NAS CASOPIS 441/26. 9. 2016 C M Y K Odprli »muzej« Časovna Vrhnika – Cankarjevo mesto je bogatejše za novo razstavišče Moja Ljubljanica kapsula Na Vrhniki so sredi meseca v pritličju Kulturnega centra odprli stalno razstavo Moja Ljubljanica, po domače: odprli so muzej o tej znameniti reki sedmerih imen. Ljubljanica naj bi nekako postala osrednja nit vrhniške identitete, ker združuje tako Barje kot Cankarja, torej dva elementa, ki sta Vrh'nčanom, kot si pravijo, vedno dajala identiteto. Ljubljanica je lena reka, ki se počasi vije proti prestolnici, zato je polna rastja, mogoče na prvi pogled zato celo neprivlačna, a pred tisočletji, ko so jo začeli uporabljati za plovno pot, zagotovo niso imeli nanjo takega pogleda. V primerjavi z zdajšnjimi gledanji je bila kot avtocesta, okno v svet, brez katerega Vrhnika nikoli ne bi bila to, kar je danes. Koliko ton tovora so po njej zvozili Rimljani, kasneje vrhniški  tržani in proti koncu njene transportne vloge industrialci? Sam Bog ve, a če si predstavljate, da je od vsake vožnje depozitorija, izkopala in predala v konzervacijo padel v vodo vsaj en košček tovora, tamkaj izkopani deblak. Projekt je potem ne preseneča, da je reka s ocenjen na 1,3 milijone evrov. --> svojim glinenim dnom prava časovna kapsula. To je, kot so dejali arheologi, ne samo slovenski, ampak lahko celo svetovni fenomen, ki opravičuje njeno kandidaturo na Unescov seznam kulturne dediščine. Na strani Vrhničanov pa je, da to danost kar najbolje izkoristijo. Gašper Tominc, novinar in urednik Horjul Varnejša pot v Besede Cankarja šolo Stvari so na svetu, ki jih človeška pamet tudi z veliko Obnovili so Šolsko ulico in zgradili težavo ne preudari do kraja. povezovalno cesto do vrtca. Zdelo se mi je, da so nam teh klad nevoščijivi stari ljudje zato, Sanirali so vozišča Šolske ulice, zatem pa zgradili ker so prenerodni in prepusti, povezovalno cesto med šolo in vrtcem, ki bo da bi plezali nanje. poskrbela za razbremenitev Šolske Najbrž sem sodil prav. ulice in večjo varnost otrok na poti v šolo in iz nje. --> Vrhnika je dobila dolgo pričakovani muzej, ki s sodobno postavitvijo, arheološkimi predmeti in domišljeno postavitvijo obiskovalcev ne bo raz­očarala. Odprtje razstave je samo del večjega projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, v okviru katerega je občina (s partnerjema v pro­jektu Biotehniško fakulteto in zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljana) raziskala in zavaro­vala rimsko ladjo pri verdskih ribnikih, uredila tamkajšnjo brežino, preučila možnosti mokrega Dobrova-Polhov Gradec Odprli novo cesto do šole OŠ Dobrova je šolsko leto začela z novo dostopno cesto, parkirišče in avtobusno postajališče. Nova prometna povezava ni samo varnejša, ampak bo tudi pošteno razbremenila stari del naselja, kjer je potekala dolga desetletja. Cesto sta svojemu namenu predala župan Franc Setnikar in ravnatelj Vilijem Kovačič. Borovnica V Krimski jami tudi otroci Zaključilo se je izkop žrtev iz jame. V 21 akcijah so jamarji in prostovoljci odkrili posmrtne ostanke 28 ljudi, tudi otrok. --> --> Log-Dragomer Odprli ambulanto Od 12. septembra dalje lahko v občini obiščete splošnega zdravnika. Ambulanta deluje v prvem nadstropju dializnega centra. Odprta je trikrat na teden, v ponedeljek, petek in sredo. --> NAS CASOPIS 441/26.9.2016 C M Y K 3 3 Vabilo Gledališki dnevi, sezona 2016/17 GLEDALIŠK A SKUPINA, KUD DOBROVA Od oktobra 2016 do marca 2017 se bo v kulturnem domu na Dobrovi zvrstilo pet predstav amaterskih gledališč širom Slovenije ter predstava s profesionalnim igralcem Vladom Novakom s predstavo Gajaš - arestant. Program gledaliških dni si lahko ogledate na spletnem naslovu: www.kud-dolomiti.si. Vpis bo potekal od 17.30 na dan pr ve predstave (15. oktober). Prve novice Poletni vklop navdušuje tudi druge občine Vrhnika – Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ob finančni pomoči občine že vrsto let prireja brezplačno poletno varstvo za osnovnošolce – imenovano Poletni vk lop. Zanje je ekipa animatorjev v dveh mesecih pripravila na desetine različnih delavnic iz sveta športa in kreativnosti, nekatere so bile tudi izobraževalne ali pa »zgolj« družabne. Otroci so se imeli odlično, starši pa so imeli eno skrb manj, kaj se dogaja z njimi,medtem ko so sami v službi. Vklop je v povprečju obiskalo čez sto otrok, je pa koncept vzbudil zanimanje tudi sosednjih občin, ki povprašujejo, da bi se mu prihodnje leto pridružile. V občino prihaja glasbena šola Log - Dragomer – Igranja na kljunasto flavto, kitaro in tolkala ali pa petja se boste lahko naučili v domači osnovni šoli. Za glasbeno izobraževanje mladih glasbenih upov bo skrbela Glasbena šola Emil Adamič, ki je bila pred petimi leti ustanovljena kot zasebni zavod v sosednji Občini Dobrova - Polhov Gradec. Glasbena šola deluje v štirih občinah, v osnovnih šolah, ima svojo godbo, poleg tega pa je od letos vpisana tudi v razvid izvajalcev javno veljavnih programov na področju vzgoje in izobraževanja. Šolski prag prestopilo 36 prvošolcev Horjul – V šolskem letu, ko na nacionalni ravni beležimo najmočnejšo generacijo prvošolcev v zadnjih dveh desetletjih, je v šolske klopi Osnovne šole Horjul sedlo 36 prvošolcev, kar je zgolj peščica od skoraj 22.300 šestletnikov, ki v Sloveniji prevzemajo status šolarja na novo. Umrl je Joe Sutter, oče boeinga 747 Dobrova - Polhov Gradec – V 96. letu starosti je umrl Joe Sutter, oče Boeinga 747, ki --> --> velja za enega najuspešnejših potniških letal. Njegov oče Franc Suhadolc izhaja z Dobrove, v ZDA pa se je preselil v času zlate mrzlice. Franc je svoj priimek kot mnogi drugi zaradi praktičnosti spremenil v Sutter. Joe Sutter je večkrat obiskal Slovenijo, tudi Občino Dobrovo - Polhov Gradec. Bil je tudi prvi častni občan Občine Dobrova - Polhov Gradec. Subvencije za male čistilne naprave Borovnica – Občina je objavila javni razpis za nakup in gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav do petdeset populacijskih enot. Razpis je odprt do konca oktobra, vse podrobnosti pa najdete na spletni strani občine. --> Odprli »muzej« Cerar vesel, da se Vrhnika prebuja in razvija Vrhnika, 13. september – Odprtja nove stalne razstave Moja Ljubljanica v pritličju Kulturnega centra Vrhnika, kjer je na več kot tisoč kvadratnih metrih razstavljenih več kot štiristo izvirnih predmetov iz struge reke Ljubljanice in kolišč na Barju, sta se udeležila tudi predsednik vlade Miro Cerar in kulturni minister Tone Peršak. V rhnika z odprtjem muzeja, ki ga, gledano po muzejski stroki, niti ne bi smeli tako imeno­ vati, zaključuje svojo največjo letošnjo investicijo na področju družbenih dejavnosti. Dolgo so is­ kali vsebino pritličja Kulturnega centra, nekda­ nje šivalnice IUV, je pojasnil Janko Skodlar, vodja projekta s strani občine. Za prvotno predlagane športne površine po njegovem mnenju prostor ni najbolj primeren, zato so iskali nove rešitve. Na koncu je prišla ideja o muzeju, o katerem je že pred tem občino nagovarjalo vrhniško muzejsko društvo. Vse skupaj se je nato »poklopilo« v tako imenovanem projektu Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, v okviru katerega je občina v sode­ lovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane ter Biotehniško fakulteto v Ljubljani raziskala in zavarovala rimsko ladjo pri verdskih ribnikih, uredila tamkajšnjo brežino, proučila možnosti mokrega depozitorija, izkopala in predala v kon­ zervacijo tamkajšnji deblak in kot krono vsega skupaj vzpostavila v pritličju Kulturnega centra še stalno razstavo –zdaj imenovano Moja Lju­ bljanica. Kaj lahko vidimo? Kot je bilo zapisano v sporočilu za javnost, je idejna zasnova razstave plod Irene Šinkovec iz Mestnega muzeja Ljubljana in Damijana Gašpa­riča iz vrhniškega arhitekturnega biroja Delavni­ca. Rdeča nit razstave je reka: njen podzemni svet, dno, gladina in brežina. Vsak od omenjenih sve­tov je prikazan na svojstven način: podzemski s temnim hodnikom, v katerem raziskujemo pod­zemno Ljubljanico; dno oziroma strugo simboli­zirajo arheološke najdbe, gladino oziroma breg pa v nadstropju višje predstavlja zgodovina Vrhnike in okolice od srednjega veka do današnjih dni. Ar­heološki razstavi daje poseben pečat velikanska vitrina Potočnikove zbirke – arehološki predmeti, ki jih je v Ljubljanici pred desetletji našel Miro Potočnik – in pa deblak, na katerega zaenkrat spominja samo silhueta. Čeravno je bil eden od glavnih razlogov za vzpostavitev razstavišča, bo vanj postavljen šele čez nekaj let – ko bo končan postopek njegove konzervacije. Dvatisoč let star rimski deblak je dolg 15 metrov in velja za enega največjih tovrstnih v Evropi. Razstava se zaključi z aktualnimi prizadevanji za čisto Ljubljanico (lo­čevanje odpadkov, čistilna naprava), kar je vrhu­nec sobivanja človeka z omenjeno reko. Iz malega raste veliko O muzeju oziroma o projektu Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je bilo že veliko napisa­nega, še več pa povedanega na občinskih sejah. Nekateri svetniki so menili ali pa še menijo, da gre za drag projekt in da bo občina morala vsako leto kar pošteno seči v žep, da ga bo vzdrževala. Sprašujejo se tudi, ali bo resnično takšen turistič­ni magnet, kot je predstavljen javnosti, ali pa ne bo nemara nasedla investicija. Skodlar meni, da ne, saj naj bi muzej postal začetek turističnega prebujanja Vrhnike oziroma šele izhodiščna toč­ka za nadaljnje tovrstne projekte. Naj spomnimo, kar smo že pisali, da sta na terenu – v Močilniku in pri verdskih ribnikih – predvideni še dve in­formacijski točki, ki bi se navezovali na omenjeni muzej. Investicija (dvig deblaka, ureditev brežine, zaščita ladje in muzej) bo stala okoli 1,3 milijo­na evrov, od tega bo finančni mehanizem EGP (Evropski gospodarski prostor) primaknila 846 tisoč evrov, ostalo pa večinoma občina. Muzej je našel svoje mesto v pritličju Kulturnega centra Vrhnika, v katerega je bilo od leta 2012 po bese­dah župana Stojana Jakina, vloženih 5,8 milijona evrov (nad muzejem sta še knjižnica in šola). Od tega je bilo občinskih sredstev 3,6 milijone evrov, evropskih oziroma drugih pa dobra dva (Kohe­zijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Fundacija za šport, državni proračun, Evropski gospodarski prostor, BF, MGML). Minister o kulturnem zemljevidu, premi­er o sodelovanju Odprtja razstave Moja Ljubljanica sta med dru­gim udeležila tudi premier Miro Cerar in kultur­ni minister Tone Peršak, ki sta o muzeju povedala same lepe besede. Peršak je menil, da je Vrhnika s pričujočim »muzejem« stopila na zemljevid kul­turnega turizma, hkrati pa občini čestital, da je uspela oživiti že tako rekoč propadanju zapisan objekt nekdanje šivalnice IU V. Tudi premiera Cerarja je razveselilo, da se Vrhnika prebuja in razvija, podobno kot se – tako premier – dogaja z našo domovino. Pohvalil je vrhniški odnos do naravne in kulturne dediščine ter smele načrte prihodnjega sobivanja z njo. Dejal je še, da je ta­kšno sodelovanje različnih strok, javnosti in raz­ličnih nivojev javne uprave z enim samim ciljem lahko zgled celotni državi. Očitno ga je Vrhnika prepričala, kajti obljubil je tudi pomoč države pri primerni obeležitvi stoletnice Cankarjeve smrti leta 2018. Reka sedmih imen in tisočerih najdb Reka Ljubljanica ni samo slovenski fenomen, marveč svetovni, meni Andrej Gaspari, podvodni arheolog in tudi soavtor razstave. Zaradi njenega mladega nastanka na svojem dnu skriva pravo bogastvo arheoloških najdb od mezolitika skozi prazgodovino, rimsko dobo do srednjega in no­vega veka. Neverjetne najdbe, ki so tako rekoč na dosegu roke, dobro ohranjene in v »neizmernih« količinah, so neprecenljivo ogledalo preteklosti. Zato ne preseneča, da želijo Ljubljanico umestiti na Unescov seznam kulturne dediščine. Omenje­na reka je bila še do pred stoletja glavna prometna žila med zdajšnjo prestolnico in Vrhniko, zato se je v njej nabralo ogromno predmetov, ki so v njej končali naključno (recimo ob nesrečah) ali namerno – kot daritev bogovom. Res, reka Lju­bljanica je lahko s svojimi najdbami, kot je nekoč že omenil Cankar in na odprtju razstave tudi direktor Muzej in galerije mesta Ljubljane Blaž Peršin, enajsta šola za vse nas. Delo se šele začenja Razstavišče bo vodil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ob strokovni pomoči ljubljanskega zavo­da Muzej in galerije mesta Ljubljane. Čeprav je projekt z odprtjem muzeja na nek način zaklju­čen, pa se za upravljavca pravo delo šele začenja. Kot je dejal Boštjan Koprivec iz ZIC Vrhnika, bo njihova naloga, da skrite zaklade Ljubljanice čim bolj približajo domačim in tujim gostom ter da bodo razstavišče zapuščali s ciljem, da bi si neka­tere naravne in kulturne dediščine ogledali tudi v naravi. Vrata muzeja bodo odprta vse dni v tednu od 10. do 18. ure, razen ob ponedeljkih. Vstopnice so primerne za vsak žep: družinska stane deset evrov, za odrasle pet, za otroke, študente, dijake pa 2,5 evra. Podrobnejše informacije dobite na w ww.visitvrhnika.si, zavihek Kaj videti (Kultur­ne znamenitosti). Gašper Tominc V Verdu splavili rimski deblak Verd, 27. avgust – Zadnjo soboto v avgustu so pri ribnikih v Verdu splavili deblak, ki so ga na tem kraju tesali že od pomladnih mesecev naprej. Gre za tako imenovani Projekt de­blak, v okviru katerega študenti arhe­ologije in prostovoljci pod strokovnim vodstvom Skupine STIK in Zavoda za podvodno arheologijo vsako leto izde­lajo zgodovinsko plovilo z namenom promocije reke Ljubljanice in njene dediščine. Letos so od spomladi izde­lovali rimski deblak, izključno z roč­nimi orodji, del so bila rekonstruirana rimskodobna tesarska orodja. Tako je iz hrastovega debla nastal čoln, na ka­terem je prostora za največ štiri osebe. Splavitev v Ljubljanico je pritegni­la veliko pozornosti. Organizatorji so dopoldne popestrili še z rimskim vo­jaškim taborom, rimsko tržnico in ku­hinjo, namiznimi igrami tistega časa in otroškimi kreativnimi delavnicami. Pred spustom v reko so plovilo po rim­sko blagoslovili in se priporočili rim-skim vodnim bogovom. Po brunih, ki so jih podkladali pod plovilo, so ga po­tisnili do želenega mesta in ga nato po leseni drči spustili v zeleno Ljubljanico. Na kopnem težko in nerodno plovilo se je v reki iz grdega račka spremeni­lo v laboda: dvojica rimskih krmarjev je v spremstvu še nekaterih drugih s plovilom zaplula proti Ljubljani, kjer je bil pozno popoldne napovedan svečan sprejem v okviru festivala Noči v stari Ljubljani. Po organizatorjevih podatkih naj bi bilo samo v Evropi znanih več kot tri tisoč deblakov, ki so skozi prazgodo­vino in antiko veljali za najpogostejše plovilo na celinskih vodah. Uporaba tovrstnih čolnov je ena glavnih zna­čilnosti Ljubljanskega barja v vseh obdobjih. Kar zadeva rimsko obdobje in Vrhniko, naj bi tovrstna plovila za prevoz po reki večinoma uporablja­li trgovci, ladjarji in čolnarji na liniji Navport in Emona, in sicer za prevoz tovora in ljudi. Gašper Tominc, foto: GT Tudi Vrhnika v Düsseldorfu Občina Vrhnika se je kot ena izmed 58 občin vključila v vseslovenski projekt Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji. Slovenske občine, ki jih druži zavest, da so popotniki z avtodomi dragoceni gostje, ki si želijo raziskovati in doživeti Slovenijo od blizu, so se letos predsta­vile že na tretjem sejmu v tujini – po Stuttgartu in Münchnu še v Düsse­ldorfu, ki je potekal od 26.8. do 4.9. »Odločitev, da se aktivno predstavimo na sejmu v Düsseldorfu, je bila prava. Na sever Nemčije smo se odpeljali z av­todomom, ki nam ga je posodila novo­meška Adria Mobil. Kar posebej veseli, je to, da so obiskovalci, s katerimi smo se pogovarjali, prepoznali Slovenijo kot deželo, v kateri se lahko tudi ustavijo, ne le peljejo po avtocesti mimo. Majh­ne razdalje, raznolikost pokrajine ter široka ponudba različnih aktivnosti lahko k nam pripeljejo številne popo­tnike z avtodomom, saj prav vsak lah­ko najde nekaj zase. Produkt pa so kot zanimiv prepoznali tudi tuji novinarji in verjamem, da bodo tuji bralci revij za tovrstno preživljanje prostega časa prav kmalu seznanjeni z možnostjo postanka in raziskovanja Slovenije,« je povedala koordinatorka projekta Pe­tra Krnc. Obiskovalcem sejma je bila na voljo brezplačna brošura, ki vsebuje osnovne informacije o stotih lokacijah, na katerih lahko popotnik z av todo­mom brezskrbno prenoči. (nč) ki je že drugo leto zapored državna pr­vakinja v kategoriji deklic. Gašper Tominc Na Ljubljanskem vrhu poslej samo še ena »krogla« Vrhnika – Pozorni bralci ste lahko opazili, da je na Ljubljanskem vrhu od konca avgusta samo še ena »krogla«. Pod kupolo je bil vojaški radar dol-Jugoslovanska armada je sredi se­gega dosega (AN TPS 70), ki je na tem demdesetih let prejšnjega stoletja zara­mestu deloval od odhoda Ljudske ar-di izredno dobre geografske lege in bli­made 1991. Življenjska doba se mu je žine vojašnice na Vrhniki in v Logatcu iztekla pred približno petimi leti, ko so na vrhu Ljubljanskega vrha postavila ga zamenjali s sodobnejšim sistemom radar za protileta lske enote v Sloveniji. GM430 z okoli 450 km dosegom. Sle-Od takrat je vrh zaprt za javnost. Do dnjega so postavili pod novo kupolo, leta 1991 je na hribu deloval Marconi­stara pa je še ostala oziroma po novem jev radar S-600 dolgega dosega. (gt) tudi te ni več. Vrhnika – Manj znano je, da je na poletnih olimpijskih igrah v Riu sodelovala tudi Vrhničanka Špela Dragaš. Resda kot mednarodna sodnica v ritmični gimnastiki, a si kljub temu za­služi pozornost v Našem časopisu. Kot je dejala, so bile to zanjo po Atenah, Londonu in predolimpijskem turnirju v Pekingu ene najlepših olimpijskih iger, predvsem ker so bile gimnastične panoge uvrščene v največjo dvorano, hkrati pa je lega dvorane omogoča­la spremljanje tudi nekaterih drugih panog. Dragaševa, sicer večkratna so­dnica leta, že več kot deset let delu­je v italijanskem klubu Udinese, kjer žanje velike uspehe. Njena varovanka Alexandra Agiurgiuculese je edina, ki je nedavno posegla po kar štirih me­daljah na evropskem prvenstvu, zelo uspešna pa je tudi njena hčerka Tara, št.02 Kako je deblak plul po Ljubljanici in kam nas bo popeljal v prihodnje »Projekt Deblak« je kompleksna in prav poseb­na zgodba. Veliko zanimanje javnosti, medi­jev in množica obiskovalcev obeh prireditev 27. avgusta, tako na Vrhniki kot na Špici v Ljubljani, nas utrjuje v prepričanju, da danes potrebujemo takšne zgodbe, ki nam preteklost približajo na način, da jo izkusimo kar naj­bolj neposredno in osebno. Tej metodi sicer strokovno rečemo »izkustvena arheologija«, ki pa prav na izkušnji gradnje in uporabe debla­ka, ki je zadnje avgustovske dni preplul celotno nekdanjo plovno pot med Vrhniko in Ljubljano, dobiva zelo širok in dolgoročen kontekst. In kako se je ta zgodba deblaka pričela? V maju 2016 sta Skupina STIK (oddelek Arheo fakt) in Zavod za Podvodno Arheologijo predstavila idejo in skupaj s Kulturnim društ­vom Vespesjan, Zavodom Škrateljc ter Leno Jevnik s.p. razdelala celoten koncept »Projek ta Deblak«. K projektu smo nato privabili še druge sodelujoče, od Muzeja in galerij mesta Ljubljane do Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika in Ustanove Imago Sloveniae ter drugih. Deblak je iz hrasto­vega debla nastajal pri ribnikih na Verdu. Koncept »Projekta Deblak« je dolgoročen, cilj pa jasen: vsako leto rekonstruirati ter izključ­no s starimi postopki izdelati eno plovilo, ki je v določenem obdobju plulo po Ljubljanici ter z njim prepluti celotno plovno pot med Vrhniko in Ljubljano. Pri tem uporabljamo tehnike, ki so bile značilne za to obdobje, ter tudi orodja, ki so bila zanje značilna. Kar pomeni, da re­konstruiramo in izdelamo tudi orodja, ki so se uporabljala v tem času. Temu dodamo še eno dimenzijo, namreč rekonstrukcijo vsakdanje­ga načina življenja in uporabe plovila, ki je bila značilna za dotično zgodovinsko dobo. Veliko zahtevnega raziskovanja je torej predpostavka »Projekta Deblak«, vendar pa vse to razisko­vanje na koncu vodi do edinstvene in karse­da avtentične konkretne zgodovinske izkušnje. In to je tista vrednost, ki na koncu šteje naj­več ter ki prinaša veliko dodano vrednost pri prezentaciji in ohranjanju naše