samoupravnih aktov skupnosti,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti,
—	najzira porabo sredstev skupnosti,
—	nadzira delo in poslovanje skupne strokovne službe,
—	nadzira obveščanje članov skupnosti,
—	opravlja druge naloge,
z
61.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 7 članov.
Člane odbora volijo delegacije na podlagi enotne kandidatne liste, ki jo sprejme skupščina. O izvolitvah članov Odbora za samoupravno delavsko kontrolo sprejme skupščina ugotovitveni sklep. Mandat članov traja štiri leta.
Ta postopek velja tudi za odpoklic članov odbora samoupravne delavske kontrole.
Postopek za odpoklic začne skupščina, kadar je zato podan kateri od razlogov, ki jih za odpoklic določa zakon.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole izmolijo izmed sebe predsednika odbora in namestnika predsednika.
62.	člen
& Odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik odbora* Pred- , sednik je dolžan sklicati sejo odbora, če to zahtevajo:
—	najmanj trije člani odbora,
—	predsednik skupščine,
—	najmanj ena petina vseh delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino.
Odbor se mora sestati najmanj dvakrat letno.
63.	člen
Najmanj enkrat na leto mora Odbor samoupravne delavske kontrole v zvezi z izvajanjem vseh nalog iz 56. člena tega statuta pripraviti poročilo o svojem delu, s svojimi ugotovitvami o oceni stanja v skupnosti in ga predložiti skupščini.
V
V PLANIRANJE V OBČINSKI KULTURNI SKUPNOST!
64.	člen
Nosilci samoupravnega in druž6enega planiranja na področju kulture, so delavci, drùgi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti.
Pravice in dolžnosti planiranja uresničujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani v skupnosti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in dogovor o temeljih plana občine, da sprejemajo plane skupnosti in da ukrepajo ter delujejo za njihovo uresničevanje.
65.	člen
Skupnost planira dolgoročni, srednjeročni in letni razvoj kulturnih * dejavnosti.
Dolgoročni plan se sprejema za razdobje desetih let ali več.
Srednjeročni plan se sprejema za razdobje petih let, z njim se določi uresničevanje usmeritev dolgoročnega plana.
Letni plan se sprejema za obdobje enega leta z njim se določi uresničevanje usmeritev srednjeročnega plana.
66.	člen
Planiranje v skupnosti sc prične s sklqpom o pripravi plana, ki ga sprejme skupščina.
S sklepom o pripravi plana določi skupščina roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni. Predlog plana pripravi koordinacijski odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela.
j*
67.	člen
Nosilci samoupravnega in družbenega planiranja na področju kulture opredeljujejo svoje potrebe in zahteve v procesu planiranja posamezno ali prek svoje delegacije, preko drugih samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini.	,
68.	člen
Koordinacijski odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela skrbi za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in pripravo predlogov osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
69.	člen
O osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana se zaradi usklajevanja potreb in interesov pri vseh udeležencih sporazuma organizira javna razprava, ki traja najmanj 30 dni.
Na osnovi rezultatov javne razprave o osnutku programa in ocene možnosti izvajanja za njegovo uresničitev predloži odbor usklajen predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupščine. Ta ga potrdi in daje udeležencem v podpisovanje. '	^
Sporazum je sklenjen, ko ga podpiše več kot dve tretjini udeležencev.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti sporazuma sprejme skupščina skupnosti.
70.	člen
Po veljavnosti samoupravnega sporazuma lahko k njemu naknadno pristopijo tudi drugi podpisniki, s tem da veljajo za njih obveznosti, ki jih sprejemajo s podpisom tega samoupravnega sporazuma od dnevat veljavnosti sànyupravhega sporazuma o temeljih plana.
2. decembra 1983 — Št. 26 .
URADNE CHIAVE
387
71.	člen
Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana izvajajo skupščma skupnosti njen koordinacijski odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela in pristojni organi skupščine občine. Ti organi so v okviru svojih pravic in obveznosti dolini ukrepati za uresničevanje oziroma izvajanje sprejetih planov.
72.	člen
Koordinacijski odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela, ki je odgovoren za sprejemanje plana in sporazumov, je v primeru, da teh tudi z dodatnimi ukrepi ni možno uresničiti, dolžan predlagati spremembe in dopolnitve skupščini skupnosti.
VI. OPRAVLJANJE	ADMINISTRATIVNO-STROKOVNIH
POMOŽNIH TER PODOBNIH DEL ZA SKUPNOST
*	73. člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine skupnosti, ustanovi skupščina skupnosti, skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini, Skupno strokovno službo, ki se organizira kot delovna skupnost.
Kot administrativno-strokovna, pomožna in podobna dela v smislu prejšnjega odstavka se štejejo tudi plansko-analitična dela, pripravljanje strokovnih podlag in gradiv za delo organov in delovnih teles, skupnosti in za sprejemanje samoupravnih odločitev, knjigovodska dela, razmnoževanje in razpošiljanje gradiv za seje organov in delovnih teles skupnosti ipd.
