Gospbdarske stvari. Kmet in sadjereja. (Konec.) Porezovanje aadnib dreves in njihovo trebIjenje v pozaejših letib je jedna poglavitnih skrbi kmeta sadjerejca. To delo obatojčva po- glavitno v tem, da ae potrebijo in porežejo vse mladike, ki ao celemu drevesu le bolj na poti, ko na koriat K takim vejam in mladikam pa spadajo prvič vae veje, ki se križajo, drugiu veje, ki brez avitlobe in zraka drevesu noter v koš rastejo, tretjiS vse pregoste veje, četrtič stari lea, ki je že nerodoviten postal po spodnjih vejab na drevesu. petič \se navzdol viseie veje in šestie vae aubo lesovje in umirajoče mladike. To trebljenje se ima opravljati, ko se je prej razjaanjeno porezovanje končalo, sprva vsako leto, pozneje vsako 2 — 3 leto in se nadaljuje noter do 25. leta. Trebi se pa drevje pozno v jesen. ali po zimi, ali rano v spomladi. Močnejše veje se morajo vedno tako odrezovati, da ne oatajajo krclji ali odrezki na deblu, tedaj trdno tik debla. Vse vei-je rane se zamažejo 7. dreveano maž.j, ki obataja iz jednega dela ila, jednega dela kravjega blata in nekoliko leanega pepela, vse dobro med seboj pomešano. Ce je katero sadno drevo že zgodaj prav obilno rodilo, in če ae mu začne poznavati, da manj popolnoma izraščen sad prinaša tako, da ae more mialiti, drevo ae je v rodovitnosti pregnalo ali presililo, tudi nastane potreba drevo pomladiti. Pri nekaterih sadnih sortah posebno pri slivah se to more praviloma vsakib 10 — 12 let storiti. Pri pomlajevanju dreves se vse veje dreveau močno nazaj v les porežejo, ne škoduje, če se mu za četrtinko, celo za polovico veje nazaj porežejo. Gledati se mora pa pri tem delu, da je tam, kjer se veja prireže, nekaj mladik,^ katere potem soke zopet na se potezajo. Če je zeinlja že opešana, mora se takim dreveaom z obilnim gnojem pomagati. Dalnja strežba sadunoanim drevesom obstaja v tem, da ae gleda, da je njibova skorja vedno čista in snažna. Kjer suba skorja z drevesa sama ob sebi ne spada, tam jo je treba 0 deževjn spomladi z debla postrgati. Proti mabn, lišajem in mrčesju je najboljše sredstvo tanek lug iz lesnega pepela. To sredstvo niti ne škodi drevesu, vendar pa vse zajedavce uuičuje. Pri dreveaih, ki na travnikih stoje, ae mora okoli in okoli drevesa drn nekaj metrov na široko previdno izkopati, da more vlaga bolje do dreveanib korenin udirati. Po rodovitnih sadnih letinah je izlasti pri jablanah in slivab pognojitve treba. Zato je najboljše atanšana gnojnica ali pa tudi stanšana strnianica in kri. Vsa taka gnojila se morajo okoli drevesa razliti in plitvo s prstijo pokriti. Vsi ti navedeni nasveti ao lahko umevni pa tudi ne težko izvedljivi in če se vae to stori, bodo sadna drevesa po deželi gotovo v kratkem vso drugo podobo dobila in dosti obilneje rodila. Sejmovi. Dne 12. julija v Oplotnici, na Planini, v Rogacu in Šoštanju. Dne 13. julija v Ločali. Dne 15. julija pri sv. Rozaliji za Celjem in ua Zdolah. Dne 16. jul. v Dobju pa pri sv. Barbari pri Oplotnici. Dne 17. jul. pri sv. Ani na Krembergu, na Muti, pri sv. Filipu v Kofij. okraju.