dediščine, tako snovne kot nesnovne. Letošnji deblak, rimski čoln, je uspešno prestal posvetitev in prvo plovbo. Sedaj počiva v Kajak kanu klubu Ljubljana, predvidoma v jeseni pa se vrne na ribnike na Verdu, kjer bo na voljo vsem, ki se želijo z njim popeljati ali želijo o njem izvedeti kaj več. Deblak torej živi in vas pričakuje! Pa vendar na verdskih ribnikih deblak ne bo dolgo sameval. V naslednjem letu se mu bo pridružilo novo plovilo, kakšno pa naj zaen­krat ostane še skrivnost. Tako bo počasi nas­tajala cela flota zgodovinskih plovil, ki nam bo odkrivala posebnosti in vse bogastvo življenja na in ob Ljubljanici. In verjemite, Ljubljanica skriva še premnoge skrivnosti. Izkustvena in eksperimentalna arheologija bo omogočila, da lahko prav vsak sodeluje pri njihovem odkrivanju in doživeto izkusi čas, ki je na tem območju pustil globoke sledi. Začeli smo z rekonstrukcijo rimskega debla­ka. Pri ribnikih na Verdu so ga pod strokovnim vodstvom mentorjev v okviru študijske prakse izdelovali študenti arheologije in na javnih delavnicah prostovoljci. Gradnji deblaka se je lahko pridružil kdorkoli, si deblak ogledal, ali kaj povprašal. Iz hrastovega debla je izključno z ročnimi tesarskimi orodji, delno tudi z rekonstruiranimi rimskodobnimi orodji, nastal štirimetrski čoln. Zaključna prireditev Projekta Deblak 2016 je bila v soboto, 27.8., pri ribnikih na Verdu v okviru Poletja na Vrhniki in v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika. Obiskovalci so si lahko ogledali rimski deblak in orodja, potrebna za izdelavo le­tega, rimsko tržnico, rimsko kuhinjo, rimski vojaški tabor, oblekli legionarsko opremo, najmlajši pa so si lahko izdelali vojaško opremo in se urili kot legionarji ali se igrali družabne igre iz rimskega časa. V čas Rimljanov so obiskovalce popeljali člani Kulturnega društva Vespesjan. Prireditev na Verdu smo zaključili z blagoslo­vom deblaka po rimskem običaju, deblak smo s pomočjo obiskovalcev po brunih premaknili do Ljubljanice in ga splovili. Z njim smo se nato odpravili na popoldansko plovbo do Špice v Ljubljani. Mirna, a zaradi teže deblaka naporna plovba po zeleni Ljubljanici, obdana z naravo Ljubljans­kega barja, je bila pospremljena s strokovnim vodenjem po arheološki kulturni dediščini Ljubljanice članov Zavoda za Podvodno Arheo­lo gijo. Po sedmih urah veslanja je deblak srečno priplul na Špico v Ljubljani, kjer ga je pozdravil udarni nastop glasbene skupine Sherzer Brigade v okviru 28. mednarodnega festivala Noči v Stari Ljubljani v sodelovanju z Ustanovo Imago Sloveniae. Pred prihodom Avtorji: deblaka so si obiskovalci lahko ogledali rim­Uroš Grilc, Škrateljc, zavod za kulturo, izobraževanje in šport ski vojaški tabor, otroci so se lahko udeležili David Badovinac, Zavod za Podvodno Arheologijo ustvarjalne delavnice »Postani legionar« in se Rene Masaryk in Viktorija Batagelj, Skupina STIK, zavod za igrali rimske družabne igre. Muzej in galerije preučevanje povezovalnih področij preteklosti in sedanjosti mesta Ljubljane je na Špici postavil razstavo o (oddelek Arheofakt, arheološki izkustveni center) dvigu deblaka, ki bo svoje mesto našel v novem razstavišču na Vrhniki. Informacije: turizem@zavod­cankar.si, tel.: 01/750 66 33, mob.: 051 661 060 Projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je delno financiran s strani Finančnega mehanizma EGP 2009­2014. Intervju: Studio za oblikovanje in spletne komunikacije Okusi »Oblikovati Naš časopis je bil res čudovit izziv« V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali z Matejo Lamberger in Janijem Govekarjem iz oblikovalskega studia Studio Okusi z Vrhnike, ki je prenovil celostno grafično podobo Našega časopisa. Kot pravita, jima je bilo sodelovanje v velik izziv, kajti Naš časopis je s tako velikim številom občin nekaj posebnega, hkrati pa tudi čast, da sta bila izbrana za prenovo. berljivost in s tem večjo preglednost. Po novem občine niso več grafično ločene med sabo, zato naj bi se bralec ustavil ob novici in ne na svoji občini. Novice so pomembne, ne lokalna pri­padnost. Nekateri pogrešajo malce več fotografij. Na­vajeni so namreč, da jih je pri vsakem članku več. Mateja: Verjamem, ampak fotogra­fije so bile v večini majhne. Menim, da večja fotografija pove več kot pet majh­nih. Vsak sodoben časopis stremi, da ima udaren naslov in dobro fotografijo. Pa tudi vsak je bolj vesel, da se vidi na kakovostni in veliki fotografiji kot na majhni. Jani: Časopis največkrat prinaša ve­sti o dogodkih in na teh fotografijah je zato po navadi veliko ljudi, zato je po­trebno, da so fotografije večje. Pisava je tudi pomemben del časopisnega videza. Jani: Res je, mi smo se odločili za kombinacijo črkovnih družin Myriad in Warnock, ki veljajo za eno najbolj bralnih tipografij. Sicer smo morali še malce prilagoditi določene parametre, tudi stroka, s katero sem se pogovarjal, se je strinjala z odločitvijo. Jani, ti si Vrhničan. Celostna grafična preno­va časopisa verjetno ni edina oblikovalska sled v tem kraju. Jani: Svoj čas sem bil bolj prisoten v vseh drugih krajih kot tukaj, ker je pač tako naneslo. A kljub temu se je skoraj v treh desetletjih nabralo kar nekaj vrh­niških projektov, čeprav se vseh, roko na srce, niti ne spominjam več. Obli­kovali smo na primer celostno grafič­no podobo za znano vrhniško podjetje Zavas, ki prodaja zaščitno opremo, pa za Plesno šolo Urška, gradbeno pod­jetje Sled, mizarstvo Vidmar, vrtnar­stvo Hlebec, odvetniško pisarno Lina Nagode Gogala, podjetje Birosistemi, tiskarno Schwarz ter med drugimi tudi logo za odličnega smučarja Štefa­na Hadalina ... Če pogledamo širše, pa smo sodelovali z Medexom, Porsche Slovenija, Darsom, postavili smo bla­govno znamko vode Costela, sodelu­jemo tudi z uspešnim podjetjem Livar, d. d., in Gledring, d. o. o. Na mednaro­dnem trgu je bilo aktivno sodelovanje s slovensko-ameriškim podjetjem Abel Sistem Corporation in Golden Gate Hotels Association v Ameriki, s Spee­do Int., z Marina Yachting Int. Delali smo tudi za podjetje Baltcom, to je la­tvijski telekom ... Ja, res je že veliko tega. Mateja: Da še dodam, ravno sedaj delamo tudi nekaj »fashion« projektov, tako da pokrivamo že vsa področja. Skratka, res je veliko projektov, kjer smo bili ali smo še prisotni, vsekakor pa nam bo ostalo v spominu sodelova­nje pri Našem časopisu. Delati projekt za lokalno okolje, sploh takšnega po­mena, kot je Naš časopis, je pač nepre­cenljivo. Vidva delujeta kot Studio Okusi, kako si de­lita delo? Mateja: Jani je oblikovalec, dizajner. On je bolj vpleten v izvedbeno fazo, če­prav mu pri sami kreativi z idejami po­magam tudi jaz, se super dopolnjujeva. Po drugi strani pa sama opravljam pro­mocijska dela, sestanke s strankami ter vsa tovrstna dela, ki so v podjetju nujno potrebna. Seveda se poleg oblikovanja ukvarjamo tudi z dekorjem, organi­zacijo dogodkov; tako pri določenih projektih sodelujemo tudi z zunanjimi sodelavci. Smo izjemno fleksibilni, iz­peljemo še tako majhen ali velik pro­jekt, obenem pa uspešno ohranjamo osebni odnos z naočnikom. Verjetno nikoli v zgodovini ni bilo lažje po­stati oblikovalec kot zdaj, kajti splet ponuja na milijone navodil, kako obvladovati računalni­ške programe za oblikovanje. Kako se to kaže pri tebi, Jani, kot oblikovalcu, ki je šel skozi klasičen učni proces in ima za seboj več kot tri desetletja delovnih izkušenj? Jani: Res je, nikoli še ni bilo lažje pri­ti do tehničnega znanja oblikovalskih programov, zato ne preseneča, da je na trgu toliko oblikovalcev – tudi sa­mooklicanih. Samo je pa nekaj: eno je samooklicani oblikovalec, ki je poceni in morda hiter, drugo pa je resnični oblikovalec, mogoče ne najcenejši, a še vedno hiter. Prvi bo naredil izdelek, ki bo ali ne bo nagovarjal ciljnee publike, torej je svoje delo opravil lahko samo polovično. Saj stranka, ko bo prevzela njegov izdelek, ne bo vedela, če je delo dobro. To bo ugotovila šele čez čas, ko na primer med izdelkom in ciljno publiko ne bo interakcije. Pri pravem oblikovalcu, če lahko tako rečem, pa te zadrege ne bo. Poznamo neke za­konitosti, imamo dolgoletne izkušnje in vemo, kako narediti produkt, da bo nagovarjal ljudi. Potem je tu še krea­tivnost, ki ti je ali ni dana v zibelko … Skratka, nekaj je naučenost, nekaj pa so danost in izkušnje. Slednjega se ne da kupiti. In to dobri oblikovalci imamo. Mateja, Jani, hvala za pogovor, še veliko uspešnih projektov vama želim ter se vama hkrati zahvaljujem tudi za delo, ki sta ga opra­vila za Naš časopis. Mateja: V čast in veselje nama je bilo. Seveda, hvala tudi vam za zaupa­nje! Gašper Tominc Kako se lotiti celostne grafične prenove časo­pisa? To ni tako, kot bi oblikoval letak, marveč je obsežnejši projekt. Jani: Prvo, kar sva naredila, je bilo, da sva vzela v roke časopis in ga preli­stala od začetka do konca ter natančno pregledala. Želela sva ugotoviti, kaj je tisto, kar naju kot bralca moti, kaj bi bilo mogoče izboljšati. Pogledala sva seveda tudi druge časopise, kako do­segajo večjo preglednost, ter nato to poskušala prenesti v nov Naš časopis. Mateja: Vse to potem zaviješ v la­stne kreativne rešitve in se poskušaš približati cilju. To pa je: pregleden, li­kovno lep, jasen in informativen časo­pis. Posebnost Našega časopisa je, da združuje kar pet občin, ki morajo biti v časopisu enakovredno zastopane, potem pa je tu še ogromno nekih po­sebnosti pri vsaki od občin. Tako smo se res posvetili vsaki strani posebej, da smo ustvarili pregledno obliko, v ka­teri bo bralec našel želene informacije. Naš namen je bil tudi, da se bralec ne bi ustavil samo pri svoji občini, ampak bi pogledal dogajanje tudi v drugih ob­činah. Jani: Vse to in treba je bilo ohrani­ti še »dušo« starega Našega časopisa. Nova podoba ne sme biti prevelik šok za bralce, zato smo nove poteze vlekli zelo premišljeno. Ker Naš časopis »po­stavlja« skoraj samega sebe, smo mo­ra li določene st vari zelo poenostaviti. To verjetno ni vajin prvi tovrstni projekt na časopisnem področju? Jani: Tako velik in samostojen je, ker pač nimaš vsak dan priložnosti ustvar­jati tako velikega časopisa. Nenazadnje je Slovenija majhna, časopisov takega formata pa tudi ni veliko. Vsekakor pa imamo izkušnje z izdelavo glasil, po­ročil, revij … Delali smo tudi knjige, kataloge. Naša primarna dejavnost je grafično oblikovanje tiskovin, zadnja leta pa smo prisotni tudi pri grafičnem oblikovanju na spletu. Markantno podobo je dal časopisu nov na­slov. Nekatere je zmotilo, da je del naslova črn. Jani: Pri črkah naslova smo iskali konsenz med preteklostjo in sedanjo­stjo. Tako smo izbrali sorodne črke stare pisave v časopisu in nove, ki smo jo umestili v novo podobo časopisa. Natančni bralci so verjetno opazili, da je naslov sestavljen igrivo, kajti beseda »časopis« je grafično deljena na dve: na »čas« in »pis«. Torej kot nekakšen »za-pis časa«. Sprašujete me o črni barvi, zanimivo vprašanje. V časopisu nasto­pa pet občin – kako njihove občinske barve prenesti v naslov? Enostavno: s črno barvo. Če pomešaš vse njihove občinske barve, dobiš črno. Modri del naslova pa je duh tradicije časopisa, ker je v modri barvi najbolj razpoznaven. Kaj pa znamenite strešice, ki nekatere spomi­njajo na brke? Mateja: Ja, res je, spominjajo na brke, a to niso prvenstveno. Vi, kot na­ročnik, ste nam dali navodila, da mora časopis predstavljati vse občine. Zato smo si zamislili strešice, ki simbolizi­rajo ptičke – barjanske in nebarjanske – ki prinašajo novice. Ker se slednje združijo v uredništvu na Vrhniki in ker se je tam tudi rodil Naš časopis, jih lahko razumemo tudi kot Cankarjeve brke – ampak prvenstveno pa to niso. Katere spremembe so nastale? Jani: Če damo na stran likovne spre­membe, bi izpostavil predvsem boljšo Vabilo k sodelovanju Spoštovani, v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika se bo Krajevna skupnost Vrhnika - Breg v knjižnici predstavila v novembru in decembru 2016. K sodelovanju vabimo vse krajane, društva, gospodarske družbe in ustanove, torej vse, ki prebivate ali delujete na področju naše krajevne skupnosti. Predstavite se lahko s svojimi prispevki, izdelki ali infor­mativnim gradivom, ki predstavlja vašo dejavnost. Osrednja predstavitev bo v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika v petek, 9. 12. 2016, ob 17. uri. Vljudno vabljeni k sou­stvarjanju kulturnega programa, ki ponuja dodatno možnost predstavit ve vaše dejavnosti. Prosimo vas, da nam vaše sodelovanje potrdite do ponedelj­ka, 3. 10. 2016, in sicer pisno na KS Vrhnika Breg, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika ali na renata.struna@guest.arnes.si oz. na te­lefonsko številko 041 709 030. Veselimo se vašega sodelovanja. Predsednica KS Vrhnika – Breg Renata Struna Dejavni v KS Bevke Na seji Sveta KS Bevke v juliju so se dogovorili vljena. Obnovljena bosta tudi stara vežica in kapela v zidu. za obnovo fasade in notranjosti poslovilne Dogovorili so se tudi za obno­ vežice na pokopališču in temeljito saniranje vo dotrajane električne napelja­ več kot 150 let starega zidu okrog pokopališča. ve na stropu kulturnega doma. Odstranili bodo stare panele na Le-ta je bil v zelo slabem sta-sodobnejšimi vodoodpornimi stropu, zamenjali električno na­nju; kape na vrhu zidu so bile v materiali. Odstranili so prane peljavo in pritrdili nove panele. več metrih odlomljene, omet je plošče ob vežici, ki so bile po­odpadal v velikih kosih. Dela je stavljene previsoko in je zid vle-KS Bevke zelo kakovostno opravilo pod-kel vlago. Zdaj bodo postavljene jetje VBH; zid so sanirali z naj-nižje in bo tako težava odpra- Pasji iztrebki Na seji je bila izpostavljena tudi problematika glede pasjih iztrebkov, ki so na nekaterih mestih menda že prav moteči. Ob glavni cesti, ob stranskih cestah, na njivah, kjer se kosi, povsem nerazumljivo pa je, da se kljub dvema opozorilnima tablama, da je vhod na poko­pališče s psi prepovedan, po­javljajo tudi tam. Na poti proti športnemu parku, zadnje čase na travnatem nogometnem in igrišču in kar je res nespreje­mljivo - celo v peskovniku otro­škega dela športnega parka. KS Bevke V vrhniške šole in vrtce septembra varno vkorakalo skoraj 2500 otrok Posebno skrb za varnost na cesti, predvsem jo v šolo s kolesi. Kot opozorilo: pred Osnovno šolo Ivana Can-Vrhniki. Naše delo je delovati Karol Jurjevčič, Slavko Jereb, Ja­čelada je del opreme! Zaskrblju-karja. preventivno in vas starše ter nez Šuštaršič, Nace Jerina, Ani­ v okolici šol, namenimo člani ZŠAM Vrhnika joča je tudi nepravilna vožnja s V preteklosti in v prihodnjih skrbnike opozoriti na dolžnost, ta Čretnik, Marko Boh, Jože v prvih septembrskih dneh. Prvošolčki prvič kolesi. Ne dolgo tega je na Stari dneh ter mesecih bomo člani da poskrbite za varnost najmlaj-Mesec, Anton Berglez, Dušan strumno zakorakajo proti šolskim vratom, cesti padel kolesar. Ta nesreča ZŠAM Vrhnika, ob sodelovanju ših in tudi vašo osebno varnost. Rodošek, Tone Tomšič, Jure Ja­starejše otroke pa opozarjamo na kulturo v nas opozarja predvsem, naj s PP Vrhnika, izvajali preventiv-S svojim zgledom in dejanji kopič in Franjo Čretnik. prometu. bo vsa dodatna oprema, kot so ne akcije nadzora privezanosti vzgajate najmlajše. Kolesarji pa Iskrena hvala za vloženi trud. torbe, vrečke ipd., pravilno in otrok v vozilu in uporabi sede- lahko svojo kolesarko strast pre-Učimo jih pravega ravnanja vljenih delih v naselju, kjer se varno pritrjena na kolo. BODI-žev za otroke. Obiskali bomo izkusite na skoraj že popolnoma Vsem voznikom želimo str­oziroma vedenja na cesti. Pre-otroci srečujejo z vozili. Letos MO PREVIDNI IN STRPNI! okolice vrtcev v Občini Vrhni- obnovljeni in veliko varnejši ce-pno vožnjo in ne pozabite na nekatera beseda je potrebna je v Občini Vrhnika šolski prag Združenje šoferjev in av tome-ka in preverili, kako poskrbite sti proti Ulovki in skoraj dokon-pravočasen odhod na pot. tudi odraslim. prestopilo skoraj 1600 otrok. V hanikov se bo zavzelo tudi za za svoje nadebudneže. S pri- čani cesti proti Podlipi. Ne želimo si žrtev prometnih vrhniški vrtec pa prihaja krep­manjšo spremembo avtobusne kazom vožnje in poznavanjem Svoj trud in čas smo v naši Franjo Čretnik,nesreč in naj bo julijsko dejanje ko več kot 700 nadebudnežev. linije, tako da bo avtobus iz prometnih znakov pa bomo v akciji varovanja otrok v prvih predsednik ZŠAM Vrhnika na regionalni cesti Logatec– Ne pozabimo tudi na Župnijski smeri Ljubljana odložil učence pomladanskih dneh seznanili septembrskih dnevih vložili: Vrhnika v Gabrčah opomin vrtec in Vrtec montessori. Drenovega Griča neposredno najmlajše v Športnem parku na Marija Zemljič, Ignac Zemljič, vsem voznikom, da moramo Sodelovanje s Policijsko po­biti na cesti zelo previdni. stajo Vrhnika, Medobčinskim Za akcijo varovanja otrok inšpektoratom in redarstvom na poti v šolo in iz nje se člani Vrhnika je bilo dobro, za kar se ZŠAM Vrhnika pripravljamo z jim zahvaljujemo in računamo veliko mero odgovornosti. Pri-na njihovo pomoč tudi v priho­prave, uskladitev del in nalog dnje. Zahvala tudi Občini Vrh­opravljamo konec avgusta. V nika, SPVC Vrhnika, Osnovni akciji, ki je potekala od 1. sep-šoli Ivana Cankarja, Osnovni tembra do 9. septembra, je šoli Antona Martina Slomška sodelovalo štirinajst članov inin Gostišču Kranjc za podporo članic ZŠAM Vrhnika. Kljub ob izvedbi naloge. različnim in spremenjenim Ugotavljamo, da se je na Vrh­šolskim urnikom smo dobro niki promet z motornimi vozili uskladili delo na terenu med zelo povečal. Prav tako tudi na vsemi lokacijami. Letos ste relaciji Logatec–Vrhnika in iz prav gotovo opazili tudi tride-smeri Podlipe proti Vrhniki. Na set novih oznak – triopanov, ki tej relaciji ugotavljamo, da je bodo ves september opozarjali zelo povečan predvsem tovorni na povečano prisotnost otrok promet. Ob zastojih na AC se na cesti. Zahvala za postavitev ves promet preusmeri na naše velja JP KPV. že tako preobremenjene me- S svojo prisotnostjo na nevar-stne ceste in kaj drugega lahko nih točkah in semaforiziranih pričakujemo kot prometni kaos, križiščih v Občini Vrhnika smo posledično pa negodovanje, ne­člani ZŠAM Vrhnika spremljali strpnost in slabo voljo voznikov, čez cesto najmlajše udeležence. povrhu pa še obnovitvena dela, V veselje nam je bilo nuditi tudi kot je trenutno stanje na Robovi pomoč malo starejšim obča-cesti. Povečala se je tudi upora­nom, ki so prav tako navdušeno ba koles s pomožnim motorjem prečkali cesto ob uniformira-(25 km/h),ki jih upravljajo zelo nem šoferju. Člani smo zagoto-mladi vozniki. Ugotavljamo, da vili varnost na najbolj izposta-je vse več tudi otrok, ki prihaja­ Obdelaj mojo njivo in si sam pridelaj Označitev kulturne in naravne Akcija obrodila sadove dediščine v Smrečju Cerkev Marije Vnebovzete v Smrečju je Kot smo vas prvič seznanili že lani, smo v Listi koščka zemlje. Med delom na žino. podružnična cerkev šentjoške fare, vključena vrtovih so se srečevali, izme-Zato bi se radi na tem mestu za razvoj vrhniškega podeželja oblikovali in v vodnik Marijine božje poti na Slovenskem in njavali izkušnje, spoznanja, zahvalili vsem, ki so se odzvali že takrat objavili projektno idejo z naslovom vpisana kot nepremičnina kulturne dediščine. pa tudi sadike in semena ter na naše povabilo za vključitev v Obdelaj mojo njivo in si sam pridelaj svojo skupaj oblikovali nove ideje in našo akcijo in s tem delo z ze- Bogoslužje se v njej opravlja le vrhove gora, vse od Storžiča do hrano. iskali rešitve za vse težave, ki mljo in ki bodo s tem nadalje-nekajkrat na leto, preostale dneve Slivnice, smo na vzhodni strani S katero smo želeli občan-odločili, da bomo idejo ohrani-jih ob današnjem življenjskem vali tudi v prihodnje. Posebna pa je cerkev zaprta. Zaradi njene cerkve namestili kamnit steber, ke in občane Občine Vrhnika li, le da smo se je tokrat lotili tempu prinaša vrtnarjenje. zahvala pa velja seveda lastni-posebnosti in lepote jo pohodni-na katerem je pritrjena kovinska spodbuditi k povečani samo-z druge strani. Občankam in ku, ki je vsem tem družinam to ki radi obiskujejo, vendar si je plošča z vrisanimi smermi, imeni preskrbi, predvsem z zelenjavo občanom Občine Vrhnika smo In kako je zdaj? omogočil in se res velikodušno brez predhodnega