Naloge, ki jih delovna skupnost skupne strokovne službe opravlja za skupnost, se natančneje določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
74. člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pred delovno skupnostjo in skupnostmi — ustanoviteljicami strokovne službe, določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupščine skupnosti — ustanoviteljice in delovna skupnost.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena ureja zlasti: tistadela, ki jih delovna skupnost opravlja; osnove in merila za pridobivanje dohodka, delovne skupnosti, pravice, ki jih ima delovna skupnost glede odločanja o zadevah, in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih del; temeljne pogoje glede strukture del oziroma nalog; kvalifikacijsko strukturo kadrov v delovni skupnosti; odgovornost delovne skupnosti za opravljanje del, način reševanja medsebojnih sporov; način koordiniranja dela v delovni skupnosti; druga vprašanja skupnega pomena.
76.	člen
Vodjo delovne skupnosti imenujejo in razrešujejo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so skupnost ustanovile, potem, ko dobijo mnenje delovne skupnosti.
Vodjo delovne skupnosti se imenuje za dobo štirih let. Po poteku te dobe je lahko ponovno imenovan za enako mandatno dobo. Vodja delovne skupnosti je za svoje delo, in delo delovne skupnosti odgovoren skupščinam skupnosti, ki so ustanovile delovno skupnost.
77.	člen
Vodja strokovne službe opravlja predvsem naslednje naloge:
—	organizira in usklajuje delo strokovne službe,
—	skrbi, da je delo v strokovni službi zakonito, pravilno, pravočasno in racionalno,
—	organizira sodelovanje z drugimi organi in organizacijami v skladu z nalogami strokovne službe,
—	skrbi za zakonitost dela skupnosti in njenih organov ter racionalno poslovanje,
—	uresničuje pravice, dolžnosti in odgovornosti poslovanja organa v odnosu do delovne skupnosti skupne strokovne službe in v notranji
samoupravnih odnosih,
—	je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in zaključnega računa strokovne službe,
—	po sklepih skupščine in njenih organov opravlja tudi druge naloge.
78.	člen
Skupščina skupnosti imenuje enega delegata v razpisno komisijo za imenovanje vodje strokovne službe. Samoupravni sporazum o ustanovitvi delovne skupnosti podrobneje ureja način imenovanja, pravice, dolžnosti in odgovornosti vodje delovne skupnosti.
79.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog je potrebno soglasje skupščine skupnosti.
VII* JAVNOST DELA
80.	člen
Delo skupščine je javno.
Seje skupščine skupnosti in drugih organov so javne. Skupnost obvešča delavce, druge delovne ljudi in občane v sojem delu, stanju in problemih po njihovih delegatih v skupščini in v drugih organih, preko sredstev javnega obveščanja in na drug primeren način.
81.	člen
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje javnosti zlasti o stanju in problematiki kulture v občini, o njenem razvoju in o uresničevanju sprejete politike in vseh samoupravnih odločitev v skupnosti, o delovanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov, o delu strokovne službe, o uporabi sredstev za kulturo in še o drugih pomembnih vprašanjih s področja kulturne dejavnosti.
82.	člen	/
Poročanje o delu skupnosti se izvaja:
—	preko delegatov v skupščini in v zborih,
—	s primernim gradivom za seje skupščine in njenih organov,
—	s pomočjo sredstev javnega obveščanja,
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih posebej določi skupščina skupnosti,
83.	člen
Za redno in pravočasno obveščanje javnosti o delu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine.
84-. člen
Skupščina in njeni organi v posebno utemeljenih primerih sklenejo da bodo določena vprašanja obravnavali brez navzočnosti javnosti. Tako sklenejo zlasti v primerih, kadar to določa zakon ali drug predpis, ki šteje določene podatke kot tajnost.
85.	člen	,
Samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti, statut in drugi splošni akti, določeni v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi se objavijo v uradnem glasilu občine.
VIII. POSTOPEK SPREJEMANJA STATUTA IN DRUGIH SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
86.	člen
Statut sprejme skupščina na seji zbora uporabnikov in na seji, zbora izvajalcev po predhodni obravnavi v trajanju 30 dni o osnutku, ki ga prav tako — sprejme skupščina.
87.	člen
Po istem postopku se izvršijo tudi spremembe in dopolnitve statuta
Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlaga vsakzdelegacija in tudi vsrk delegat v skupščini.
88.	člen
Drugi samoupravni splošni akti se praviloma sprejemajo po postopku, ki velja za sprejem statuta.
388
URADNE OBJAVE
2. decembra 1983 — $t. 26
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
89.	(len
Ta statu! začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti, da k njem soglasje Skupščina občine Koper in se objavi v Uradnih objavah.
90.	č!en
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statutarni sklep o organih kulturne skupnosti občine Koper in o delegacijah za zbor upo-
rabnikov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije, ki ga je sprejela skupščina skupnosti na svoji seji 2. 3. 1982.
Številka: 02-4/83
Koper, dne 20. oktobra 1983
PREDSEDNIK SKUPŠČINE SKUPNOSTI
Mitja LOGAR, 1. r.
K temu statutu je dala soglasje skupščina občine Koper s sklepom št.: 023-8/82 z dne 26. oktobra 1983.
/