Gospodarsfvo. Velik ozboroavnje dalmatinskih vinogiadnikov. Začei> kcm tega meseca se je vršilo v Šibeniku izredno debro obiskano protestno zborovanje dalmatinslcih vinogradnikov proti sedajnemu zapostavljanju vinogradniških ijte-es od strani vlade. Navzočih je bilo okrog 6000 vinofjradnikov iz vseh krajev Dalmacije. Zborovanje, katero je vodil Dane Škarica, se je vršilo na Veliki Poljani kralja* Petra. Po otvoritvi shoda je omenil vse težkoče. ki tarejo danes jugoslovanskega vinogTadnika, ki se nahaja na robu propada. Rekel je, da nam ne preostaje drugega, kakor da se borimo z vsemi dopustnimi sredstvi za popravo in zboljšanje stanja, četudi proti sedajni vladi, ki je prinesla tak zakon ter zakrivila sedajni položaj. Ako vlada ne prekliče tega zakona, so vinogradniki prisiljeni vsled svojih ekonomskih neprilik, da odpcveio pokorščino ter ne plačujejo taks in doklad. V istem smislu so tudi govorili: Cvitanovič iz Viša, Drago Miličič jn Markovič iz Vrgerca, Trlajs iz Šibenika, Darič iz Splita, dr. Uglešič in drugi. Novi taksni zakon mora izginiti! Bivši narodni poslanec Frartič je izjavil, da je na fronti dejal vojakom, naj skrbe, da se osvobodijo Avstrije, ker dosežejo s tem ne samo politično, ampak ekonomsko svobodo. Minulo pa je med tem šest let vladavine z dokazcm, da nima danes narod niti ene niti druge svobode. Resolncija, ki obstoji iz devet točk, je bila soglasno sprejeta in ob sklep« je dejal predsednik: »Mi smo država, a oni su svi 'upeži[« Sklenili so, da se odpošlje ta resolucija vsem nvinistrstvom, vsem poslaniškim klubom, ter vsem trgovskoobrtnim komoram. —ar. Izhlapevanje vina. Znano je, da zmanjka črez; nekaj tednov v vsakem sodu vsled izhlapevanja nekaj vina, čeludi je bil sod še tako -obro zabit. Narod pravi, da se vino — vsuši. a izguba je večja ali manjša in je večinoma odvisna: a) od temperalure in vlažnosti kleti; b) od starosti in jakosti vina; c) od posode. Čim toplejša je klet, tem več gre vina v izgubo. Isto velja za suhe kleti. Mlado vino, ki še vsebuje mnogo ogljenčeve kisline, rabi več doliva, kakor staro že obležano in zrelo vino. Močna vina, ki vsebujejo mnogo alkohola, so izhlapevanju bolj podvržena nego slaba. Les, iz katerega je sod narejen, igra v tem vprašanju tudi važno vlogo, Ako je rastel hrast v ravnini, v dobri in globoki zemlji, potem je les mehek in prhel, ker je drevo naglo rast- 10. Sodarji se ne branijo takega lesa, ker se da lepše kalati in laglje obdelovati. Trdi in gosti les daje gorski hrast ali taki, ki so rastli počasi na slabši zemlji. Sodi iz tega lesa so tudi trikrat bolj trpežni. Izguba na vinu vsled izhlapevanja se ne da splošno določiti, ampak je odvisna od slučaja do slučaja. Meja leži med 3 ia 6 odstotkov na leto. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 13. junija se je pripeljalo 115 svinj, 1 ovca; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 200 do 225 D, 7—9 tednov stari 250—275, 3—4 mesece stari 275—650, 5—7 mescev stari 750—950, 8—10 mescev stari 1100—1175. 1 kg žive teže 15—17.50, mrtve teže 20—23.75 ovca komad 225—250. Cene govedi so začele padati na zagrebškem in po drugih sejmih na Hrvatskem. Kljub padcu cen goveje živine pa je ostalo meso v ravno tako visokih cenah, kakorpred padcem. Tržne cenc v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesta I. 25—27 D, II. 22—24, III. 19—21. Teletina je po 25—27, II. 19—24. Svinjsko meso je po 25—30 D. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 14—17. 11. 10—15. Kože: 1 kom. konjske kože 150—225, 1 kg goveje kože 15—20, telečje kože 30—32, svinjske kože 12.50, gornjega usnja 110—140, podplatov 90—120. Perutnina: majhen piščanec 18, večji 36, kokoš 40—65, raca 40, gos 75, puran 120, domači zajec 12.50—40. — Črešnje so po 10—12 dinarjev. Žito: 1 kg pšenice 3.25, rži 3, ječmena 3, ovsa 3, prosa 4, ajde 3, fižola 5—7. — Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 5.75, št. 1 5.50, št. 2 5, št. 5 4.50, št. 6 4, št. 7 3.50, prosena kaša 7, ješprenj 6.50, otrobi 2.50, koruzna moka 3.50, koruzni zdrob 4.50, pšenični zdrob 6.50, ajdova moka št. 1 8, št. 2 7, ržena kava 10, cikorija 25. Krma: 1 met. stot sena 50, ovsene slame 50—62.50. Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 200, mehkih 175, trboveljskega premoga 42 do 45, velenjskega 27—30, 1 kg oglja 1.50—2 D. Iz našega lesnega trga. Koj po padcu francoskega franka se je položaj na lesnem trgu v Jugoslaviji znatno zboljšal. Povpraševanje po našem Iesu od stranž Francije je zelo veliko. Posebno se je dvignilo zanimanje za naš trdi les. Lesna trgovina z Italijo je postala v zadnjem času zelo živahna. Od nas se izvažajo v Italijo znatne množine bukovega in mehkega lesa. Nemčija je začela pri nas nakupovati les za žage in to radi tega, ker jej ne prija več nakup na Poljskem. — Avstrija izvaža iz Jugoslavije hrastov in jesenov les. Za jesenove kole (štange) plačujejo Avstrijci 1600 din. franko obmejna postaja. Zelo veliko je povpraševanje po hrastovih ter bukovih železniških pragih. Zadnji čas se je iz naše države izvozilo zelo veliko železniških pragov. Trgovina z drvami pa je znatno padla in se poslabšala. Predvsem pa treba pribiti, dejstvo, da so se lesne cene v Jugoslaviji utrdile in ni pričakovati kakih znatnih poviškov ali padcev. Cene novemu zagrebškemu krompirju so znižali na 4.50 D 1 kg. Cene novemu krompirju v Zagrebu so padle, ker je prišlo na trg zelo veliko novega krompirja iz Istre. Za novi krompir iz Novega Sada zahtevajo prodajalci na zagrebškem trgu 5 D za 1 kg, bolgarski vrtnarji zahtevajo v Zagrebu za novi krompir od 10—12 Dza 1 kg. Iz žitnega trga. Znižane cene za pšenico in moko so vplivale zelo na prodajo pšenice in tudi na prodajo moke v inozemstvu, kamor se }e zadnjf dni izvozilo zelo veliko. Znižane cene moki in pšenici za izvoz so skoro nižje kakor na naših trgih in to največ radi tega, ker se je pojavila gkde prodaje moke in pšenice na inozemskih trgih Madžarska kot naš konkurent. Dovozi pšenice na naše trge po Hrvatskem in Slavoniji niso obilni, a v očigkd letošnji ugodni žetvi padajo žitne cene in danes ne veruje nobeden od večjib. žitnih trgovcev, da bi se v kratkem času zamogle žitne cene povspeti do prejšnje visokosti. — Pšenica najboljše kakovosti je po 3 D, a ona slabših vrst je še znatno cenejša. Železniški promet preko vojvodinske postaje Bogojevo (v bližinikjer se zliva Drava v Donavo) je obustavljen in radi tega ne more kupljena žitna roba ob pravem času na določena mesta. Glede prehrane pasivni kraji razpolagajo pri nas z le neznatnimi žitnimi zalogami. Žitna roba, ki roma preko postaj Novi Sad in Indija, zaostaja na potu. Naloga železniškega ministrstva bi bila, da bi odredilo, da se žito, ki stoji danes na postajah Novi Sad in Indija, odpremi na adrcsirana mesta, ker sicer bo nastalo pomanjkanje žita ler moke in bodo žitni trgovci radi slabega železniškega prometa znatno oškodovani. — Moka nularica je po 5 D, krušna po 3.75—3.80 D. Ze lo veliko naše koruze se prodaja v zadnjem času v inozemstvo. Cene koruzi v Vojvodini so po 2.30 D, v Sremu po 2.50—2.52. — Oves se prodaja samo pri nas in se plačuje po 310—320. Izgledi na letošnjo žetev po naših najbolj žitorodnih krajih so zelo povoljni in v 8—10 dneh bodo zaeeli na jugu žeti ječmen. Posebno žetev pšenice bo letos pri dobro in zdravo razvitem klasju zelo dobra. VI. poročilo Hmeljarskega društva va Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v Savinjski dolini in njeni okoiici. Zalec, 15. 6. 1924. Pri povprečni zjutrajni temperaturi 9 stop. R in pri zadostni, skoraj preobilni padavini se je hmeljska rastlina nadalje dobro razvijala, je dorasla do vrha drogov in žic, je zdrava in brez vsakega mrčesja ter kaže obilo panog. Sedaj hmeljarji obsipavajo nasade. 2. junija je huda toča skoro uničila nekaj nasadov v okolici Marenberga. — Društveno vcdstvo. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 82.50 D, francoski frank 4.65, italijanska lira 3.58, čehoslovaška krona 2.45, in 100 avstrijskih kron 0.11 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.70 centimov. KOLJE! KOLJE! KOLJE! Sedaj je trs v najlepšem cvetu Na radost in veselje kmetu; In zvit krčmar že opazuje, Kdo gorco dobro obdeluje .... Kjer raste bujno vinska trta Na kolje vezana, podprta — Tam grozdja bo v jesen obilo In dobro vino se bo pilo .... Naj torej nihče ne zamudi, Po kolje naj se ko} potrudi: Pri meni je na razpolago Še vedno prvovrstno blago. Franjo Gnilšek, trgovina z vinom in lesom, Maribor, Razlagova ulica 25.