dogovora ne in oddaljenostjo vidnih gora. Za in vrtninami. Glavni namen namreč ponudili konkretne Delo je poplačano, saj so pri-odzval na našo pobudo, v ka-morejo ogledati. Zato smo se na boljšo orientacijo so označene te ideje je prvotno temeljil na kmetijske površine oziroma delki na vrtovih bogato obro-teri bo sodeloval tudi v priho-seji KS odločili, da pri zunanjem tudi smeri severno ležečih po­predpostavki, da so v Občini njive, ki so na območju Obči-dili in pobiranje sadov v tem dnje. Vsem res iskrena hvala ! vhodu postavimo tablo z opisom membnejših gora in mest, če- Vrhnika na eni strani občanke ne Vrhnika in ki so jih lastniki jesenskem času je veliko zado-S tovrstnimi akcijami bomo in fotografijami cerkvene no-prav jih zaradi gozdnega pobočja in občani, ki so lastniki neob-ponudili vsem tistim, ki bi bili voljstvo in nagrada, predvsem v Listi za razvoj vrhniškega tranjosti, ki ponazarjajo glavne ni mogoče videti. delanih kmetijskih površin, ki zainteresirani, da bi jih obdelali pa priznanje vsem, da lahko podeželja nadaljevali tudi v značilnosti. Poleg table za opis Da je celotna okolica cerkve jih ne potrebujejo več ali pa jih za svoje potrebe. uživajo v lastno pridelani zele-prihodnje, zato na tem mestu cerkve smo namestili tudi tablo dobila urejeno podobo, smo iz ne nameravajo obdelovati, na Akcija Obdelaj mojo njivo njavi, vrtninah in zeliščih. ni odveč povabilo vsem lastni-z opisom Rusove kapelice, ki bližnjih dreves odstranili mar­drugi strani pa občanke in ob-in si sam pridelaj svojo hrano Ta akcija je pokazala, da so kom zemljišč, primernih za nji-stoji v njeni neposredni bližini, kacijske označbe, napise in usme­čani, ki so pripravljeni in želijo je tako letošnjo pomlad hitro občanke in občani naše obči-vo ali vrt, ki jih ne potrebujejo tik pod cesto. Tudi na tej tabli so ritvene znake planinskih poti ter ne zelo zainteresirani za obde-oziroma jih ne nameravajo več obdelovati sedaj neobdelane zaživela v polni meri, saj je bil vpisani pomembnejši podatki in jih namestili na primernejša me­kmetijske površine in si pride-odziv občank in občanov velik, lovanje zemlje in da to pravza-obdelovati in so jih pripravljeni objavljene fotografije fresk, ki so sta. lahko rečemo, da glede na po-prav potrebujejo. Za vsakega oddati zainteresiranim občan-upodobljene v kapelici. Za opravljena dela in prijetno lati predvsem lastno zelenjavo posameznika pa tudi za širšo kam in občanom v brezplačen in vrtnine. nudjena zemljišča celo preve-Tablo za označitev dreves smo sodelovanje se zahvaljujemo Ideja je naletela na precej-lik, saj smo skupaj z lastnikom skupnost pa to pomeni, da smo najem, da nam to sporočijo. postavili ob mogočni lipi Tilia podjetju Salkon, d. o. o., iz Smre­šen odziv, vendar pa samem uspeli v oddali dvanajst vrtov s tem v naši občini korak bližje Tako bodo občankam in obča-platyphyllos, ki raste tik ob ka-čja in njegovim izvajalcem. Pri večji samopreskrbi z zelenjavo, nom, ki letos niso mogli prido­ na začetku le s strani tistih, ki na Mirkah, pri čemer vsak mnitem zidu poleg cerkve in je postavitvi betonskega stebra so so želeli neobdelane kmetijske meri 100 m2, kar za ročno ob-vrtninami in zelišči, pridelani-biti svojega koščka zemlje, ki bi po odloku razglašena za dendro-na pomoč pristopili člani Planin­ površine obdelovati, ne pa tudi delovanje ni malo. mi na povsem naraven način ga lahko obdelovali in na njem loški naravni spomenik. Lipa že skega društva Šentjošt, za idejno in da se vsak vložek in napor pridelovali svojo zelenjavo, vr­ s strani lastnikov površin, ki bi Marca smo se tako z zainte-dolgo velja za najbolj spoštovano pripravo projekta, izvedbo beton­jih bili pripravljeni v ta namen resiranimi občankami in obča-slehernega posameznika v to tnine in zelišča, to omogočili v in čaščeno drevo in je bila že v skega stebra in postavitev infor­odstopiti, seveda pod pogoji, ni srečali pred njivo z označe-smer vedno izplačata, pred-naslednjem letu. antiki simbol prijateljstva in tudi mativnih tabel pa sva poskrbela vsem skozi zadovoljne posa­ ki smo jih v povezavi s tem nimi vrtovi, ki jih je nato vsak znamenje nežne zvestobe. z možem Jožetom. Lista za razvoj pripravili in objavili. To pa je izbral po lastni presoji in deset meznike in družine, ki lahko Ker cerkev stoji na izjemno lepi Sonja Malovrh za Krajevno vrhniškega podeželja bil pogoj, da bi ideja uspela in vrhniških družin se je z vso uživajo v pogledu na svoj vrt razgledni točki, od koder je mo-skupnost Podlipa - Smrečje http://lista-za-razvoj-vrhni­in na vse, kar so uspeli na njem zaživela. vnemo, zavzetostjo in resno- goče videti raznolikost pokrajin skega-podezelja.org pridelati zase in za svojo dru- Zato smo se letošnjo pomlad stjo lotilo obdelovanja svojega pod seboj in v ozadju številne Tek v Podlipi V Podlipi so se 4. septembra pomerili ljubitelji zaključili lepo septembrsko ne­deljo v Podlipi. teka, ki sta ga organizirala ŠD LIPA in Gostilna Hvala vsem, ki ste kakorkoli Jurca. Vreme je bilo zelo ugodno, proga odlično pripomogli pri organizaciji teka, pripravljena in ne preveč zahtevna. še posebno pa velja zahvala idej- Pripravili smo tudi tri dolži-Kapo dol! Rezultate lahko vidite nemu očetu teka Francu Jurca. Jesenskih aktivnosti pa še ne prog, še posebno pa je bilo na w w w.podlipa-smrecje.si. ni konec. Vabljeni tudi 1. 10. poskrbljeno za najmlajše, saj so S tem pa še ni bilko konec tekmovali kar v petih starostnih športne nedelje. Najbolj strastni na pohod po mejah Krajevne kategorijah. Za odlično vzdušje atleti (alfa samci) in atletinje so skupnosti Podlipa - Smrečje in in spodbudo so poskrbeli vsi se pomerili še v metu desetki-na balinarski turnir ki bo na starši in obiskovalci. logrmske uteži, kjer je z majh-Rupah, in sicer v petek, 7. 10. Na koncu so ure pokazale, no prednostjo slavil Robi Jurca Turnir nosi ime prvi Memori­z metom 11,81 metra, v ženski al Franca Jurca in je posvečen kdo je bil najhitrejši. Vsi rezul­dolgoletnemu polharju in izvr­ tati so objavljeni na spletu, ome-konkurenci pa ima najmočnej­stnemu balinarju Francu Jurca. nimo pa le najhitrejšega – to je šo roko Mira Malavašič. Hkrati bil Jože Marolt iz Horjula. Pred je v Gostilni Jurca potekalo tudi Vabljeni vsi domači balinarji in prijatelji Rup. tekom je za ogrevanje odtekel tradicionalno Srečanje harmo­dva kroga, za dirko enega in še nikarjev, ki so s skupinsko Go- B. T. POHOD PO OBRONKIH PODLIPSKE po dirki enega, da se je iztekel. lico ob 19. uri glasno in ubrano DOLINE V SOBOTO, 1. OKTOBRA 2016. Zbirno mesto je pred TIC Vrhnika ob 8. uri. Dolžina poti: 19,5 km, skupni vzpon 788 m, čas hoje s postanki: 7 ur. Priporočeni  prispevek pred odhodom je 10 EUR. Vključeno: malica in enolončnica ter avtobusni prevoz iz Podlipe na Vrhniko. Info: Boštjan Trček 041 362 375, Roman Novak 041 224 039, Jože Malovrh 031 794 038 Pohod na lastno odgovornost, primeren za družine. Podelili priznanja blagajana Stari maln, 11. september – Turistično društvo Blagajana Vrhnika je pripravilo tradicionalno srečanje svojih članov. A dan ni bil namenjen samo vljen v Našem časopisu, prejeli sta župan Vrhnike Stojan Jakin članom društva, ampak tudi od bralcev veliko predlogov, kar in predsednica društva Mirjam vsem tistim, ki so pridno urejali je bilo precejšnje presenečenje. Suhadolnik podelila priznanja okna in balkone svojih hiš, vr-Vse predloge so upoštevali in blagajana devetnajstim lastni­tove in okolice objektov in usta-si jih tudi ogledali. Komisija je kom hiš in javnih objektov. nov ter si tako prislužili poseb-nato pripravila predlog dobi-Blagajano za najlepše urejeno na priznanja, blagajane. Sama tnikov, upravni odbor pa ga je hišo z okolico so prejeli: Kristi­aktivnost poteka že precej let, potrdil. Tako je bilo mogoče vi-na in Robert Malovrh iz Velike vodi pa jo Komisija za lepše oko-deti fotografije dobitnikov že v Ligojne, Marta in Janez Jerina lje pri turističnem društvu. Prav prejšnji številki Našega časopi-– Sinja Gorica, Zora in Vinko letos so na razpis, ki je bil obja-sa. Na srečanju v Starem malnu Buh – Lesno Brdo, Majda Jerkič Tih, vendar glasen protest Ali se našemu Močilniku pišejo še bolj črni oblaki, kot so se zadnja leta? Del Močilnika je v lasti Turističnega društva Blagajana Vrhnika. Že od ustanovitve takratnega Društva za olep-protesta brali Cankarjeva dela. Zares je to odlična šavo Vrhnike je bil Močilnik podarjen društvu. in dobra ideja, samo udeležiti se jo je treba. Tako Namenjen je bil Vrhničanom in obiskovalcem, da se je v sredo, 14. septembra, zbralo nekaj ljudi s bi se naužili prelepe okolice in spoznali enega od Cankarjevimi deli, ki so jih tudi prebrali. To je izvirov Ljubljanice. Vendar pa zadnja leta presega šele začetek. Ob branju teh vrstic pa vrhniški tu­vse meje dobrega okusa, koristoljublja, nepozna-risti vabijo vse, ki jim Močilnik nekaj pomeni, da vanja in velike arogance. Prav sedaj je na vidiku se vsako sredo zberemo in beremo Cankarjeva prava katastrofa, saj naj bi Močilnik, ki je v lasti dela. Zato resnično nasvidenje v Močilniku ob TD Blagajana Vrhnika, prevzela država. Prav zato sredah ob 17. uri ob vsakem vremenu. Združimo se je Turistično društvo Vrhnika odločilo za tih svoje sile oziroma glasove in preko Cankarjevih protest, ki naj bi bil najbolj glasen. Odločili so se, del protestirajmo, da Močilnik ostane Vrhniča­da bi se vsako sredo ob 17. uri dobili in srečali nom in TD Blagajani Vrhnika. ljubitelji lepega našega Močilnika ter v znamenje Simon Seljak – Bevke, Mateja in Sandi Do­brovoljc – Verd, Majda in Alojz Keršmanc – Lošca, Amalija in Bogdan Gačeša – Lošca, Matej­ka in Nikolaj Burjak – Vrhnika, Gozdni Joža – Storžev Grič, Valči Tomšič – Stara Vrhnika, družina Merlak – Podlipa in Olga in Darko Novak – Smre­čje. Za najlepše urejen okrasni vrt so blagajano prejeli: Helena Prvi mladinski ribiški tabor na Vrhniki Letos smo se člani Ribiške družine Vrhnika se zahvaljujemo našim spon-nika, Saniker in Molek.si. nasledni tabor še boljši od prve­zorjem, ki so nam nesebično Po končanem taboru smo ga. Zato že sedaj vabimo otro­ odločili organizirati prvi ribiški tabor za priskočili na pomoč, predvsem dobili kar nekaj pisem zahvale ke, naj se nam avgusta leta 2017 najmlajše člane in nečlane našega društva. so to bili:NLB, d. d. enota Vrh-s strani staršev in želje, da bi bil pridružijo pri ribiškem domu v Tabor je potekal od 26. do ribolova ukvarjamo in kako je k ohranjanju kulturne dedišči­ne. Vsi prejemniki priznanj so prejeli tudi praktične nagrade sponzorja akcije in prireditve Unichema iz Sinje Gorice. Za zabavo je poskrbel Ansambel Presenečenje, tako da se je ve­selo druženje dogajalo do ve­černih ur. Simon Seljak in Pavle Osredkar – Na livadi, Amalija Križ – Vrhnika in Irena Celar – Prezid. Najlepše urejen javni objekt pa so imeli: župnijska cerkev sv. Pavla z vrtom, Cankarjev dom Vrhnika in OŠ A. M. Slom­ška Vrhnika. Letos so podelili blagajano Krajevni skupnosti Blatna Brezovica za naselje ko­zolcev, predvsem za spodbudo Sinji Gorici. Predsednik RD Vrhnika 28. avgusta v prijetnem okolju našega ribiškega doma v Sinji Gorici. Udeležilo se ga je devet­najst otrok in deset mentorjev. Pri sami organizaciji tabora je sodelovalo več prostovoljcev iz naše in sosednje Ribiške druži­ne Barje. Posebna zahvala ve­lja tabornikom iz rodu Enajsta šola, ki so nam posodili šotore, ter našim prijateljem gasilcem iz PGD Verd, ki so nesebično pomagali s svojimi močmi in sredstvi. Vreme nam je bilo nak lonjeno vse tri dni taborjenja, tako da so otroci uživali v prelepi naravi, prijetni družbi vrstnikov, ribo­lovu, igrah in okusni hrani, ki jo je zanje pripravljal naš poklicni kuhar Miha. Pokazali smo jim vse tehnike ribolova, ki jih upo­rabljajo ribiči. Naučili smo jih spoznati vrste rib, ki živijo v naših vodah, seznanili z delom v ribiški družini, s čim se poleg navznoter organizirana ribi­ška družina. Seznanili smo jih, kako lahko postanejo naši člani in kako lahko sami pomagajo pri ohranjanju rib in naših voda. Drugi dan tabora smo v ve­černih urah zakurili taborni ogenj in v goste je prišel znani slovenski igralec Janez Škof, ki je zapel nekaj pesmi ob spre­mljavi harmonike. Pri zabavi za naše najmlajše in njihove starše sta se mu pridružila še naš pi­satelj Andrej Lupinc s svojimi zgodbicami in kantav tor Simon Urbas. Zabava se je zavlekla po­zno v noč. Zadnji dan smo za otroke priredili manjše ribiško tekmo­vanje, in sicer, kdo bo ujel več rib. Čeprav je bilo jasno, da so mladi nadobudežni zadevo vze­li zelo resno, pa smo na koncu zaključili tako, da so vsi mladi tekmovalci prejeli nagrade od prvega do zadnjega mesta. Zato Rada Kikelj Drašler in Jošt Drašler, krajana naše vasi. Oba sta umetnika Toplega junijskega večera v Re-pomembno vlogo v preteklosti. Koderman in Majda Žirovnik-Maticu Senjurju in ge. Barbari na glasbenem področju, z izjemnim tovju, pri peki koruze in zajca, Delovanja žag, lokacijo le teh in -Majda art, ki ima hkrati raz-Železnik. občutkom za občinstvo. se je leta 1974 utrnila misel o organizacijo nam je predstavila stavljen tudi nakit, z nakitom Zahvala velja vsem, ki ste izdaji mladinskega glasila, ki ga. Marjeta Furlan. Zanimivo Mateja Dobrovoljc-Deja Design, pomagali tako ali drugače, z so ga poimenovali OKENCE. je predvsem dejstvo, da je bilo s čipkami Barbara Petrič, naša besedili, s slikami, s predmeti, Glasilo je bilo edino v krajevni v preteklosti na eni žagi več la-klekljarica, maketo cerkve sv. ki bodo krasili knjižnico in se-V samem začetku je pred-tako v Minneapolisu. Z bo­skupnosti in eno redkih, ki je te-stnikov, španovija,. Lastniki so Antona Puščavnika je poso-veda hvala Cankarjevi knjižnici, stavil Krajevno skupnost Verd gatim znanjem je pomembno daj sploh izhajalo v občini. Za-s skrbnim zapisovanjem na list dil g. Jože Telban, razstavljene ge. Sonji Žakelj, vsem gostom, predsednik KS Verd, g. Tomaž prispeval k razvoju čebelarstva dnja številka je izšla leta 1987. V evidentirali koliko so rezali, ko-so tudi smuči domače izdela-ki ste popestrili večer s preda-Gorišek. Sledila je predstavi-v Združenih državah Amerike. Okencu so mladi objavljali svoja liko dajali v sklad itd. Včasih se ve, Furlo proizvajalca, g. Petra vanji in nam tako približali ter tev Verda skozi zgodovino. Za Tomaž Furlan – zdravnik f tizio­ dela: prozo, poezijo, šale, anek-je očitno dalo vse pošteno do-Furlana, starodobna smučarska nas ozavestili, kaj vse imamo prazgodovinski del je poskrbel log, publicist, urednik je bil prvi dote, uganke. Pregled ohra-govorit. oprema je last g. Matjaža Cun-na našem Verdu. Prijazno vas dr. Tomaž Velušček, predstoj-slovenski zdravnik, ki je tuber­ njenih številk glasila razkriva V nadaljevanju smo poslušali dra. Poudariti moramo, da so vabimo na razstavo, pridite, ne nik Inštituta za arheologijo. kulozo proučeval z epidemiolo­življenje mladih v Verdu. Vsi predstavitvi Tehniškega muze-poleg smuči Furlo tudi staro-bo vam žal. Leta 2002 je bil vodja ekipe, ki škega in socialno-medicinskega izvodi so shranjeni v Cankarje-ja Slovenije. Tehniški muzej v davne »dilce« izdelane v Verdu. je na Ljubljanskem barju na-stališča ter oblikoval še zdaj vi knjižnici. Glasilo je bilo med Bistri stoji v naši vasi. Z nami Za lične panoje, ki so nastali se Anita Čretnik šla najstarejše leseno kolo z osjo. veljavno teorijo o epidemskem zelo priljubljenimi čtivi. Gabri-je bila ga. Barbara Hrovatin, ki zahvaljujemo Studiu Fabrka, g. Dr. Velušček se od leta 1995 v valu. Vizite dr. Furlana so bile jel Hladnik, zavzet amaterski je zbranim predstavila muzej, glavnem ukvarja s proučeva-zelo priljubljene med bolniki. igralec in režiser, je bil dolgo-stalne in gostujoče zbirke ter njem kolišč na Ljubljanskem Imenovali so ga »Sunny boy«, letni urednik glasila. Mladi so nas vse povabila k ogledu mu­barju in je vodilni strokovnjak ker je bil vedno nasmejan in je bili takrat zelo aktivni: prirejali zeja. za arheologijo mokrih tal v znal duhovito in optimistično so zabave, plese, tekmovanja, Bogato smo predstavili tudi Sloveniji. Z veseljem smo mu zavračati strahove bolnikov. Bil srečanja, hodili na pohode, or-zgodovino PGD Verd. Posegli prisluhnili in izvedeli marsikaj je tudi priznan pedagog. Števil-ganizirali proslave, oživljali so smo v začetke delovanje dru­zanimivega. nim zdravnikom je bil učitelj. tudi odrska dela. Smuk s Češnji-štva, se spomnili članov, ki so Leta 1935 je za svoje protituber­ ce, tradicionalni gozdni smuk je pomembno vplivali na delo-Med preletom zgodovine Verda kulozno delo prejel nagrado dr. imel bogato zgodovino. vanje našega društva ter pred­smo se najprej dotaknili dru-Franca Derganca. Tudi v Zadružnem domu v stavili opremo, ki jo imamo v žine Kotnik (predvsem Jožefa Prav tako je Verd lahko po-Verdu so se odvijale številne garaži.. in Frana), ki so skoraj 200 let nosen na narodnega heroja, dejavnosti, igranje namiznega G. Jernej Žnidaršič je pred­ gradili in širili svoje bogastvo Antona Vidmarja Luko, ki je tenisa, šaha, sestanki družbe-stavil delovanje MŠKD Verd (združevali domačije, se ukvar-kot zaveden Slovenec stopil v nopolitičnih organizacij, vaje (Mladinsko športnega kultur­jali z mlinarstvom, žagarstvom partizanske vrste že leta 1941. recitatorske skupine, plesi ipd. nega društva Verd) in delovanje in na koncu ustvarili, po ce-Med vojno je bil poveljnik več V Verdu pa so se odvijale tudi Društva podeželske mladine lem svetu znano parketarno, enot; med drugim Šercerjeve gasilske veselice, tradicionalno BOBRI. Obe društvi zajemata iz manjše opekarne so zgradili brigade, 14. in 18. divizije. Po so se postavljali tudi mlaji. mlade z Verda. Predsednik nam mogočno opekarno na levem vojni je bil načelnik štaba divi- Sredi vasi stoji Cerkev sv. An-je predstavil dejavnosti s kateri­bregu Ljubljanice). Izredno zije KNOJ. Umrl je septembra tona Puščavnika. Obnovljena mi se društvi ukvarjata in teža­uspešno so izkoriščali naravne 1999 v Celju, v starosti 82 let. je bila leta 2013, 8. septembra ve s katerimi se srečujejo. danosti okolja v katerem so ži­ istega leta, je škof Anton Ja-Poslušali smo predstavitvi veli: moč številnih vodnih virov, Pred vojno pa je bil Verd znan mnik blagoslovil obnovitvena tudi Športno kulturnega dru­ rodovitno zemljo, prisotnost tudi preko dramskih iger. Z dela. Cerkev je pr vič imeno-štva Verd, ki ga vodi g. Aljoša gline, bogastvo gozdov. Tudi igrami in petjem se je ukvarjal vana v protokolu cerkvenih Grom. Zagotovo se spomnite Karol Kotnik je povečal očetovo pevski zbor v Verdu, ki je nastal dragocenosti. A lbreht v svoji Ekstreme Enduro, ki se je od­zapuščino. Leta 1910, po smrti okoli leta 1920 na pobudo do­ topografiji navaja kot letnico vijal letos v kamnolomu. Ogle- Karola, je celotno posest vo pre-brega pevca in režiserja Franca zidave te cerkve leto 1619, ki dali smo si tudi kratek film, ki vzel Josip Lenarčič. Tega leta so Furlana. Vaje so imeli ob sobo­ pa ne more biti niti čas zidave, je vsem nam ob ogledu le tega z elektriko proizvedeno v ob-tah zvečer in ob nedeljah po ker so freske mnogo starejše. jemal dih. močju parketarne osvetlili to-prvi maši v gostilni. V okviru Tako točne letnice niso znane. G. Leon Malovrh nam je varno in posestvo, od leta 1931 gasilskega društva, ki je v Verdu Leta 1821 je treščilo v zvonik. predstavil delovanje Športnega pa po zaslugi boljše tehnologije obstajalo že konec 19. stoletja, Pred kratkim pa je cerkev dobi-društvo Agonija. Nekateri ste še opekarno in celo vas Verd. so naštudirali veliko iger s pe­ la novo streho. Za financiranje se zagotovo udeležili vrhniške-Dotaknili smo se tudi dveh na-tjem. Te so prirejali največkrat nove kritine je poskrbela KS ga Argonavtskega kolesarske­ših slikarjev Mateja Sternena v letnem gledališču v Matja- Verd. Za izvajalska dela je po-ga maratona ali pa vrhniškega in Jožefa Petkovška ter se spo-ževki, ki se nahaja v vasi. Igro skrbelo podjetje MONT, pod Nočnega teka. Vse to je pote­mnili dveh bratov Jager. Ivana, »Divji lovec« so igrali tam vsaj okriljem mojstra Zorana Bula-kalo pod vodenjem Športnega znanega slovenskega arhitekta, desetkrat. Program so vedno jića. Vsa krovska dela so bila do društva Agonija. ki je deloval v Minneapolisu. popestrili s petjem. Leta 1938 je žegnanjske nedelje, ki je bila 11. O vsem povedanim in zapisa-Ivanov brat, Franc Francis Jager, posebni vlak iz Ljubljane pripe­ 9. 2016, že zaključena. nim je nastala tudi razstava. Na je bil znan kot čebelar in vrtnar. ljal gledalce na Vrhniko. razstavi se predstavljajo: s sli-Kot duhovnik je služboval prav Tudi žage v Verdu so imele kami, slikar Pavle Mrak, Janez OZ V VS Vrhnika - Borovnica V soboto, 10. septembra 2016, smo se veterani Kozlarjevo goščo ob zdajšnji Urha v Maršičih je freska lisice Pot smo nadaljevali proti cilju Ižanski cesti itn. Razvaline gra-romarice. Lisica je naslikana – Ortneku v ribniški dolini, kjer H VA L A združenju, za ce­ vojne za Slovenijo iz OZVVS Vrhnika - Borovnica du so na višini 765 m, od koder s kardinalskim klobukom, v je bil zaključek z okusnim gola-njeno pozornost in slovo s udeležili pohoda v Ribnici, kjer so domači smo se spustili na Hudi Konec rokah ima papeško palico, čez žem in žlahtno kapljico. Preži-častno četo od svojega člana veterani pripravili zanimiv pohod, ki je bil zelo in naprej na Sv. Gregorja, od ko-ramo pa malho, iz katere gleda veli smo lep sončen dan v dobri združenja Slavka Logonder­razgiban v dolžini 10 km. der je enkraten razgled. Pri Sv. kokošja glava, kar pomeni, da družbi veteranov pohodnikov. ja na njegovi poslednji poti. Gregorju se je rodil slovenski nosi ukradeno kokoš. To obmo-Za pohodnike veterane Irena Majnik in Branko Poleg domačinov so se ga padli dve enoti, verjetno zopet politik in duhovnik dr. Janez čje nam je razkazala domača tu-Marija Dolenc Logonder udeležili še predstavniki - po-ista dva specialca, ter specialna Evangelist Krek. V cerkvi sv. ristična vodička gospa Zgonec. hodniki iz Grosupljega, Ruš, enota iz Kočevske Reke. Nekaj je Litije ter Domžal. Najprej smo bilo sicer ranjenih na strani JLA, si v Ortneku ogledali skladišče a k sreči žrtev ni bilo. Po tem blagovnih rezerv bencina in spopadu so se začela pogajanja, nafte, kjer je bilo leta 1991 med ki so bila uspešna, saj so voja­osamosvojit veno vojno kar pre-šnico preda li v urejenem stanju. cej vroče. Podpredsednik Albin Nato smo se povzpeli na Sle­Mikulič je pripovedoval o napa-mena, kjer smo videli razvaline du na vojašnico Ortnek. Najprej gradu Ortnek in razpadajočo sta 27. 6. 1991 dva pripadnika grajsko kapelo sv. Jurija, iz kate­ 30. RSK TO streljala nanjo z re so leta 1945 prenesli tri got­armbrustoma iz nasprotne ske oltarje v Pleterje. Lastniki strani ceste in se takoj po na-vsega območja so bili graščaki padu umaknila preko Velikih Kozlarji, ki so bili zelo bogati, Poljan proti Ribnici. 29. 6. 1991 tudi v Ljubljani so imeli veli­sta vojašnico oziroma vojaške ko nepremičnin, npr. Cekinov naf tno-bencinske rezer ve na-grad, Cukrarno, Fužinski grad, Plesne počitnice učitelji, trenerji, koreografi in mesta,zjutraj pa ples preseneti Ideja je nastala skozi pogovor sodniki tako pri nas, kot v tuji-sosede kot streching na »doma-treh dam - dolgoletno izkušenih ni sestavljajo: Eva Hlebec, Uroš čem vrtu«..., le v jedilnici gib za-trenerk na plesnem področju, Kajzer, Anže Zalar, Darja Šu-menja beseda, če sploh so usta ter lastnic franšiz Urške, več kot ster, Saša Volk in Nina Hribar. prazna, saj smo plesalci včasih plesne šole na Vrhniki, Domža­Le-ta skrbi za nemoten potek tudi zelooo lačni. Če pa kdo lah in Kranju; Nine Hribar, Saše počitnic, delo, počitek, smeh pozabi, da je v naši družbi, mu Volk in Darje Šustar. Njihovo in zabavo, nikoli ne zatajijo, ter hitro pokažemo raznožko kot mnenje pač je, da ni lepšega kot včasih bolj malo spijo, saj je na skok v vodo ali pa kar po plaži.« plesne počitnice - poleti ali po­počitnicah vedno tako lepo. je z nasmeškom povedala licen-zimi. In že se približujejo zim­ »Plešemo od jutra do mra-cirana plesna učiteljica, trenerka ske počitnice v Kranjski Gori, ka, kadarkoli in kjerkoli: na in mednarodna predavateljica ko se bo plesalo kar na snegu. poti na plažo, v vodi ali sredi Nina Hribar. SINJA GORICA 12A, 1360 VRHNIKA, 01/ 755 34 77, INFO@GOSTILNA-BAJC.SI TAROK TURNIR POSAMEZNIKOV V TRI 14.10. OB 18.00 URI V GOSTILNI BAJC. ČAKAJO VAS PRAKTIČNE IN DENARNE NAGRADE! PRIJAVE ZBIRAMO NA E-MAIL INFO@ARGONAVT.SI TEL: 01 7553 477 ALI NA DAN V GOSTILNI BAJC OD 16.00 URE DALJE. IGRALO SE BO PO PRAVILIH TARZS (KI SO DOSEGLJIVA NA INTERNETNEM NASLOVU http://www.tarokzveza.si), V 3 KROGIH PO 15 IGER, ŠTARTNINA ZNAŠA 12€. NAHAJAMO SE: WWW.GOSTILNA-BAJC.SI Konec avgusta je plesna šola Urška Vrhnika ponovno peljala mlade plesne navdušence na plesne počitnice v Poreč. Novi gibi in glasba, smeh in petje, nove koreografije, ter gibalno ustvarjanje skozi prostor in čas so zaznamovali vsakdan. PREJELI SMO Za nekatere udeležence pa so štiridnevne počitnice predsta­vljale tudi intenziven začetek novega tekmovalnega obdobja, saj je treba ponovno nabrati ple­sno kondicijo . Urškin strokovni team , ki ga sestavljajo priznani Jazov! Čestitke dr. Rosviti Pesek za od­dajo na nacionalki, ko je gostila zadnje člane predsedstva SFRJ. Odstrnila je malček ozadja do­gajanj razpada Jugoslavije in tako jasno nakazala slovensko osamosvojitev kot produkt raz­ličnih dogajanj tudi zunaj slo­venskih meja . Zanimiva je izjava Borisa Bogi­čevića, ki je jasno povedal, da je Veljko Kadijević hodil v Sovjetsko zvezo k maršalu Dimitriju Jazo­vu po podporo za posredovanje v Sloveniji. Vojaška obveščevalna služba VOMO je bila namreč obvešče­na v soboto, 17. 8. 1991, da bo Kadijevič ponovno interveniral v Sloveniji in obračunal s sloven-skim političnim vodstvom. Vir, ki je informacijo posredoval, je bil zanesljiv. Ker je prišla informacija kot stre­la z jasnega, je ni bilo mogoče po­vezati z nobenim dogodkom ali drugo sorodno informacijo. Seveda se je takoj pojavilo vpra­šanje, ali je Stane Brovet , ki je zastopal JLA na Brionskem spo­razumu, imel figo v žepu. Vendar ne, konec julija 1991 so z Vrhnike odpeljali kompleten tretji tanko­vski bataljon, ki bi ga morali v izrednih razmerah izpopolniti vrhniški rezervisti in tudi njegov poveljnik bi moral biti Vrhničan. To se pravi, začela se je selitev vo­jaške tehnike iz Slovenije. Odgovor na informacijo je prišel sam. V Sovjetski zvezi se je 19. 8. 1991 zgodil puč , ki ga je vodil maršal Dimitrij Jazov. Jelcin je upor zadušil in v Sovjetski zvezi so se začeli premiki, ki so vodili v razpad Sovjetske zveze. No, tu se sedaj pojavlja vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi puč uspel in ali bi Kadijević dobil podporo Jazova za ponovno intervencijo v Sloveniji za ohranitev Jugosla­vije. Prepričan sem, da je z za­dušitvijo upora v SZ Kadijević izgubil zadnje upanje za ohra­nitev Jugoslavije in se je podredil Miloševiču ter dal na voljo JLA najboljšemu naročniku. Po 20. avgustu 1991 so oficirji JLA, ki so še vztrajali v enotah (govorim o Vrhniki, kjer razme­re evidentno poznam), trumoma prekinjali delovna razmerja, še posebno mešani zakoni, in iskali zveze in poznanstva za zaposlitev v TO RS. Bili so uspešni. Kakorkoli, dogodki v SZ so pri­pomogli do res mirne razrešitve razmer v Sloveniji in predsednik Jelcin predstavlja tiste demokra­tične sile , ki so zadušile upor. Zato smo jim lahko hvaležni. Dr. Rosviti Pesek predlagam, da v oddajo povabi slovensko pred­sedstvo, ki naj bi vodilo vojno zoper JLA. Prepričan sem, da bo oddaja še bolj zanimiva. Vid Drašček, Vrhnika Čukov Vencelj Čukov Vencelj, Venc ali kar kovač, kot so ga izpod čela sta dajali videz utru-na širše trge. Veliko je dobavljal jenosti. Iz njih je zaradi stalne v Zadrugo Logatec, Vrhniko, klicali, rodil se je pred dobrimi sto leti, je bil izpostavljenosti vročini po-Žiri ….. O delu je razmišljal ino­ doma na Samiji. V Poljanski dolini se je izučil gosto spolzela solza, kot spolzi vativno in si postavljal visoke za poklic kovača in kmalu po šolanju skupaj z kaplja na orosenem steklu. Go-cilje. domačimi začel v strmi grapi ob potoku Zvirše voril je s pritajenim hripavim Oglje kot potrošno surovi­graditi kovačijo in manjšo elektrarno. glasom, katerega je prekinjal no je kupoval ali ga kuhal sam. plitek kašelj. Težke razmere Oglovnice je postavljal sprva ob Nekoliko višje nad objektom kšno uro, da se je gladina vode dela v kovačiji, vročina razbe-strugi poleg kovačije, kasneje so v dolžini več kot 100 m zgra-v zbiralniku dvignila, potem ljene žerjavice, prah in udarci ob bližnjih gozdovih, naposled dili dovodni kanal, ki je vodo zapornico ponovno odpreti in po nakovalu so mu na zdravju celo ob domači hiši na ravnici usmerjal do zbiralnika. Od tam nadaljevati z mlatenjem žita. puščali trajne sledi. onkraj ceste, odvisno, kje se je je voda iztekala v 30 m nižjo Po vojni je ob cesti proti Šen-Bil je priznan mojster kova-lahko oskrboval z drvmi. Le-ta kovačijo in poganjala turbino tjoštu kupil zemljišče in si na nih orodij, delov vozov in kos je nasekal, jih zlagal v kopo, pre-in transmisijo ter proizvajala mestu, kjer je granata naredila raznim popravilom, zato se je kril z zemljo in kuhal, dokler se elektriko, ki je je bilo le toliko, velik krater, postavil hišo, v ka-glas o njem širil daleč naokrog. niso spremenila v sajasto temno da je zadostovalo za razsvetlja-teri je prebival vse do smrti. Kot obrtnik je bil je včlanjen v oglje. Postopek je trajal več dni, vo njegove domačije in še za ne-Bil je žilav možak, nižje rasti, dve obrtniški zbornici in obe-potem je oglje shranil v vreče in kaj bližnjih hiš. Če so vključili rahlo upognjenega hrbta in zga-ma plačeval članske pristojbine. jih nosil v kovačijo. Za kaljenje le en sam večji porabnik, npr. ranih rok. Po oblačilih in telesu Zaradi dobre informiranosti je uporabljal koks, s katerim je mlatilnico, je bilo elektrike le se ga je oprijemal sajasti prah je poznal potrebe po kovanih dosegel višjo temperaturo. za slabi dve uri. Nato so morali in mu v globokih gubah obraza orodjih tudi zunaj svojega kra-V kovačijo, ki je bila od doma zapornico zapreti, počakati ka-risal črne črte. Mežikajoči očesi ja in s svojimi izdelki prodiral oddaljena četrt ure, je odhajal dan za dnem v ranih jutranjih urah, peš ob kolesu, na kate­rem je tovoril težko jek leno su­rovino in oglje. Zvečer, ko se je Turnir v balinanju za invalide utrujen od celodnevnega dela vračal proti domu, mu je hrbet Sinja Gorica, 27. avgust – Društvo invalidov Gostitelji so tokrat ostali brez upogibal koš z izdelanimi se-Vrhnika je organiziralo tradicionalni balinarski medalje, so se pa izkazali kot kirami, rovnicami, motikami … njivo in si pridelal krompir in bo, poveseliti pa se je znal tudi dobri organizatorji. Med žen-Še zlasti se je namučil pozimi, nekaj zelenjave. Okrog doma-brez instrumenta. Včasih se je turnir v Sinji Gorici, ki se ga je udeležilo 13 moških skami je slavila ekipa Društva ko je po zasneženih poteh in čije je imel posajeno raznoliko ob nedeljah odpravil v gostilno in 13 ženskih ekip. invalidov (DI) Ilirska Bistrica gozdnih stezah težko otovorjen sadno drevje, s katerim je imel in prav tam so ga nekateri radi pred DI Cerknica-Loška dolina gazil sneg, zjutraj v kovačijo in veliko veselje. Sadje je sušil, iz obkrožali, saj je bilo znano, da in DI Piran, med moškimi pa so zvečer nazaj proti domu. Doma njega kuhal žganje ter stiskal pogosto plačuje pijačo tudi dru­zlato odnesli člani DI Cerknica ga ni čakal nihče, toploto mu je mošt. Kupoval je le osnovna ži-gim. In če je kaj več popil tudi – Loška dolina, srebro DI Dorn-nudila le krušna peč, a le, če jo vila, kruh in kakšen kos sira ali sam, se mu je prebudilo hrepe­berg, bron pa DI Idrija-Cerkno. je zjutraj zakuril. salame in to mu je v glavnem nenje po dekletih in tedaj je v Pomerili so se tudi v bližanju, Počitka ni poznal in njegova zadostovalo za oskrbo. Bil je smehu dejal, da bi se bilo dobro kjer sta največ športne sreče, pa delavnost ga je gnala, da si je v nezaupljiv do hrane, ki so mu jo oženiti. seveda tudi znanja, imela Majda poznejših letih čez cesto, tik pripravili drugi. Če je naneslo, Venc že dolga leta počiva na Kovačič iz Pirana in Stane Čer-ob hiši, zgradil še eno kovačijo. da je jedel kje drugje, je pogo-šentjoškem pokopališču. Kova­netič iz Ilirske Bistrice. Tako mu v grapo ni bilo treba sto potožil, da se slabo počuti in čija v grapi se je zrušila, ostala je Kot je pojasnil Konrad Ben-več tovoriti težkih bremen. Ven-rad namignil, da je bilo s tisto strojnica turbine, ki je še dobrih kič, vodja športne sekcije pri dar pridobljenega časa ni izko-hrano nekaj narobe. Zato si je deset let proizvajala elektriko. vrhniškem društ vu invalidov, ristil za počitek, nadomestil ga hrano na svoj način pripravljal Ko pa se je zrušil še dovodni ka­njihova balinarska ekipa zdru-je z novim delom in si omislil sam. Oblačila je pral v potoku nal, je tudi ona nemo obstala. žuje 14 članov in se udeležujejo kmetijo. V spodnjem delu hiše in jih sušil na jablanovih vejah Novejša kovačija ob cesti sedaj številnih športnih tekmovanj je privezal nekaj glav živine in pred hišo. Vedno je bil hvaležen služi drugemu namenu, doma­na primorskem in notranjskem oddajal mleko. Z golimi rokami za vsako pomoč, če mu jo je kdo ča hiša je dobila nove lastnike in koncu, pa tudi v nekaterih dru-in ročnim orodjem je krčil goz-izkazal. Veljal je za skromnega drugačno podobo, posest pa je gih krajih. Sodelujejo tudi v dne površine, da si je pridobil človeka, s pridihom posebneža bila razdeljena med sorodnike. medobčinski balinarski ligi. So več zemljišča za živalsko krmo, in samotarja. Za njim ostajajo le še orodja z pa v društvu tudi navdušeni pi-saj je brežine okrog hiše niso Vencljevi bratje in oče so bili oznako MV, ki na mnogih do­kadisti – na območnem tekmo-premogle za vse leto. Dostikrat znani ljudski godci, Čuki. Igrali mačijah še vedno služijo svoje­vanju se bodo merili že prvega je kosil ali kopal kleče, obra-so na povojnih mitingih, vese-mu namenu. oktobra v Borovnici.bljena kolena ga pogosto niso licah in ohcetih. Tudi Vencelj V spomin nanj zapisala (gt, foto: gt) držala na nogah. Obdeloval je je nekaj let igral klarinet in tru-Sonja Malovrh. Spominski turnir za ženske na balinišču pri DU Vrhnika UPOKOJENSKI KOTIČEK Spoštovane in cenjeni Lepi septembrski dnevi so omogočili, da je splošna telovadba s Tino potekala kar zunaj. Če koga zanima, kako telovadijo starejši, se lahko pridružite še skupini ob sredah ob 8.00. Uspešno smo se družili s starejšimi od 75 let, kar boste lahko prebrali posebej. Prostovoljke in prostovoljci že pripravlja­jo humanitarne pakete, ki jih bodo konec meseca raznesli pomoči potrebnim. Niste pozabljeni. V oktobru se bodo sapet zbirale klekljari­ce, morda se jim pridružite. Tudi z ročnimi deli bomo nadaljevali ob petkih ob 9.00, potekala pa bo tudi pletarska delavnica in še kaj več, o čemer boste zvedeli kasneje. V oktobru bi začeli z ZAČETNO nemščino, vendar se o urniku še dogovarjamo. Že zdaj pa vas vabimo, da se odločite za Martinov kostanj, ki bo letos v Beli krajini. Na žalost bomo prenehali s kopalnimi izleti, kajti tisti, ki so hodili na morje poleti, ne čutijo potrebe po kopanju. Torej do na­daljnjega kopalnih izletov ne bo. Vse pohodniške skupine so že začele iz­polnjevati jesenske načrte pohodov. Če koga zanima zahajanje v hribe in prijetno druženje, naj se čim prej oglasi v društveni pisarni. Balinarke so vzorno organizirale turnir, imenovan Mamin memorial, na katerem so si prislužile pokal, za kar jim iskreno česti­tamo. Pridružite se jim ob ponedeljkih, sre­dah in petkih od 14.00 naprej na balinišču pred bifejem. Imajo se lepo. Vas pa že zdaj vabimo, da pridete poslu­šat katero od zdravstvenih predavanj ali si ogledat kulturno prireditev, morda poslušat nastop pevskega zbora … Zato priporočam, da se čim večkrat ozre­te na naše oglasne deske, ki so pred dru­štvenimi prostori, po krajevnih skupnostih pa naši zvesti sodelavci obešajo plakate na krajevne oglasne deske. Priporočljivo je tudi, da se oglasite kar v društveni pisarni, malce poklepetate in povprašate, kaj zani­mivega se bo dogajalo v naslednjih tednih. Veseli vas bomo! Uradne ure so ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00. Ob ponedeljkih NI uradnih ur! Ostanite zdravi in v gibanju do nasle­dnjič! Za UO: Elica Brelih Družabno srečanje starejših od 75 let Članice in člani socialne komisije in prostovolj­ke pri DU Vrhnika vsako leto pripravijo družabno srečanje starejših članic in članov. Letos smo bili še posebno zadovoljni, saj je bila udeležba lepa, kar 105 smo jih našteli. Prostovoljci prej obiščejo tiste, ki nimajo prevoza in se dogo­vorijo, kdo jih bo prišel iskat in jih odpeljal domov. Tudi v Domu upokojencev se s socialno delavko dogovorimo o možnosti obiska naše prireditve. Dobro razpoloženje in prijetno druženje je obiskovalcem zaželela Elica Brelih, predsednica društva, in predstavila program druženja. Z gromkim aplavzom so pospremili na oder naš pevski zbor s pevovodjem Jožetom Jesenov­cem. Ob spremljavi harmonike so zapeli nekaj ljudskih, nato pa je za zabavo skrbel Ansambel Presenečenje z Drenovega Griča. Prostovoljke in prostovoljci so pripravili prese­nečenje dvema 90-letnicama, ki so jima svečano poklonili šopek in z njima zaplesali. Bili sta veseli in navdušeni, da smo se na tak način spomnili nanju. Po dobri malici so se zadržali v prijetnem kle­petu in plesu do poznih večernih ur. V imenu vseh udeležencev hvala prostovoljkam in prostovoljcem za lepo pripravljeno srečanje in pozornost, ki jo namenjajo starejšim. Zapis: E. BrelihFoto: Leon Novak Zimzeleni na Pristovški Storžič Prvi septembrski pohod na Pristovški Storžič (1759 m) je kar lep zalogaj po dvomesečnem po­čitnikovanju, toda Zimzeleni se ne damo, zato smo se odpravili korajžno na pot. Prijetno sta nas presenetili in razveselili Elica in Marta, ki sta se odločili, da bosta raziskovali Jezersko in okolico po učnih poteh, ki so speljane po Ravenski Koč­ni tja do Prodov. Mi smo nadaljevali vožnjo proti Avstriji do mejnega prehoda Jezerski vrh, kjer smo na označenem parkirišču na slovenski strani iz­stopili. Ob poti smo opazovali različne svišče, ki nam naznanjajo, da smo zakorakali v jesenski čas. Tudi sonce in vetrič sta nas spremljala ter ustvar­jala prijetno vzdušje za klepet, kar je popestrilo naše razpoloženje. Trud je bil poplačan. Vrh je obeležen s kovinskim križem, prekrasni pogledi pa segajo na Jezersko dolino, Kamniško Savinjske Alpe, Koroško, Košuto in Julijce. Po krajšem po­čitku in po preudarni odločitvi smo se odpravi­li po zahtevnejši, a sončni in suhi poti v dolino. Tukaj nas je čakalo kar nekaj jeklenic, katere smo vsi počasi in pazljivo premagovali. Nekateri so prav tukaj ugotovili, da zmorejo več, kot so mislili. Zimzeleni na Pristovški Storžič Prvi septembrski pohod na Pristovški Storžič (1759 m) je kar lep zalogaj po dvomesečnem po­čitnikovanju, toda Zimzeleni se ne damo, zato smo se odpravili korajžno na pot. Prijetno sta nas presenetili in razveselili Elica in Marta, ki sta se odločili, da bosta raziskovali Jezersko in okolico po učnih poteh, ki so speljane po Ravenski Koč­ni tja do Prodov. Mi smo nadaljevali vožnjo proti Avstriji do mejnega prehoda Jezerski vrh, kjer smo pri Planšarskem jezeru. Pohodniki, ki so pred kratkim praznovali rojstni dan, so nas pogostili z različnimi dobrotami. Vsem iskrene čestitke in zahvala, še posebno »okrogli« Jerneji, ki nam je privoščila obilno pojedino. Nežka Vihtelič na označenem parkirišču na slovenski strani iz­stopili. Ob poti smo opazovali različne svišče, ki nam naznanjajo, da smo zakorakali v jesenski čas. Tudi sonce in vetrič sta nas spremljala ter ustvar­jala prijetno vzdušje za klepet, kar je popestrilo naše razpoloženje. Trud je bil poplačan. Vrh je obeležen s kovinskim križem, prekrasni pogledi pa segajo na Jezersko dolino, Kamniško Savinjske Alpe, Koroško, Košuto in Julijce. Po krajšem po­čitku in po preudarni odločitvi smo se odpravi­li po zahtevnejši, a sončni in suhi poti v dolino. Tukaj nas je čakalo kar nekaj jeklenic, katere smo vsi počasi in pazljivo premagovali. Nekateri so prav tukaj ugotovili, da zmorejo več, kot so mislili. Seveda gre največja zasluga za varen sestop naše­mu vodniku Milanu, ki je vse to skrbno načrtoval, nam razložil, kako varno sestopati in nam zaupal, da zmoremo. »Hvala Milan«. V veliko pomoč so bili nam in Milanu tudi izkušenejši pohodniki, ki jih je razvrstil med nas. Pohod smo zaključili pri Planšarskem jezeru. Pohodniki, ki so pred kratkim praznovali rojstni dan, so nas pogostili z različnimi dobrotami. Vsem iskrene čestitke in zahvala, še posebno »okrogli« Jerneji, ki nam je privoščila obilno pojedino. Nežka Vihtelič Anton Lenarčič, Cesta gradenj, Vrhnika (1923) Terezija Nagode, Na Livadi, Vrhnika (1923) Marija - Majda Opačić, Na Zelenici, Vrhnika (1926) Marjana Opeka, Verd, Vrhnika (1926) Francka Lenarčič, Sivkina ul., Vrhnika (1926) Rado Kastelic, Sivkina ul., Vrhnika (1931) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so septembra praznovali rojstni dan. Sončki na Hleviški planini Sončki smo se zbrali v vremensko ne preveč obetavnem jutru, vendar je bilo veliko veselje ob ponovnem srečanju po poletnih počitnicah. Odpeljali smo se proti Idriji in spotoma sprejeli na avto­bus še preostale naše pohodnike, ki so nas čakali ob poti. V Idriji smo se v upanju, da se nam na ozki in dokaj vijugasti cesti na Vojskar­sko planoto nasproti ne pripelje večje vo­zilo, povzpeli do izhodišča na Kočevšah. Po prijetno razgibani in ne naporni stezi smo krenili po gozdnatem grebenu med dolinama Nikove in Idrijce proti koči na Hleviški planini. Samotne kmetije v va­sici Čekovnik so obkrožale črede ovac ali koz, ki so nepogrešljive v tamkajšnjem okolju. Na razgledišču na vrhu Hleviške planine (908 m) smo uživali ob pogledu na Trnovski gozd in na Golake v dalja­vi. Po dokaj strmi stezi smo se spustili z vrha navzdol, kjer nam je vodnica Sonja pokazala skalni greben, kjer se spomladi v cvetju bohoti kranjski jeglič. Pri koči na Hleviški planini smo srečali gospoda Vlada Sedeja, ki je soustvarjalec nastaja­jočega geoparka in igrišča za otroke v le­ pem okolju in nam povedal zanimivosti o tej pridobitvi. Pot smo nadaljevali proti vzhodu do zadnjega vrha v grebenu; domačini mu pravijo Okrogli vrh, v zemljevidih pa je Čekovnik (762 m). Od tam nas je čakal le še spust do reke Idrijce, ki nas je s svo­jim šumenjem spremljala po stezi skozi gozd. Pot smo končali pri Divjem jezeru, kjer nas je čakal av tobus, pa tudi slastne slaščice, s katerimi so nam postregli naši slavljenci, za kar se jim lepo zahvaljuje­mo. Tistih nekaj kapljic dežja ni pokva­rilo lepega izleta. Besedilo Ani Kenk Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je poslovni prostor št. 4 v pritličju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, površine 13,01 m2. Najem vključuje souporabo sanitarij. Poslovni prostor je primeren za opravljanje pisarni­ške ali storitvene dejavnosti. Poslovni prostor se oddaja v najem za določen čas – za obdobje dveh let. Po navedenem času se najemno razmerje lahko podaljša. Poslovni prostor bo izbrane­mu ponudniku oddan takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varšči­ne na TRR št.: 01340-0100001093, sklic na št.: 00-3520­4 Občine Vrhnika. Varščino, ki znaša 108,11 evra, mora ponudnik vpla­čati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopol­ne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans na­jemnine, če pa izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred za­ključkom postopka izbire, se vrne le polovični znesek položene varščine. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici, s pripisom »Ne odpi­raj, razpis za oddajo poslovnega prostora št. 4 - CT4 », oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1 na Vrhniki, ali pošljejo na naslov: Občina Vrh­nika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 17. 10. 2016. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do vključno 17. 10. 2016. Po preteku roka bo komisija po­nudbe odprla. Pisna ponudba mora obsegati: • ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je po­nudnik fizična oseba; • ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba; • številko transakcijskega računa ponudnika za pri­mer vračila varščine; • dokazilo o državljanstvu RS – osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe); • priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino); • opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru, ter števi­lo oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja dejavnosti; • dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun, da le-ta v prejšnjih šestih mesecih ni bil blo­kiran – dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino: • dokazilo o plačani varščini; • navedbo roka, v katerem namerava ponudnik za­četi s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru. Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja merila: • izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, • ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, • število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejav­nost, s katero se interesent ukvarja, • rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti, • finančno stanje ponudnika. Če pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost tisti, ki izpol­njujejo naslednje prednostne pogoje: • nova in edina dejavnost v kraju, • dejavnost, za katero se v razvojnem programu obči­ne ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala, • število na novo odprtih delovnih mest, • prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, prija­vljenega na Zavodu za zaposlovanje, • občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v Občini Vrhnika. Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru z g. Andrejem Gu­zeljem na tel. št. 750-21-44 ali 041-357-818. Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21 (Erika Červek). Številka: 3520-4/2016 Datum: 16. 9. 2016 Župan: Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l.r Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12- ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), v povezavi s 35. členom Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je župan Občine Vrhnika sprejel SKLEP o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za trgovskicenter Spar na Vrhniki 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) 1) Predlaga se razširitev območja občinskega loka­cijskega načrta z zemljišči 2729/21, 2729/22 k.o. Vrhnika. 2) Območje predlaganih sprememb spada po Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 – popr., 71/14 – popr., 92/14 – popr., 53/15, 75/15 – popr. ) v območje osnovne namenske rabe S – območja stanovanj, s podrobnejšo namensko rabo SSea – stanovanjske površine za stanovanjske stavbe na ravnem terenu. 3) Predlagani zemljišči se priključujeta območju, kjer velja Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za tr­govski center Spar na Vrhniki (Ur. l. RS, št. 107/05, 77/2006). Le-ta predvideva gradnjo trgovskega centra s samopostrežno trgovino ter poslovnimi, trgovskimi ali storitvenimi lokali, postavitev skla­diščnega objekta, zunanjo in prometno ureditev in priključitev objektov na javno energetsko in komu­nalno infrastrukturo. 4) Pobudo za pripravo in sprejem sprememb in do­polnitev Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za trgovski center Spar na Vrhniki je podalo pod­jetje S. M. Studio, d. o. o., Krožna pot 3, 1360 Vrh­nika, v imenu investitorja posega PRO SAF, d. o. o., Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika. 5) Namen pobude je prilagoditev prostorskega akta novim tržnim in gospodarskim razmeram ter za­gotavljanje možnosti za delovanje in razvoj podje­tja PRO SAF, d. o. o. 6) Razlogi za pobudo so: – razširitev območja prostorskega akta z name­nom pridobitve oz. ureditve novih parkirnih površin, – sprememba namembnosti objekta iz skladišč­nega v poslovni objekt, – sprememba prometnega režima na območju občinskega prostorskega akta oz. uskladitev z obstoječim stanjem, – ureditev novih parkirnih mest oz. sprememba zunanje ureditve. 2. člen (območje OPPN) 7) Območje leži na severovzhodnem delu Vrhnike, v Sinji Gorici. 8) Območje sprememb in dopolnitev prostorskega akta se lahko v postopku priprave spremeni. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 9) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: – prikaza stanja prostora, – Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Ob­čine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 – popr., 71/14 – popr., 92/14 – popr., 53/15, 75/15 – popr.), – Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za trgovski center Spar na Vrhniki (Ur. l. RS, št. 107/05, 77/2006), – investicijskih namer investitorja prostorskega akta, – smernic nosilcev urejanja. 10) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ure­ditve se lahko pripravijo v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidi­ka. 4. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) 11) Postopek priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za trgovski center Spar na Vrhniki se vodi po skrajšanem postopku v naslednjih fazah: glej preglednico 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načr­tovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so: 1. Elektro Ljubljana, d. d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana; 2. Telekom Slovenije, d. d., Regionalna enota TK omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana; 3. Komunalno podjetje Vrhnika, d. d., Javna kanalizacija, Javna higiena, Javna razsvetljava, Javni vodovod, Plin, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika; 4. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika; 5. Drugi nosilci urejanja prostora, če bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v povezavi s financiranjem priprave OPPN) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, sprememb prostorskega akta ter stroške objav zagotavlja investitor podjetje PRO SAF, d. o. o., Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Št: 3500 – 2/2016 Vrhnika, 12. 9. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. . Na podlagi 57. in 61.a člena Zakona o prostor­skem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO­-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) ter 35. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem lokacijskem načrtu Kočevarjev vrt 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo SD OLN Kočevarjev vrt) 1.) Na podlagi Odloka o OPN Občine Vrhnika (Ura­dni l., št. 27/14, 50/14, 71/14, 92/14, 53/15, 75/15; v nadaljnjem besedilu: OPN) je območje Občinske­ga lokacijskega načrta Kočevarjev vrt opredeljeno kot območje centralnih dejavnosti – CU, enota urejanja prostora EUP – VR_1853 in se ureja z OPPN Ljubljanska cesta – Kočevarjeva domačija. 2.) Investitor želi graditi manjšo enodružinsko hišo s pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo na zemljiščih ali na delu zemljišč s parcelnimi št. 2531/1, 52531/2, 2532/4, 2530/5, 2529/14, vse k. o. Vrhnika (2002). 3.) Občinski lokacijski načrt Kočevarjev vrt (Uradni list RS, št. 71/2005):(v nadaljevanju OLN Koče­varjev vrt) v svojih določilih ne vsebuje določil za gradnjo stanovanjskega objekta. S spremembo in dopolnitvijo OLN Kočevarjev vrt se skozi pripra­ vo prostorskega akta pripravijo ustrezna določila za gradnjo objekta na predmetnih zemljiščih. 4.) Na zemljiščih veljajo varstveni režimi za varovanje profane stavbne dediščine – domačija Ljubljanska 9 in za varovanje Arheološkega najdišča Naupor­tus. 2. člen (območje sprememb in dopolnitev OLN Kočevarjev vrt) Gradnja manjšega enodružinskega stanovanjskega objekta bo na zemljiščih 2531/1 in 2531/2 obe k. Vrh­nika. Dostop do objekta naj bi potekal preko zemljišč 2529/14 in 2530/5 obe k. o. Vrhnika. Za komunalno in energetsko opremljanje zemljišč za gradnjo stanovanj­skega objekta se bo potrebovalo tudi zemljišči 2532/4 in 2530/5, obe k. o. Vrhnika. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: -prikaza stanja prostora, -OPN Vrhnika -Okoljsko poročilo za OPN Vrhnika -smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, -strokovnih podlag. - 4. člen (roki za pripravo sprememb in dopolnitev OLN Kočevarjev vrt) Postopek priprave sprememb in dopolnitev OLN Kočevarjev vrt bo potekal v skladu z 61.a členom po skrajšanem postopku, in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih: 1. Osnutek: oktober 2016 2. Pridobitev smernic od nosilcev urejanja prostora: november - december 2016, 3. Pridobitev odločbe o CPVO od Ministrstva za okolje in prostor: december 2016, 4. Izdelava strokovnih podlag – glede na smernice: januar 2016 5. Izdelava okoljskega poročila - glede na odločbo o CPVO: februar 2016 6. Dopolnitev osnutka: marec 2016, 7. Javno naznanilo: marec 2016, sedem dni pred začetkom javne razgrnitve 8. Javna razgrnitev in javna obravnava; april 2016, 9. Priprava stališč do pripomb in predlogov javno­sti: april 2016, FAZA OKVIRNI ROKI Sklep o začetku postopka september 2016 Osnutek prostorskega akta september 2016 Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora oktober 2016 (15 dni) Obvestilo o CPVO Dopolnitev osnutka prostorskega akta november 2016 Javno naznanilo 7 dni pred začetkom javne razgrnitve Javna razgrnitev in javna obravnava november 2016 (15 dni) Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti december 2016 Priprava predloga prostorskega akta januar 2017 Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora januar 2017 (15 dni) Predložitev usklajenega predloga prostorskega akta odboru in občinskemu svetu v sprejem februar 2017 Sprejem prostorskega akta ter objava Našem časopisu marec 2017 10. Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora: maj – do, 19. 10. 2016, ob 17. uri v prostorih KS Breg, Tr-objekt imel peš dostop do objekta oz. glavni vhod, člen govori o Zasnovi prometne infrastrukture. Doku­junij 2016, žaška cesta 11, 1360 Vrhnika. zato predlagava, da bi bil glavni vhod s parkirišča pri ment je pripravljen za območje, ki je veliko 15.113,50 11. Priprava usklajenega predloga: junij 2016 Črnem orlu in se del funkcionalnega zemljišča odkupi m2. Na robnem območju ožjega mestnega jedra Vrh­ 12. Predložitev usklajenega predloga Odboru za 4. MNENJA IN PRIPOMBE JAVNOSTI NA od lastnika. nike se načrtuje v tem OPPN-ju ureditev več javnih urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne OPPN STALIŠČE 6: Pripomba se delno upošteva. parkirišč, in sicer: dediščine v obravnavo: junij 2016 V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k pro-Vhodi in dostopi so odvisni od namenske rabe pritlič-novo parkirišče vzhodno za skladiščnimi objekti 13. Predložitev usklajenega predloga Občinskemu storskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainte-nega dela. Če je etaža na terenu (pritličje) namenjena »mlekarne«, na parc. št. 2826/3, k.o. Vrhnika, svetu v sprejem: julij 2016 resirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe javnemu programu (lokali), se uredi vhod z zahodne parkirišče vzhodno za objektom Primis – že izvede­ 14. Sprejem predloga z Odlokom in objava v ura-in predlogi je mogoče podati v času javne razgrnitve od strani objekta oz. z javnega parkirišča. Če so v pritličju na ureditev javnega parkirišča na parc., št. 2825/12 in dnem glasilu: avgust 2016. 3. 10. 2016 do 31. 10. 2016: parkirni prostori ali stanovanja, se uredi vhod z vzho-2825/7, k.o. Vrhnika, – ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih jav-dne strani objekta oz. z dovozne ceste. novo parkirišče v sklopu novogradnje poslovnega 5. člen ne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlo-objekta na parc., št. 2053/1, k.o. Vrhnika, (nosilci urejanja prostora) gov, PRIPOMBA 7: Na parcelah 2825/19, 2825/20 in prenova parkirišča severno od Cankarjevega hrama – ali jih posredovati po pošti na naslov Občina Vrhni-2825/21 (Tržaška cesta 21, Vrhnika) naj novogradnja – na parc., št. 2524/2 in 2527/1, k.o. Vrhnika, Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načr-ka, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, stanovanjska hiša Tc21a, v izmeri 12 x 9,3 m, ostane na novo parkirišče »Železniška postaja«, parc., št. tovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so: – ali jih posredovati na elektronski naslov prostor.ob-območju, kot je bilo prvotno predlagano (lega), in sicer 2900/1, 2900/4 in 2528/10, k.o. Vrhnika, 15. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za cina@vrhnika.si. pomaknjena ob živi meji in ne na sredi parcele, saj tako novo parkirišče v sklopu nove avtobusne postaje na prostor, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana zastira pogled obstoječi stanovanjski hiši.parcelah, št. 2788/9, 2770/7, k.o. Vrhnika. 16. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno Številka: 3505-17/2015 (5-01) STALIŠČE 7: Pripomba se upošteva. Umestitev Ob Hotelu Mantova se na severni strani ukinja par­dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana Datum: 13. 9. 2016 objekta bližje parceli 2825/2, k.o. Vrhnika, je mogoča. kirišče, ki se po konservatorskih smernicah prenove 17. Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana Odmik od parc. meje mora biti najmanj 4,00 m. uredi v osrednji trg – Cankarjev trg. Na južni stran 18. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, To-Župan Občine Vrhnikase obstoječe parkirišče racionalno preuredi in poveča bačna ulica 5, 1000 Ljubljana Stojan Jakin, l.r. PRIPOMBA 8: Dovoz/dostop do parcel 2825/19, oz. podaljša. Tako se nadomesti izgubljena parkirna 19. Ministrstvo za infrastrukturo, DRSC, Tržaška 2825/20 in 2825/21 naj bo s parkirišča (bivši Primis), mesta pred Hotelom Mantova. cesta 19, 1000 Ljubljana enako kot je rešeno pri Tc21b na parceli 2825/22 (Tr-V celotni dolžini Tržaške ceste se načrtuje več plo­ 20. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in žaška 21, Vrhnika).ščadi, ki odpirajo javni prostor, tako da ta ni vezan reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana S T A L I Š Č A STALIŠČE 8: Pripomba se ne upošteva. Dovoz samo na pas ob cesti. 21. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, z javnega parkirišča ni mogoč za noben objekt. Oba Vojkova 61, 1000 Ljubljana objekta si uredita dostop s Tržaške ceste preko zemlji-PRIPOMBA 13: Predlagam, da se ureditev parki­ do pripomb in predlogov, podanih v času 22. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, šča ob objektu Tržaška cesta 21. rišča za avtobusno postajo spremeni (ohrani ureditev) javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika – veljavni ZN. Na predmetnem območju velja Odlok Občinskega podrobnega prostorskega načrta 23. Elektro Ljubljana, d. d., Distribucijska enota PRIPOMBA 9: OPPN naj se dopolni tako, da se o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem za prenovo mestnega jedra Vrhnike Ljubljana – okolica, Slovenska cesta 58, 1000 dostop do parcelne št. *33, ki je speljan preko dvorišča načrtu za mesto Vrhnika – Center – območje Hote­ (del Tržaška cesta – Cankarjev trg) Ljubljana objekta Tržaška cesta 3, dopolni tako, da je dostop mo-la Mantova (NČ, št. 393, april 2012). Med postopkom 24. Telekom Slovenije, d. d., Stegne 19, 1547 Ljublja-goč z vsemi vrstami motornih vozil (osebna in tovorna priprave smo stanovalci Stare ceste 6 izrazili željo, da Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega na vozila) in drugimi prevoznimi sredstvi (traktor, bager, se s spremembo zazidalnega načrta omogoči dostop podrobnega prostorskega načrta za prenovo mestnega 25. JP KPV, d. o. o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika viličar) za obnovo stanovanjskega objekta.in raba zelene površine ob meji s parc., št. 2247/8, k.o. jedra Vrhnike (del Tržaška cesta – Cankarjev trg) (v 26. drugi nosilci urejanja prostora, če bi se v postop-nadaljnjem besedilu: OPPN) je potekala 30 dni v času STALIŠČE 9: Pripomba se ne upošteva. Objekt Vrhnika (ob objektu Stara cesta 6), z namenom uredi­ku priprave akta izkazalo, da so njihove smernice je v naselbinski dediščini in v ožjem mestnem središču. tve lokala v prihodnosti, ki bi bil orientiran na parki­ od 20. 6. do vključno 20. 7. 2016. potrebne. Dostop do dvorišča objekta Stara cesta 8 poteka po rišče. Stališče občine je takrat bilo, da to ni mogoče, tujem zemljišču (last Občine Vrhnika). Zaradi nave-saj je obstoječa zatravljena površina trajno namenjena V nadaljevanju so navedene pripombe oz. predlogi 6. člen denega se daje prednost vsakodnevnemu osebnemu zelenim javnim površinam in se kot taka ne bo spre­ ter stališča. (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave SD OLN prometu. Velikost drugih (gospodarskih) vozil se minjala. Po štirih letih naj bi bila površina namenje­ Kočevarjev vrt) mora prilagoditi lokaciji. na tlakovanju, brez drevesne zasaditve, predvidene s PRIPOMBA 1: Pri načrtovanju nove infrastruktu­spremembo ZN. Javna zelena površina in predvidena re naj se upošteva izgradnja novega odpadnega kanala Finančna sredstva za izdelavo Odloka o spremembah PRIPOMBA 10: Predlagam, da se ureditev parki-drevesna zasaditev predstavljata vizualno prepreko po priloženi skici.in dopolnitvah OLN Kočevarjev vrt in morebitne STALIŠČE 1: Pripomba se upošteva. Odpadni rišča za avtobusno postajo spremeni (ohrani ureditev) med javnim parkiriščem in zasebnimi stanovanjskimi potrebne strokovne podlage zagotavlja investitor oz. – ukineta se predlagana kioska. objekti. kanal se vriše v karto, št. 05 – Prikaz ureditev gospo­pobudnik Klemen Kočevar, Ljubljanska cesta 9, 1360 darske javne infrastrukture. Glede na razpoložljivo število nezasedenih pro-STALIŠČE 13: Pripomba se upošteva. Načrto-Vrhnika. storov, namenjenih lokalom ipd. v ožjem in širšem vana ureditev parkirišča se delno popravi, tako da sle­območju, menim, da predvideni kioski niso smiselni. di veljavnemu Odloku o zazidalnem načrtu za mesto PRIPOMBA 2: Smiselnost izgradnje novega do­ 7. člen Smiselna je oživitev starega mestnega jedra na na-Vrhnika – Center – območje Hotela Mantova Odlo­ voza za objekte Cankarjev trg 2, 2a, 3 in 3a je zanimiv, (objava) čin, ki bo vzpodbujal oddajo/najem praznih lokalov. ku o zazidalnem načrtu za mesto Vrhnika – Center vendar je nujno prepričati tudi lastnike omenjenih Obratovanje kioskov, predvsem namenjenih prehra-– območje Hotela Mantova (Ur. l. SRS, št. 42/89, Naš objektov za izgradnjo novega dovoza.Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati na-ni, je lahko problematično: sanitarije, odpadki, hrup časopis, št. 393/12), usmeritvam iz KNP-ja in drugih STALIŠČE 2: V dopolnjenem osnutku OPPN ni slednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani obiskovalcev v večernem in nočnem času, povečan strokovnih podlag. narisan nov dovoz za objekte Cankarjev trg 2, 2a, 3 in Občine Vrhnika. promet z osebnimi vozili na parkirišču in ne nazadnje 3a. Ti objekti že imajo obstoječi dovoz z južne strani. neprijetne vonjave. Težave, ki so prisotne ob obratova-PRIPOMBA 14: Predlagam, da se ureditev par- Nova dovozna pot s severne strani je načrtovana za Številka: 3505 - 5 /2016 (5-01) nju obstoječega kioska med platanami. Upoštevati je kirišča za avtobusno postajo spremeni (ohrani ure­ predvideni objekt z oznako Lc1a, ki pa se nadaljuje ozi-Vrhnika, 12. 9. 2016 treba tudi dejstvo, da sta stavbi neposredno ob kioskih ditev) – ohrani se obstoječa diagonalna peš povezava roma priključi dovozu oz. skupnemu dvorišču na južni stanovanjski, kar bosta verjetno še nekaj časa.proti Stari cesti. Obstoječa diagonalna peš povezava stani. Oba dela tvorita interno dovozno cesto, ki mora Občina Vrhnika biti za potrebe intervencije prevozna. STALIŠČE 10: Pripomba se upošteva. V centru je pomembna in ena redkih primernih funkcionalnih Župan mesta Vrhnika oz. na območju parkirišča ob avtobusni povezav med vzhodnim delom Vrhnike (šola, vrtec ... Stojan Jakin, l.r. postaji ni primerne lokacije za stalno postavitev kio-prek prehoda za pešce) in Staro cesto. V primeru uki- PR IPOMBA 3: Kar zadeva novega objekta Lc1a, skov. Drevored platan je zavarovana kulturna krajina nitve in ograditve zelenice pod drevoredom platan ob ki je bil predstavljen v OPPN, lastnika meniva, da je (EŠD 21010), tla okrog dreves morajo biti prosta. Na Tržaški cesti bo povezava nefunkcionalna. Z vidika objekt preozek in se kot tak ne bi vklapljal v mestno Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem jedro. Zato meniva, da bi bilo treba objekt zgraditi drugi strani parkirišče meji na stanovanjske objekte prometne varnosti pešcev predlagana povezava ni načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO- ob Stari cesti. Vse dejavnosti naj se umeščajo v objekte. primerna, saj naj bi pešci med Tržaško in Staro cesto stopničasto, in sicer tako, da bi bila nova dovozna pot Izjema so začasni kioski ob prireditvah ali sezonska prečkali parkirišče – mešanje prometa in pešcev je bila -1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, pod delom stavbe, objekt pa bi moral biti vsaj 12 m od prodaja (npr. kostanj v jesenskih mesecih). ena pomembnejših tem pri spremembi ZN, saj je obči­57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/2014 - odločba prve etaže naprej širok. Objekt je bil že v preteklosti na zaradi zagotavljanja prometne varnosti vztrajala pri US in 14/2015 – ZUUJFO) Občina Vrhnika vabi vso 12 m širok, vendar sva zaradi sondiranja na omenjeni PRIPOMBA 11: Predlagam, da se ureditev parki-ukinitvi dovoza s parkirišča k stanovanjski hiši Stara zainteresirano javnost na parceli del objekta morala že takrat porušiti. STALIŠČE 3: Pripomba se upošteva. Na karti je rišča za avtobusno postajo spremeni (ohrani ureditev) cesta 8 – stališče občine je bilo, da promet z vozili prek – ohrani se zeleni pas na zahodni strani parkirišča v peš povezav ne sme potekati. Tudi v realnosti bi diago­ vrisan tlorisni gabarit objekta na nivoju terena oziroma smeri proti Stari cesti. nalna povezava verjetno ostala, pač preko zelenice pod dovozna cesta in predvidena parkirna mesta za potre- JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO Po dopolnjenem osnutku se površina zelenih povr-platanami in naprej preko parkirišča. be novega objekta. Na nivoju nadstropij je objekt lahko OBRAVNAVO DOPOLNJENEGA širok do skupne širine 12,60 m najbolj izpostavljenih šin na območju parkirišča zmanjšuje, kar je v nasprotju STALIŠČE 14: Pripomba se upošteva. Diago-OSNUTKA OBČINSKEGA PO-z usmeritvijo KNP: »Obstoječa količina zelenih povr-nalna peš povezava se ukinja zaradi širitve parkirišča delov objekta. Višina nadstropja mora omogočati pre­šin bi se morala z ureditvami povečevati in ne zmanj-in nadomesti z dvema pešpotema; ena pešpot prečka DROBNEGA PROSTORSKEGA voz interventnih vozil pod konstrukcijo nadstropja. ševati.« (KNP, 2.2.4.2). parkirišče in vodi do avtobusnega postajališča, druga NAČRTA ZA INDUSTRIJSKO Prav tako je predviden tlakovan plato na območju pešpot vodi ob robu parkirišča do hodnika za pešce PR IPOMBA 4: Prav tako imava lastnika pripom- CONO TOJNICE 1 be na skico za parkirna mesta na parceli objekta Lc1a. predlaganih kioskov v »mrtvem« kotu prostora, saj ob Tržaški cesti. prek njega ne vodi nobena povezava naprej. Parcela je dolga 45 m, tako da je mogoče zgraditi 18 parkirišč, na skici jih je samo 14.STALIŠČE 11: Pripomba se upošteva. Ob zaho-PRIPOMBA 15: Dopolnjen osnutek OPPN je 1. PREDMET OPPN STALIŠČE 4: Pripomba se ne upošteva. Parce-dni meji parkirišča, ki meji na stanovanjske objekte ob nesprejemljiv. Ne gre namreč prezreti, da ta osnutek Stari cesti, se ohrani parkovno urejen zeleni pas. Ob posega v obstoječe parkirišče, ki je pred Hotelom Na podlagi Odloka o OPN Občine Vrhnika je območje la v liniji vzhodnega roba objekta v pritličju je dolga nizu parkirnih mest pa se v širini hodnika za pešce za industrijsko cono Tojnice 1 opredeljeno kot enota 43,10 m. Načrtovani objekt v fazi osnutka je bil dolg Mantova. Navedeno parkirišče je življenjskega pome­uredi tlakovanje za peš prehode. na za obratovanje Hotela Mantova, kajti v nasprotnem urejanja prostora IP VR_1870. Z Občinskim podrob-27,50 m. Objekt se podaljša tako, da je pod objektom 14 primeru bo onemogočeno parkiranje gostov v celoti. nim prostorskim načrtom (OPPN) se načrtuje pozi-parkirnih mest. Zaradi konstrukcije objekta (stebri) in PRIPOMBA 12: Predlagam, da se ureditev parki-Menimo, da bi postavitev parka brez nadomestila ob­ dava območja in prometno, komunalno in energetsko ureditve dovoza ni mogoče načrtovati večjega števila opremljanje. parkirnih mest. rišča za avtobusno postajo spremeni (ohrani ureditev) stoječih parkirnih prostorov pomenilo veliko gospo­ – parkiranje. Število parkirnih mest se povečuje, kar darsko škodo. 2. JAVNA RAZGRNITEV OPPN PR IPOMBA 5: Pripomba je tudi na tisti del zunaj ni povsem smiselno: usmeritev OPN (11. člen – za-STALIŠČE 15: Pripomba se delno upošteva. snova prometne infrastrukture) je, da se »površine Ukinitev parkirišča na severni strani Hotela Mantova Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN bo pote-stavbe Lc1a, kjer so trije parkirni prostori na prostem. javnih parkirišč načrtuje na robnem območju ožje­ kala v času od 3. 10. 2016 do 31. 10. 2016. Prostor-Tisti del bi bilo smiselno pokriti, tako da so lahko vsa je nujna kot posledica valorizacije prostora v konser­ga mestnega jedra Vrhnike«. Prav tako se usmeritev vatorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhni­ ski akt bo v tem času na vpogled v prostorih: vozila pod streho, zgornji del pa se bi lahko zazelenil in KS Breg, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, bi ga lahko stanovalci uporabljali za prosti čas.OPN (17. člen – usmeritve za razvoj v območju UN) za ke (KNP). Cankarjev trg kot osrednji trg v mestnem prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Can-STALIŠČE 5: Pripomba se delno upošteva. območje Tržaške ceste glasi: »Prioritetno naj se ureja središču Vrhnike ne more biti namenjen parkiranju. promet v prid javnemu prostoru, urejenemu za pešce karjev trg 11, 1360 Vrhnika. Parkirišče na severni strani se vključi v podaljšek Ureditev trga mora predstavljati ploščad z elementi in kolesarje.« S povečanjem števila parkirnih mest se v trga (tlakovanje površin z zasaditvenimi dopolnitva­ objekta, ki znaša 9,30 m. 3. JAVNA OBRAVNAVA OPPN bistvu izgublja odprt javni prostor.mi, simboli in oblikovnimi poudarki, kot so skulpture, Javna obravnava prostorskega akta bo potekala v sre-PR IPOMBA 6: Iz OPPN ni razvidno, kako bi STALIŠČE 12: Pripomba se ne upošteva. 11. vodnjaki, soliterna drevesa ipd.). Načrtovana ureditev ni nova; taka je določena že v veljavnem Odloku o zazidalnem načrtu za mesto Vrh­nika – Center – območje Hotela Mantova (Ur. l. SRS, št. 42/89, Naš časopis, št. 393/12). Parkirna mesta za potrebe delovanja Hotela Manto­va se zagotovi na parkirišču na južni strani hotela, ki se preuredi in delno razširi. Številka: 3505-7/2014 (5-08) Datum: 7. 9. 2016 Župan Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO­-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKC-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl. US in 14/15-ZUUJFO) Občina Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO Sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu Osnovne šole Pod Hruševco na Vrhniki Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o zazidalnem načrtu Osnovne šole pod Hruševco na Vrhniki bo potekala v času od 4. 10. 2016 do vključno 19. 10. 2016. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Can­karjev trg 11, 1360 Vrhnika, in v prostorih KS Vrhnika Breg, Tržaška c. 11, 1360 Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta bo potekala v sredo, 12. 10. 2016, ob 17. uri v prostorih KS Vrhnika Breg, Tržaška c. 11, 1360 Vrhnika. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi za­interesirani organi, organizacije in posamezniki. Pri­pombe in predloge je mogoče podati ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali jih posredovati na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si. Številka: 3505-2/2016 Datum: 12. 9. 2016 ŽupanObčine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi drugega odstavka 70. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – UPB, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15 z dne 28.9.2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 13. redni seji dne 22. 9. 2016 sprejel S K L E P o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občini Vrhnika 1. člen Za javno infrastrukturo na področju kulture se do­loči naslednjo nepremičnino, ki je v lasti Občine Vrh­nika in je namenjena kulturi: Kulturni center Vrhnika, Tržaška cesta 32, 1360 Vrhnika, na parc. št. 1929, k.o. Vrhnika (2002), in sicer naslednji deli stavbe: • del pritlične etaže, v kateri se nahaja razsta­višče, • del medetaže, v kateri se nahajajo upravni prostori knjižnice in skladišče ter • celotno pr vo nadstropje, v katerem se nahaja preostali del knjižnice. 2. člen Za javno infrastrukturo na področju kulture se do­loči tudi oprema, ki se nahaja v delih nepremičnine iz prejšnjega člena in služi opravljanju kulturne dejav­nosti. 3. člen Nepremičnina parc. št. 1929, k.o. Vrhnika (2002), se zaznamuje v zemljiški knjigi kot javna infrastruktura na področju kulture v obsegu, določenem v 1. členu tega sklepa. 4. člen Ta sklep se objavi v glasilu Naš časopis in prične ve­ljati petnajsti dan po objavi. Številka: 620-3/2016 (3-01) Datum: 22. 9. 2016 ŽUPA N OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Na podlagi 2. odstavka 23. člena Zakona o gra­ditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ura­dno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 13. redni seji dne 22. 9. 2016 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. Pri nepremičnini parc. št. 3253/7, k. o. Vrhnika (2002), se ukine status grajenega javnega dobra lokal­nega pomena. 2. Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v občin­skem glasilu Naš časopis. Številka: 478-64/2010 Datum: 22. 9. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (URL RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 84/2010, 40/2012-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011­UPB4, 110/2012-ZDIU12) in Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, št. 433/2015), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 13. redni seji dne 22. 9. 2016 sprejel D R U G I R E B A L A N S P R O R A Č U N A Občine Vrhnika za leto 2016 1. Splošna določba 1. člen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Vrhnika za leto 2016 so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja. Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2016 se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 410 SUBVENCIJE 98.600,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 3.090.203,50 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 595.068,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.882.313,97 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 9.692.882,55 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 9.692.882,55 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 103.000,00 431 NVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 20.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 83.000,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -4.521.823,52 Skupina/Podskupina kontov 2. Rebalans 2016 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 15.326.295,94 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 13.078.505,94 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 10.110.894,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 8.302.050,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.568.344,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 235.500,00 706 DRUGI DAVKI 5.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.967.611,94 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.545.211,94 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 15.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 293.500,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 10.000,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 1.103.900,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 426.329,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 2.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 424.329,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.900,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 1.900,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 1.819.561,00 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 906.561,00 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 913.000,00 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 19.848.119,26 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 4.386.051,24 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.019.339,52 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 155.414,88 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 3.092.296,84 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 47.500,00 409 REZERVE 71.500,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 5.666.185,47 Skupina/Podskupina kontov 2. Rebalans 2016 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov 2. Rebalans 2016 VII ZADOLŽEVANJE (50) 3.000.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 500.996,96 55 ODPLAČILA DOLGA 500.996,96 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 500.996,96 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -2.022.820,28 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 2.499.003,04 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 4.521.823,32 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 2.022.820,28 2. Končna določba 2. člen Drugi rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2016 začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis in se uporablja za leto 2016. Posebni del rebalansa proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrh­ nika, w w w.vrhnika.si. Števi lka: 410-68/2015 (4-01) Datum: 22. 9. 2016 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Novo igrišče Preko poletja je v centru Borovnice, na delu ličino člankov, se posvetovali s strokovnimi delavci iz podro­ med Paplerjevo ulico in Športnim parkom čja pomena zunanjih igral in Borovnica, zraslo novo otroško igrišče z gibanja in se tudi povezali z ustvarjalnimi igrali. drugimi občinami, kjer smo si ogledali primere dobrih praks«, Kmalu po začetku nove-vanju s prostovoljno skupino ga šolskega leta so bila igrala staršev, nameravala zgraditi je dejala vodja Projektne skupi­ne ‘’Ustvarjalna otroška igrala’’ in igrišče tudi pregledana in otroško igrišče, ki bi spominja­igrišče je s strani pooblaščene lo na nekdaj veličastni Borov-Tina Stipančevič osebe prejelo zeleno luč. Da je niški viadukt in bi se tematsko Posebno pozornost je ekipa staršev namenila izbiri novih to sicer majhna, a pomembna navezovalo na železnico in traj­pridobitev za otroke in njihove nostno mobilnost. Pogoj za to igral. Upoštevala je zadnja stro­ kovna priporočila s tega podro­ starše, kaže njegova dobra obi-pa je bila pridobitev evropskih skanost in vesel otroški živ žav, sredstev. Ko se je izkazalo, da v čja. Zunanja igrala so namreč ki se razlega z njega. V dopol-letošnjem letu s tem ne bo nič, pomemben prostor za otroke, kjer se lahko sproščeno izražajo danskem času ga uporabljajo je padla odločitev, da se zgra­tudi otroci iz vrtca in osnovne di igrišče, ki bo zadostovalo skozi igro. Otrok vsakodnevno potrebuje tek, plazenje, lazenje, šole dr. Ivana Korošca. osnovnim zahtevam po aktivni plezanje, skakanje, guganje, itd.. Pobudo za postavitev otro-igri in razvijanju gibalnih spo­škega igrišča z ustvarjalnimi sobnosti. Dejavnosti na igralih, kot so igrali je pred dvema letoma dala »Izredno smo veseli, da nam na primer različne guga lnice, tobogani, igrala za razvoj rav­ skupina staršev. K projektu jih je uspelo realizirati ta projekt. je spodbudila raziskava, ki je notežja, plezala, vrtiljaki, omo- Veliko truda smo vložili že v pokazala, da je v občini nad-samo pripravo dokumentacije. gočajo otroku, da se začne za­ vedati lastnega telesa in pridobi povprečno visok delež otrok Bili smo popolni laiki, naučiti s prekomerno telesno težo in smo se morali veliko. Ko nas je sposobnost upravljanja z njim. slabo razvitimi gibalnimi spo-podprla občina smo dobili še Projekt še ni končan, priho­ dnje leto bomo dodali nova sobnostmi. Podeželsko okolje večji zagon, da naredimo nekaj igrala, počasi pa naj bi se ustva­ in dobro ohranjena narava da-dobrega in pozitivnega za naše ril »tematski igralni park«, ki bo nes očitno niso več garant za otroke in tudi za naš kraj. Za­to, da bodo otroci večino časa vedali smo se, da nekdo verja-povezan tudi z borovniško tra­aktivno in razgibano preživeli me v nas, zato smo konkretno dicijo. Ustvariti želimo prostor, zunaj ter razvili svoje gibalne zavihali rokave. Nobena ovira kjer bodo otrokom, tudi tistim sposobnosti. nam ni bila več nepremostlji-s posebnimi potrebami, na vo-Prvotno je občina, v sodelo-va. Prebrali smo ogromno ko-ljo številna ustvarjalna funkcij- Javna razgrnitev podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Občina Borovnica v sredo, 28. septembra 2016 pričenja z javno razgrnitvijo podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), tako za zazidana kot nezazidana stavbna zemljišča, ki bo trajala vse do 28. oktobra 2016. V ta namen boste v poštni nabiralnik vsi lastniki nepremičnin prejeli obvestilne dopise, s katerim boste seznanjeni o stanju vaših nepremičnin v občinski evidenci NUSZ. Namen javne razgrnitve je, da lastniki in uporabniki nepremičnin na območju občine pridobijo vpogled o statusu svojih nepremičnin ter v primeru neskladij z dejanskim stanjem ali tudi v drugih primerih dobijo možnost posredovanja stališča na vzpostavljeno evidenco. Nadomestilo za uporabo zazidanih stavbnih zemljišč je v slovenskem prostoru znana dajatev, medtem ko je nadomestilo za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč novejša dajatev, ki jo občine uvajajo postopoma. Na področju evidence zazidanih stavbnih zemljišč je tako občina v letošnjem letu izvedla posodobitev na način, da je vse stavbe, ki izpolnjujejo pogoje za odmero nadomestila, vključila v evidenco na podlagi podatkov, ki so jih lastniki skozi pretekla leta vpisali v register nepremičnin, katerega vodi Geodetska uprava RS. Iz te evidence je Občina povzela podatke o namenu, lastništvu in površini nepremičnine. Podatek o komunalni opremljenosti posamezne stavbe je Občina vzela iz lastnih evidenc. Dodatno je bilo v posebnih primerih poslovnih subjektov preverjeno, ali le-ti za namene poslovanja uporabljajo tudi druga zemljišča poleg stavb. Če so bila taka zemljišča zaznana, so prav tako vključena v evidenco zazidanih stavbnih zemljišč. Na področju evidence nezazidanih stavbnih zemljišč so bile izvedene spremembe, katerih podlaga je novo sprejeti občinski prostorski načrt. Do uveljavitve novega akta je na območju občine veljal prostorski plan, katerega nastanek je segal daleč v preteklost, zato je bilo razumljivo, da se lastniki nepremičnin z nekaterimi njegovimi določbami niso strinjali. Temu dejstvu je bila prilagojena tudi dosedanja evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč. Ker pa ima občina danes sprejet novi prostorski akt, k oblikovanju katerega je bila povabljena celotna javnost – vključno z lastniki zemljišč, je bila obstoječa evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč prilagojena njemu. Še vedno lahko posameznik, ki se ne strinja z uvrstitvijo nepremičnine v njegovi lasti v evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč, predlaga njen izvzem iz območja stavbnih zemljišč. Je pa potrebno poudariti, da gre v takem primeru za pravico lastnika, o kateri nato odloči stroka ter na koncu tudi občinski svet, zato mora lastnik v primeru pripombe računati na možnost, da z njo ne bo uspešen. Tekom javne razgrnitve bo lastnikom nepremičnin na njihova vprašanja odgovarjal tudi predstavnik pripravljavca evidence. Ta način sodelovanja med občanom in občino bo v kar se da veliki meri prispeval k razjasnitvi dilem posameznika. Občani bodo pripombe na Občino lahko posredovali na več načinov, od katerih je najenostavnejši način posredovanja pripombe preko e pošte. Občina bo dostop do obrazca za podajo pripombe zagotovila na svoji spletni strani www. borovnica.si. Bo pa omogočeno sodelovanje zainteresiranih oseb tudi preko redne pošte ali z osebnim obiskom na Občini. V primeru slednjega Občina uvaja urnik obiskov. Posamezniku, ki se bo preko telefonske številke 031/013-003 najavil za vnaprej dogovorjeni termin, bo Občina zagotovila takojšnjo obravnavo. Na ta način želi Občina preprečiti morebitne vrste in z njo povezano slabo voljo občanov ter preobremenjenost zaposlenih na občini. Župan Bojan Čebela ska igrala, ki spodbujajo dobro še, da so se sosedje oz. mejaši motorično gibljivost ter jih po­stavljajo pred gibalne, čutne in igrišča strinjali, da je njegova ograja lahko postavljena na sa- Slovesna otvoritev igrišča z zabavnim in kulturnim miselne izzive. Ob tem pa bi imeli otroci mem robu parcele oz. da kot ograja igrišča služijo kar njiho­ programom bo v soboto, 15. 10. 2016, ob 15. uri, na katero možnost spoznavanja in odkri­vanja zanimivih rastlin in zelišč v obliki labirinta, posebno do­dano vrednost pa bi prispevale še čutne poti in glasbena igrala. Igrišče je že prestalo vse po­trebne inšpekcijske preglede in ga male nogice in rokice že pri­ va ograja in stavbe. S tem so prispevali k maksimalni izrabi prostora in znižanju stroškov. Hvala jim! Andrej Klemenc, Občina Borovnica so vabljeni vsi občani, v prvi vrsti seveda otroci in njihovi starši. V primeru slabega vremena bo dogodek teden dni kasneje, v soboto, 22. 10. 2016, na istem mestu, ob isti uri. dno uporabljajo. Omeniti velja Konzervatorski načrt za staro jedro V prostorih OŠ dr. Ivana Korošca je 14. 9. enot in anketnega vprašalnika, ki sta objavljena 2016, med 17.00 in 19.00, potekala delavnica na spletni strani občine na: vrednotenja evidentirane prostorske in http://w w w.borovnica.si/nov i­ stavbne dediščine starega jedra naselja ce/2620/. Prosim pa, da pohitite Borovnica, ki se je je udeležilo 34 krajanov. in izpolnjene vprašalnike pošljete oz. prinesete na ob-Delavnico je vodila dr. Darja glede na njen zgodovinski, činoBorovnica najkasneje doMarinček iz Populus. Udeležen-prostorski, estetski, družbeni in petka, 30. 9. ci so s pomočjo prostorskega ekonomski pomen. Vsi tisti, ki Andrej Klemenc, in fotografskega prikaza vsake se delavnice niste mogli udele­ Občina Borovnica enote po svojem občutku oce-žiti, lahko to oceno naredite s nili pomočjo prikaza evidentiranih Obvestilo Sodelujte pri razvojni strategiji občine 28. 9. 2016: Kmetijstvo, gospodarstvo in turizem 5. 10. 2016:  Infrastruktura, promet in mobilnost 12. 10. 2016: Družbene dejavnosti: kultura, šolstvo, šport ter skrb za zdravje, starejše, hendikepirane in socialno ogrožene 19. 10. 2016: Socialni kapital: medgeneracijski in medkulturni dialog,  vključujoče upravljanje in integracija. Vseh delavnice bodo potekale v dvorani nad vrtcem, na Paplerjevi ul. 15, v Borovnici, in se bodo pričele ob 17:00, trajale pa bodo dobri dve uri. Gradiva za posamezne delavnice so oz. bodo dosegljiva na spletni strani: http://ww w. borovnica.si/novice/ak tualna-obvestila/. 10 koncev tedna, 40 m3 materiala, 29 najdenih žrtev V Krimski jami tudi otroci Po 21 akcijah se je v začetku septembra zaključil projekt izkopa žrtev iz Krimske jame. Jamarji in drugi prostovoljci so iz jame izvlekli tristo 120-litrskih sodov skal in zemljine, 3 m3 hlodov in lesnih ostankov, skupaj skoraj 40 m3 materiala, med katerega so bili stva. V jesenski akciji je bila iz skal in zemljine, 3 m3 hlodov in 50 let. Mladoletnih oseb je jame najprej izvlečena hlodo-lesnih ostankov – skupaj okrog bilo tako 9, mladih odraslih 14, vina, dela pa so se s polno paro 40 m3 materiala, v katerem so starejših od 30 let pa 5. Zaradi nada ljeva la letošnjo pomlad. pred jamo našli ostanke 28 ske-pomanjkanja lobanj oziroma Domačim jamarjem so na po-letov. Jama je bila s tem poglo-koščkov le teh – dokaj celih jih moč priskočili člani jamarskih bljena za 5 metrov na predvojno je ostalo zgolj 8 – je težko do­društev Rakek, Logatec in Aj-globino 25 metrov. En skelet pa ločiti, kako so osebe umrle. Pri dovščina, Turističnega in Pla-je bil izvlečen iz bližnje Jame individualiziranih osebah dve ninskega društva Borovnica ter pri Rotovi skali, kamor je delav-lobanji dokazujeta strelni rani, številni prostovoljci iz Borovni-ce napotil mimoidoči domačin. ena pa vbod noža. Večina ohra- OBVESTILO OBČANOM JAVNI RAZPIS za subvencioniranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Borovnica za leto 2016 Predmet javnega razpisa je subvencioniranje dela stroškov nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav v ve ­likosti do 50 PE (v nadaljevanju MKČN) za čiščenje komunalne odpadne vode iz stanovanjskih stavb na poselitvenih območjih občine Borovnica, na katerih ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in v trenutnem načrtu razvojnih programov ni predvidene gradnje javnega kanalizacijskega sistema. Skrajni rok oddaje vloge za leto 2016 je 31. 10. 2016. Več informacij in razpis najdete na občinski strani ww w. borovnica.si. njenih lobanj nakazuje na tope udarce, verjetno zaradi padca v jamo, ali pa so nepoškodovane. To pomeni, da so nekateri v jami umirali počasi zaradi pomanj­kanja hrane in vode. V jami in pred jamo najdeni tulci pušk in pištol, ki jih je bilo manj kot deset, so to le potrdili, kot tudi žica, s katero je bila ena oseba zvezana. Dvakratno miniranje roba brezna in iznos posamič­nih ostankov v preteklosti so preiskavo še dodatno otežili, kot tudi dejstvo, da so bile žrtve v brezno večinoma pometane gole. Najdenih je bilo namreč le malo osebnih predmetov (žepni nožek, lasnice, zobna ščetka, del očal, 13 italijanskih kovancev iz let 1940–41, jugoslovanski nov­čič iz 1925 ter drugi iz leta 1945) in še manj delov oblačil (nekaj gumbov, koščkov blaga in delov obutve). So pa zato spregovorile kosti. Po dognanjih antropolo­ginje Kocmur so žrtve pogosto bolehale za »vnetjem sklepov in kostne površine. To pa verjetno zaradi tega, ker so opravljale te­žaška fizična dela že od mladih let. To potrjuje tudi dejstvo, da so nekatere osebe imele zelo razvite kosti, predvsem pri pri­trdiščih mišic. Hernije pri mla­dih osebah prav tako kažejo, da je šlo za prebivalstvo, ki je opra­vljalo zahtevna fizična dela vsak dan (kmetje, delavci …)«. tno pa ne skupina internirancev, moč najti, a je bilo vseeno do- Pridobljeni podatki se tako v rešenih z vlaka na Verdu, ki jih gnano, da gre za 35–40 let sta­veliki meri ujemajo s seznamom je prevzela 1. četa. Pokojnik iz rega moškega, visokega 173 cm, žrtev, ki jih je na tem prostoru v jame pri Rotovi skali je po drugi pri sebi pa je imel zalogo hrane, obdobju med majem in julijem strani verjetno umrl med skri-tri puškine naboje francoske 1942 likvidirala 3. četa 1. bata-vanjem zaradi bolezni ali tele-izdelave ter italijanski novec iz ljona Ljubo Šercer Notranjske-sne poškodbe (vnetje domala leta 1940. ga odreda. Med žrtvami so tako vseh sklepov). Lobanje v dva Damjan Debevec partizani kot civilisti, zelo verje-metra globokem kevdrcu ni bilo Pogrebna sveta maša za ŽRTVE IZ KRIMSKE JAME   bo v nedeljo, 9. oktobra 2016, ob 15. uri v farni cerkvi sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici.   Sveto mašo za vse žrtve bo ob somaševanju duhovnikov daroval gospod nadškof dr. Anton Stres, ki bo po sveti maši vodil tudi cerkveni pogreb žrtev na begunjskem pokopališču. Takoj po sveti maši, pred pogrebnim obredom, bo kulturni program. Prisoten bo tudi predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Vabljeni. pomešani posmrtni ostanki 28 ljudi. Dolga pot do izkopa žrtev Od prvih pobud za prekop žrtev iz Krimske jame letos mineva že deset let in četudi je občinski svet že leta 2012 soglasno sklenil, da se izvede in zanj namenil tudi primerna sredstva, do izvedbe zavoljo vrste birokratskih in politi­kantskih ovir še dolgo ni prišlo. Pozitivni premik na državnem nivoju se je ob velikem anga­žmaju predsednika republike Boruta Pahorja zgodil šele lani, ko je Jamarski klub Borovnica prejel ključno soglasje ministr­ ce, Zabočevega, Zavrha in od drugod, pomagali so finančno, fizično in s stroji pri prevozu, izvleku in sortiranju. Pri izkopu posmrtnih ostankov so redno sodelovali strokovnjaki: arheo­loga dr. Anton Velušček in Uroš Košir, antropologinja Martina Kocmur ter sodelavec Inštituta za raziskovanje Krasa iz Postoj­ne dr. Andrej Mihevc. Izkopni delovni dan je v povprečju trajal od 12 do 13 ur. Iz jame je bilo v 21 akcijah od novembra 2015 do septembra 2016 izvlečenih okrog tristo 120-litrskih sodov Vse posmrtne ostanke so sproti prenašali na varno v Begunje pri Cerknici. Sočasno so uredili tudi gomilo pred oltarjem ter bližnjo okolico. 3 otroci, 8 žensk, 17 mo­ških Antropološka analiza posmr­tnih ostankov je pokazala, da je v Krimski jami svoje življe­nje končalo 28 oseb: še nerojen otrok (32 tednov), enomesečni dojenček, 2- do triletni otrok, 8 žensk, starih od 16 do 35 let, ter 17 moških, starih od 11 do Spremenjena Dan prometna ureditev odprtih – sobota, 15.10.2016 vrat PGD Kot verjetno že veste, smo Borovniški gasilci v goste Borovnica povabili znane Hrvaške pevce. Ker ima skupina tudi v Sloveniji zelo veliko oboževalcev, upravičeno pričakujemo veliko število gostov, ki bodo v naš kraj prišli z osebnimi vozili. Dogodek bo potekal v soboto, 22. 10., od 9. Zato bo v soboto, 15. 10. lam, parkiranje ob L strani signalizacijo in navodila re­ do 15. ure, v gasilskem 2016 spremenjen prometni - Ulica bratov Mišek: Eno-darjev. V naprej se vam opra­ domu Borovnica. režim v centru kraja, začasno smerna v smeri od Mejačeve vičujemo, če bo zaradi tega pa bodo določena dodatna proti Ljubljanski, Parkiranje prišlo do kakega nesporazu-Obiskovalcem bomo predsta­mesta za parkiranje. na obeh straneh ma in se vam zahvaljujemo za vili našo dejavnost, delo, vozila - Ulica ob Borovniščici: Vse občane naprošamo, da razumevanje. in opremo, s katero posreduje-Enosmerna v smeri proti Je-upoštevajo začasno prometno PGD Borovnica mo. Ves čas bo na voljo servis in prodaja novih gasilnih aparatov. Tako kot vsako leto bomo pri­kazali nevaren maščobni vzbuh in delo prvih posredovalcev. Za najmlajše bodo potekale delav­nice in gasilske igrice. Med naše vrste vabimo vse od 6. leta naprej! Vabljeni na likovni tečaj Prav tako iščemo nove zain­ Likovna sekcija HUD Karel Barjanski bo tudi v letošnjem teresirane člane, ki jih zanima šolskem letu organizirala tečaj osnov risanja in likovne delo prvih posredovalcev v pri­umetnosti. Tečaj bo vodila akademska slikarka Slavica Pe­meru nudenja prve pomoči (za­ševska. Prvo srečanje zainteresiranih s predstavitvijo tečaja željena zdravstvena izobrazba). bo v Domu krajanov na Dolu, v torek, 4. 10. 2016. Na tečaj se lahko prijavite na e-naslov leples@siol.net ali na telefon Pridi in spoznaj delo ga­ 041 548926. silcev! Predsednik HUD Karel Barjanski Jože Zorman Floorball – LadyZone Borovnica na turnirju Czech open Že šesto leto zapored smo se članice bile uspešnejše in se uvrstile v zanimivih tekem. Večere smo zvestim navijačem, ki nas pod-MA Sparta Praha, 5 : 2 (prija­1/32 finala. Sledila je tekma v namenile zabavi in skupnemu pirate in spremljate naše tekme. teljska tekma) LadyZone Borovnica odpravile na največji poznih večernih urah s finsko druženju. Zahvala gre tudi našemu dru-LadyZone Borovnica : FBC mednarodni floorball turnir Czech open. ekipo Takis. Ta se je končala Na turnirju se nam je le- štvu TVD Partizan Borovnica, Olomouc, 0 : 4 Potekal je v Pragi. Sodelovalo ni tudi Borovničana Luka Časar brez zadetkov. Na tribunah so tos pridružila igralka Polona ki je plačalo del stroškov poto-Crazy Girls FBC Liberec : La­je 272 ekip (moških in ženskih in Robert Košir. V skupini smo dogajanje spremljali finski na-Dakskobler, ki sicer zastopa vanja v Prago. dyZone Borovnica, 5 : 0 v različnih kategorijah) iz 19 se v rednem delu tekmovanja vijači, ki so športno spodbujali barve kluba Olimpija. Z nami Vabimo vse nove člane in Elite praha team : LadyZone držav. Do Prage in nazaj smo se pomerile s tremi češkimi ekipa-in navijali za atraktivne akcije je zaigrala še ena Polona; Polo-članice, da se nam pridružite v Borovnica, 2 : 2 letos peljale z vlakom, ki je bil na mi (FBC Olomouc, Crazy Girls obeh ekip na igrišču. Po kazen-na Drašler, ki že drugo leto živi prihajajoči sezoni ter navijače k LadyZone Borovnica : Ukun­poseben način prava pustolo-FBC Liberec, Elite praha team) skih strelih so imele več športne na Švedskem v Stockholmu in ogledu naših tekem. Več infor-ta Přelouč, 2 : 1 (1/64 finala) vščina. Pred začetkom turnirja in dosegle tretje mesto. V na-sreče naše nasprotnice.Tekmo-pridobiva nove izkušnje v klubu macij lahko najdete na faceboo-LadyZone Borovnica : Takis smo odigrale prijateljsko tek-daljevanju smo odigrale tekmo vanje se je v petek zvečer za nas Vallentuna IBK. Poleg borovni-ku FBC Borovnica ali na sple-(FIN), 0 : 1 (1/32 finala) mo z dekleti iz kluba ACEMA s češko ekipo Ukunta Přelouč. končalo. Preostanek turnirja ških deklet so slovenske barve tni strani f bc-borovnica.net. Sparta Praha. V omenjenem Po neodločenem izidu so sledili smo članice izkoristile za ogled zastopali še fantje in dekleta iz Maja in Marjetka Pirc klubu nastopata v letošnji sezo-kazenski streli, pri katerih smo turističnih znamenitosti in Poljanske doline. Hvala vsem LadyZone Borovnica : ACE­ Obnovili Šolsko ulico Horjul, 1. september – Na obnovljenem šolsko leto in veliko pridoblje-poti za vse. Veselje nad novo nega znanja ter obljubil, da se pridobitvijo je z zbranimi delil parkirišču pred osnovno šolo je na prvi šolski bodo na občini še naprej tru-tudi ravnatelj Primož Garafol dan potekal uraden zaključek projekta sanacije dili za dobre razmere in pri-ter dejal, da prenovljena Šolska Šolske ulice in izgradnje povezovalne ceste jetno bivanje v šoli. Izkoristil ulica pomeni pridobitev za ob­do vrtca. Dogodka so se udeležili predstavniki je še priložnost in se zahvalil čino Horjul in boljše pogoje za občine Horjul, šole, izvajalca del, nadzorniki vsem sodelujočim v projektu celotno šolo, saj bo pot otrok v ter občani, vrtičkarji in šolarji, ki so s pesmijo za korektne odnose, posebej šolo in iz nje sedaj ustreznejša Končanovim in Zdešarjevim, in varnejša. Ob koncu je vsem popestrili program. stanovalcem u lice za razume-udeležencem zaželel, da bi jim Letošnji pr vi septembrski 18. junija. V času počitnic, ko vanje in potrpežljivost v času cesta varno služila, otrokom pa dan je bil poseben ne le za to območje bolj ali manj miru-gradnje, izvajalcu pa za do-čim več prijetnih športnih tre­horjulske učence in učitelje,je, so se izvajala dela, in sicer v bro sodelovanje. V njegovem nutkov na novem igrišču. Na­pač pa tudi za stanovalce Šol-dveh smiselnih sklopih. Sprva imenu je spregovoril direktor govorom je sledil slavnostni ske ulice, saj je bila ta – pre-so opravili dokaj zahtevno sa-podjetja CVP, d. o. o., Bojan prerez traku, ki ga je opravil novljena – uradno predana niranje vozišča Šolske ulice, Hočevar ter povedal, da je sicer župan skupaj z ravnateljem in v uporabo; skupaj z novo po-zatem so zgradili povezovalno lepo ustvarjati velike projekte, direktorjem izvajalskega pod­vezovalno cesto do vrtca. Ob cesto med šolo in vrtcem, ki kot so avtoceste, viadukti in jetja. Program je obogatilo še slavnostnem odprtju je zbrane bo poskrbela za razbremeni-tuneli, ki pa so navadno brez nekaj glasbenih točk šolskega najprej nagovoril župan Janko tev Šolske ulice in večjo var-duše, veliko lepše je po njego-pevskega zbora, zaključil pa se Prebil, ki je prijazno pozdra-nost otrok na poti v šolo in iz vih besedah delati projekte, ki je s povabilom v večerni kino vil vse prisotne, nato pa se nje. V sklopu del so ustrezno koristijo neposredno občanom. na trgu, kar je bilo še eno od dotaknil nekaterih mejnikov uredili tudi zunanje igrišče pri Ob tem je izrazil zadovoljstvo daril šolarjem za prijetnejši projekta, za katerega je bila po-nižji stopnji šole, dokončno pa in zahvalo, da je podjetje lah-vstop v novo šolsko leto. godba v višini 108.787,07 evra z ga bodo izpopolnili spomladi.ko sodelovalo z občino Horjul najcenejšim ponudnikom CVP, Župan je ob koncu nagovora ter tako prispevalo k razvoju Nadja Prosen Verbič d. o. o., iz Ljubljane podpisana vsem otrokom zaželel uspešno kraja in posledično varnejši V začetku letošnjega leta smo poročali, da so sprememb. “Nova ljubljanska konca za bankomat še naprej banka je že opravila ponovno vse občane poziva in spodbu­ bankomatu Nove ljubljanske banke na Vrzdencu statistiko, ki se je sicer nekoliko ja, naj se pogosteje poslužujejo šteti meseci, saj ta ne dosega stroškovne izboljšala, vendar še ne dosega dvigov denarja na bankomatu upravičenosti. normativa banke, kljub temu na Vrzdencu, saj je njegova Mesec november 2016, ko o njegovi rentabilnosti, je tik pa nam je uspelo z odgovorni-usoda odvisna prav od števila naj bi Nova ljubljanska banka pred vrati. Na občini Horjul mi se dogovoriti, da bankomat dvigov in ne vsote dvignjenega ponovno opravila pregled šte-pa občanom sporočajo, da ta na Vrzdencu do nada ljnjega denarja. vila dvigov na bankomatu, ki jesenski mesec tudi za ban-ostaja,” je pojasnil župan Janko Nadja Prosen Verbič za banko predstavlja podatek komat ne bo prinesel nobenih Prebil, ki z namenom srečnega Spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občina Horjul je na spletni strani občine in oglasni deski ob­javila Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obrav­navi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitevOdloka o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Horjul. Gradivo dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN bo javno razgrnjeno od 20.09.2016 do 21.10.2016 na sedežu Občine Horjul (ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 16:30. ure in ob petkih od 8. do 13:30. ure). V času javne razgrnitve se organizira tudi javna obravnava dne 05. 10. 2016 s pričetkom ob 17:00. uri, v prostorih občine. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico podati pripom­be in predloge. Pisne pripombe se lahko vpiše v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali pošlje po pošti na naslov občine. Pripombe in predloge se lahko poda tudi ustno na javni obrav­navi. Rok za pripombe zadnji dan razgrnitve. Seznam zemljiških parcel, katerih namenska raba se spre­minja je objavljena na spletni strani občine Horjul, na naslovu: http://w w w.horjul.si/ in na oglasni deski. Javni poziv za sterilizacijo in kastracijo mačk v Občini Horjul v letu 2016 Občina Horjul se je odločila, da v jesenskih mesecih 2016 izvede akcijo sofinanciranja sterilizacije in kastracije lastniških mačk iz svoje občine. Akcija bo trajala do porabe sredstev, ki jih je v proračunu na voljo 500 evrov. Na javni poziv se lahko prijavijo lastniki mačk, ki imajo stalno bivališče in tudi dejansko živijo na območju Občine Horjul. Posameznemu lastniku (gospodinjstvu) bo občina namenila sred­stva za sterilizacijo ali kastracijo največ dveh (2) živali. Izbrani iz­vajalec veterinarske storitve, ki je predmet tega poziva, je ZAVOD MAČJA HIŠA, Bernekerjeva ulica 43, 1000 Ljubljana. Lastniki živali, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje na tem jav­nem pozivu, izpolnijo prijavni obrazec in ga predajo izbranemu izvajalcu veterinarskih storitev. Prijavni obrazec je na voljo v ve­terinarski ambulanti, na spletni strani in v glavni pisarni Občine Horjul v času uradnih ur. Občanom priporočamo, da s seboj v am­bulanto prenesejo tudi osebni dokument. Na podlagi izpolnjenega prijavnega obrazca bo poseg sterilizaci­je ali kastracije mačke po tem pozivu zaradi sofinanciranja Občine Horjul za lastnika cenejši za 25 evrov po živali, pri čemer bodo vse muce brez doplačila tudi čipirane. Lastnik živali bo tako plačal le 24 evrov za sterilizacijo mačke in 12 evrov za kastracijo mačka. DODATNE INFORMACIJE: za informacije glede javnega pozi­va se v času uradnih ur Občine Horjul obrnite na Urško Marolt, te­lefon: 01 75 91 123, elektronska pošta: urska.marolt@horjul.si. Po­jasnila in dodatne informacije glede sterilizacije in kastracije mačk pa nudi ZAVOD MAČJA HIŠA (info@macjahisa.si ali 040 937 959). Razsvetljena Podolnica Takrat so bili torej nameščeni tljujejo Podolnico. V sk lopu del temeljni drogovi in položena je je bila prestavljena tudi glavna V letu 2012 so ob gradnji kanalizacijskega bila kabelska kanalizacija, letos omarica prižigališča, ki je sedaj sistema v naselju Podolnica uredili tudi poleti pa so se dela nadaljevala. nameščena na stavbi gasilskega predpripravo za javno razsvetljavo. Postavljenih je bilo 22 luči, v ka-doma. Podžupan Lado Prebil, tere so vgrajene varčne LED-si-ki je koordiniral dela kot pred­jalke, in te odslej ponoči razsve-stavnik občine Horjul, je ob tem povedal: “Veseli smo, da smo iz­peljali na videz majhen, vendar pomemben projekt za vaščane Podolnice. Take projekte je mo­žno izpeljati le s pomočjo razu­mevanja in soglasji lastnikov. Zavedamo se, da s tem obre­ menjujemo nekatere lastnike zemljišč, vendar poskušamo kolikor je v naši moči se izogni­ti privatnim zemljiščem, ampak nekje to ni mogoče.” Nadja Prosen Verbič Konjeniški praznik Po njej je že tradicionalno sle­dilo veselo druženje, tokrat ob zvokih ansambla Saše Avsenika. Konjeniški praznik v Horjulu, ki Horjul, 4. september – Konjeniško društvo Zelena dolina je tudi letos pripravilo za svoje člane in vse ljubitelje konj dogodek, ki so ga poleg vsakoletne povorke obogatili še s predstavitvijo in ogledom desetih različnih pasem konj. ga vsako leto obišče velika mno­žica ljubiteljev konj, se je tudi letos začel s slovesno povorko. Štiri vprege in petnajst jahačev se je s parkirišča pri podjetju Metrel podalo na horjulske uli­ce do domačije Pr’ Bitenc, kjer se je odvijal program. Na predstavitvi, ki je bila za­nimiva in nadvse poučna no­vost letošnjega dogodka, je so­delovalo deset različnih pasem konj: lipicanec, slovenski hla­dnokrvni konj, posavec, frizijec, šetland poni, quater, appalossa, paint, haflinger in kasač. Vse pasme konj so se posamično sprehodile po priložnostnem poligonu, medtem pa so gledal­ci o njih lahko izvedeli marsikaj zanimivega, pasemske lastno­sti, opis in navade, in sicer od strokovnjakov – predstavnika konjeniškega društva Zelena dolina Mateja Lončarja, pred­stavnice organizacije SIQHA Lane Kanalec ter predsednika Združenja rejcev lipicancev Športna sobota na Vrzdencu vabi Priznanje kasaču iz rok župana Skrb za dobre medsebojne odnose, pa naj si bo znotraj ali zunaj občine, je po besedah župana Janka Prebila izrednega pomena. Rezultat tega je tudi povabilo mecenov, ki takšno priložnost na Kasaški festival Ljubljana, ki izkoristijo za klepet ter promo­je potekal 3. septembra na hipo-cijo občine, podjetij in društev. dromu v Stožicah. Gre za tradi-S tem se strinja tudi horjulski cionalno druženje prijateljskih župan, ki se tudi sicer rad odzo­občin, sponzorjev, donatorjev, ve na vsako vabilo, ki ga prejme, Žažarski gasilci že vrsto let sodijo v sam vrh slovenskega športno-gasilskega tekmovanja. V septembru pa so z zmago na zadnji tekmi za pokal Gasilske zveze Slovenije to le še potrdili z naslovom najboljših v kategoriji člani A. Njihovega uspeha se je veselila cela vas, saj so jim ob prihodu domov pripravili sprejem, kot se za zmagovalce spodobi. V soboto zvečer je bilo pred gasilskim domom v Žažarju še posebej veselo. Z zadnjega iz­med šestih tekmovanj za pokal Gasilske zveze Slovenije so se člani A vrnili kot zmagovalci in z osvojenim pokalom, ki bo de­lal družbo še preostalim petim, če mu le čas dopušča. Tako se je tudi tokrat odzval na vabilo Kasaškega kluba Stožice ter na nedeljskem kasaškem derbiju podelil eno od odlikovanj naj­boljšemu kasaču v svoji disci­plini, po tem pa čas izkoristil za prijateljska druženja. Nadja Prosen Verbič s treningi, ki zahtevajo veliko tehničnega znanja in kondicij­skih priprav. A članom A trdo delo ni odveč, o čemer pričajo rezultati, saj so v zadnjih petih sezonah za pokal Gasilske zve­ze Slovenije kar štirikrat postali prvaki, leta 2014 pa podprvaki. Uspeh, ki so ga dosegli letos, je še nekoliko žlahtnejši, saj so si z zmago prislužili tudi kvalifika­cije za nastop na gasilski olim­pijadi, ki bo v sosednji Avstriji prihodnje leto julija. Čestitke za uspeh je članom A in trenerju Franciju Trčku v imenu društva in zbranih gasilk in gasilcev iz­rekla predsednica Katarina Vr- Poletje gre počasi h koncu, v našem društvu pa nadaljujemo z našim drugim dogodkom z imenom Športna sobota na Vrzdencu. Gre za dogodek, namenjen vsem navdušencem nad nami­znim tenisom in otrokom, ki jim nikdar ne zmanjka energije. Dogodek se bo odvijal 15. OKTOBRA na Vrzdencu. Lokacija: PGD Vrzdenec in nje­gova okolica. Dogajanje bo po­tekalo cel dan. Program: IGRE BREZ MEJA: namenje­ne so našim najmlajšim, starim od 3 do 6 let. Zbor in začetek ob 10. uri. Otroci naj imajo športna oblačila in obutev. LOV NA VEVERICO: je namenjen otrokom od 7 do 14 let. Odvijal se bo v okolici PGD Vrzdenec in bližnjem gozdu. Lov se prične ob 14. uri. Obla­čila in obutev naj bodo športni. NAMIZNI TENIS: je name­ hovec, sprejema pa sta se ude­ležila tudi župan občine Horjul Marka Avšiča. Gledalci so z za­nimanjem občudovali na videz tako različne pasme konj, ki pa so vsakič znova potrjevale splošno znana dejstva, da je konj izredno čuteče, elegantno in inteligentno bitje. Nekaj tega so lahko občutili vsi tisti, ki so se morda prvič povzpeli na osedlanega konja, se popeljali s konjsko vprego ali pa se konju zgolj približali in ga prijazno po­božali. Ponujeno priložnost so na konjeniškem prazniku izko­ristili predvsem otroci, ki se jim je pristen stik s konjem lahko za vselej vtisnil v spomin. Drugi del dogodka je bil na­menjen veselemu druženju. Za dobro voljo in ples so poskrbeli člani ansambla Saše Avsenika, člani konjeniškega društva pa za to, da nihče domov ni odšel lačen ali žejen. Nadja Prosen Verbič tronski naslov: urosmrzlikar@ gmail.com (ali 051 661 952). V primeru slabega vremena bomo igrali le namizni tenis. Pričakujemo veliko mladih, razigranih otrok, ki se radi gi­bajo na svežem zraku in v na­ravi. Ljubitelje »ping-ponga« pa vabimo, da obrišejo prah z loparjev in obudijo to zanimivo družabno igro. Veselimo se čudovite sobote v vaši družbi. Andreja Mrzlikar, ŠD Vrzdenec ki so jih člani letos osvojili. Prav na vsaki izmed šestih tekem, ki sestavljalo pokalno tekmova­nje Gasilske zveze Slovenije, so fantje stali na stopničkah. Pet zmag in eno tretje mesto kažejo na odlično pripravljenost ekipe, vse to pa je lahko doseženo le njen vsem privržencem tega športa pod enim pogojem, da imajo ali so imeli stalno prebi­vališče na Vrzdencu. Igrali ga bomo v prostorih PDG Vrzde­nec. Ker je v prostoru manjše število miz, je število prijav omejeno. Zaželeno je, da prine­sete svoj lopar in žogice. Prve igre se bodo začele po 9 uri. Prijavnine in prispevki se bodo pobirali na dan prireditve. Na dogodek se lahko prijavitenajkasneje do srede, 12. 10. 2016, in sicer tako, da svoje podatke (ime in priimek, ime dogodka in telefonsko številko) pošljete: - za Igre brez meja ali Lov na veverico na elektronski naslov: tanja.petrovcic@gmail.com, - za Namizni tenis na elek- Janko Prebil in predsednik GZ Horjul Lado Prebil. (MJ) Aktiven dan v Deosovem Centru starejših Horjul Horjul, 30. avgust – V Centru starejših Horjul v sodelovanju z Zavodom Aktivna starost dvakrat tedensko izvajajo starostniku prijazen projekt Aktivna starost. V družbo pa vabijo tudi vse tudi projekta Aktiven dan, ki so domačine, starejše od 80 let, ga začeli izvajati pred slabima ki bi si želeli polepšati dan ter dvema mesecema, vanj pa je okrepiti svoje fizične in misel-zaenkrat vključenih pet varo­ne sposobnosti. Prav njim je bil vancev. Spodbudila je prisotne, namenjen predstavit veni dan, da se priključijo, saj je program imenovan Aktiven dan, ko so iz prilagojen vsakemu posamezni­prve roke izvedeli, kaj program ku in strokovno voden. Poleg ponuja, komu je namenjen, izobraženih zunanjih izvajalk kako poteka ter se že preizku-strokovno pomoč nudi tudi sili v nekaterih vadbah. Potrebe domsko osebje, fizioterapev tka starejših ljudi po zdravst venih in delovna terapevtka, je pove­storitvah so navadno nekajkrat dala. Nato je bila beseda preda­večje kot pri mlajši populaciji, na Urški Dolinšek, vodji projek­saj se v starosti skoraj neizogib-ta, ki se uspešno trudi program no pojavijo bolezni in stanja, kot vpeljati v vse centre starejših, ki so vnetje sklepov, osteoporoza, jih oskrbuje družba Deos, d. d. tokrat smeha ni manjkalo, kar stavljen iz treh faz, in sicer ak- sredah, v dopoldanskem času. pomembno, saj imam probleme zamašene žile, povišan krvni Predstavila je program in po­tlak, mravljinčavost, vrtogla-vedala, da je ta oblikovan z na-pošteno je odmeval iz telova-tivacije, kjer sprva poskrbimo Dan se vedno začne s kavo, nato z ravnotežjem in temu je prila­vica in podobno. Nekatere od menom starostniku omogočiti dnice, kjer so preostanek časa za prebuditev mišic in ponovno sledi uvodno izobraževanje ali gojen program. Radi hodimo, simptomov teh bolezni je mo-boljšo, kakovostnejšo, aktivnej-zbrani izkoristili za vadbo. Va-odzivanje; sledi koordinacijski pogovor na temo, ki je pogojena tako da je od srede do ponedelj­diteljici sta razdelili rekvizite in del, kjer je želja mišice povezati z dnevno aktivnostjo, na primer ka kar dolga.” goče lajšati ali celo preprečiti z šo starost ter čim kasnejšo ne­redno telesno aktivnostjo, na to pokretnost. “Ko nehamo izva-zbranim pomagali pri pravil-med sabo; in nazadnje je na vr-dehidracija, različna bolezenska “Vzdušje je izredno prijetno. pa mnogi starostniki pogosto jati določene gibe in postopno nem izvajanju vaj ter predstavi-sti faza pridobivanja moči, kjer stanja ... Seznanimo se z njim in Vsi, tako vaditeljici kot ude­li mišice, ki se z določeno vajo se redno spremlja napredek po-poučimo o načinu spopadanja z leženci, delamo z veseljem in pozabijo. Pomena telesne aktiv-začnemo opravljati vse manj gi­nosti se zavedajo v Centru sta-balnih aktivnosti, začnejo naše krepijo ali celo prebujajo. Pred-sameznika.” njo oziroma možnostih prepre-nasmejani. Sta zelo prijazni in rejših Horjul, kjer so pred dve-mišice odmirati. Prvi znak, ki stavitveni dan se je zaključil s čitve. Sledi ura strokovno vode-dojemljivi za kakršnakoli vpra­ma mesecema v sodelovanju z opozarja na odmiranje, je spo-kavico in v prijetnem pogovoru, Kolikšen je prispevek za ne vadbe, ki je prilagojena vsa-šanja. Osebno sem zelo zadovo-Zavodom Aktivna starost začeli tikanje, počasi pa se zgodi, da ki smo ga izkoristili, da smo ak-program?kemu posamezniku in poteka v ljen. Res je užitek hodit in ta čas obsedimo, obležimo in moto-tivne udeležence povprašali o Udeleženec enkrat letno po-skupini. Ta čas smo zelo aktivni izredno hitro mine. Ker imam dvakrat tedensko razvijati pro­jekt Aktiven dan. Ta je posebej rične sposobnosti ena za drugo mnenju in zadovoljstvu z vadbo, ravna vpisnino 15 evrov, s čimer in veliko pijemo. Drugi del pa je 86 let je zame zelo pomemben strokovnjakinje pa natančno to, si zagotovi članstvo v zavodu namenjen kognitivnim, zabav-tudi tisti drugi del, kjer zadnje zasnovan za starejše od 80 let, ki upadajo,” je stanje povprečnega kar morda zanima tudi vas. Aktivna starost in individualno nim, miselnim, sproščujočim pol ure izvajamo miselne igrice, si želijo z ohranjanjem in krepi-starostnika opisala Dolinškova tvijo fizičnih in miselnih zmo-in dodala, da iz večdesetletnih obravnavo v okviru programa oblikam vadbe in to je tudi čas na koncu pa dobimo tudi doma­žnosti zagotoviti kakovostnejše izkušenj lahko zagotovi, da se s Kako je zasnovan pro-Aktiven dan. Mesečni prispevek za druženje in sprostitev. Vsak čo nalogo, ki sicer ni obvezna, a samostojno življenje v doma-programsko vadbo, ki je zasno-gram? udeleženca pa znaša 45 evrov. Aktiven dan pa se zaključi s ko-meni kot nekdanjemu šolniku v Program delno financira Zavod silom. Namen programa je sicer veliko veselje.« čem kraju. S tem namenom so vana za vsakega posameznika “Vsak, ki se odloči za obi- v centru starejših pripravili tudi posebej, da preprečiti oziroma Aktivna starost, za občane Hor-izboljšati kakovost življenja sta­ skovanje programa, najprej predstavit veni dan. izboljšati stanje ob marsikateri jula pa bo v bodoče še nekoliko rostnikov, a cilj je, da se imamo Kako se lahko vključite? opravi fit svetovalnico, kjer Zbrane, med njimi sta bila bolezni, obrabi in življenje na- cenejši, saj je svojo soudeležbo v skupini lepo, kar pa smo v Prijava je mogoča na recep­ strokovnjakinji predstavi svoja tudi župan Janko Prebil in rediti bolj kakovostno. Sledila in delno finančno spodbudo na-Horjulu že dosegli, čakamo le ciji Centra starejših Horjul, bolezenska stanja, poškodbe, direktorica občinske uprave je predstavitev nekaterih vaj z povedal župan Janko Prebil. še, da se nam še kdo pridruži.” pokličete lahko na brezplačno okvare, motnje in podobno ter Mojca Kucler Dolinar, je pri-Lizo Pucihar, fizioterapevtko in številko 080 2002 400 ali piše­ opravi vadbeni test. Na podlagi jazno pozdravila direktorica vodjo programa v Horjulu. Sle- Kaj so o programu Akti-te na elektronski naslov info@ tega posameznik prejme vad- Centra starejših Horjul Slavi dnja je povedala, da v skupini Kako poteka Aktiven dan?ven dan povedali udeležen-zavodas.si. beni karton. Sledi obisk vadb v Kosec. Dejala je, da se v domu vlada izredno pozitivno vzdušje, “Aktiven dan v centru starej-ci? skupinici, ki se opravljajo glede trudijo za kakovostno bivanje da se veliko smejijo in razgibajo ših v Horjulu poteka dvakrat “Res se imamo fino. Pristop je Nadja Prosen Verbič na individualne sposobnosti in tedensko, ob ponedeljekih in individualen in to je zame zelo varovancev. Zato so se lotili popolnoma vse mišice. In tudi stanja. Vadbeni program je se- Jesenska ekskurzija horjulskih upokojencev Lepa jesen je zagotovo najprimernejši čas tudi sam dom na Lisci ne, saj že nižje smo na kmetiji Močivnik izvrstne domače hrane in pija-pohvalil dobre organizacije, le­močno kliče po obnovi. Zato pa v kraju Okroglice imeli kosilo. če. Siti, zadovoljni ter le rahlo pega vremena in prijateljskega za ekskurzijo in druženje starejše generacije. je razgled na posavsko-zasavsko Gostišče je nadvse primerno za utrujeni smo se vrnili domov. vzdušja. Horjulskim upokojencem je to v petek, 9. hribovje, Gorjance in Snežnik razne zaključene družbe, ki si Zagotovo pa bi težko našli koga Olga Gabrovšek septembra, zagotovo uspelo. Predsednik toliko bolj veličasten. Nekoliko želijo miru, naravne lepote ter izmed udeležencev, ki bi ne društva g. Matko nas tudi tokrat ni razočaral s številnimi informacijami in znanjem. Že do Celja, kjer nas je pričakala prijetna vodička Urša, nas je informiral o vsem dogajanju, ki naj bi ga bili deležni tega dne. Naša prva postojanka je bila ca. Po jutranji kavici in spreho­umetno Šmartinsko jezero v du ob jezeru smo nadaljevali pot bližini Celja, katerega naloga je do Vrtnarije Valner. Tu smo zadrževanje hudourniških voda, imeli kaj videti. Ta lepa vrtna­ki so nekoč poplavljale. Začetek rija z dvajsetimi zaposlenimi in naše poti se je začel na mokri-ogromnim kompleksom z roža­šču, preko njega smo se spreho-mi ter povrtninami je očarala dili po pontonskem mostu, ki se slehernega izmed nas. Kar neko­je nevarno zibal, izvabljal iz nas liko predolgo smo se tu zadržali, posamezne vzklike in nelago-zato nas je čas že priganjal, ko dne občutke. Toda že čez nekaj smo se odpravili do naslednje trenutkov smo prispeli do čol-destinacije – Laško. Pot do Li­narne Muzelj, ki s svojo lepoto sce ni bila prijazna. Ozka, str­in pogledom na jezero zadovolji ma in slabo vzdrževana cesta ni še tako zahtevnega obiskoval-pustila dobrega vtisa. Prav tako Občina Dobrova-Polhov Gradec Na podlagi 9. člena Pravilnika o uporabi športnih objektov Vabilo k sodelovanju Občine Dobrova – Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2011) Občina Dobrova – Polhov Gradec objavlja JAVNI RAZPIS O KORIŠČENJU DRSALIŠČA V LASTI OBČINE DOBROVA – POLHOV GRADEC V SEZONI 2016/2017 1. Predmet javnega razpisa so prosti termini za najem in koriščenje drsališča v ŠRC Gabrje v sezoni 2016/2017. 2. Na razpisu lahko sodelujejo društva, javni zavodi, organizirane skupine občanov, posamezniki, organizacije in podjetja s sedežem v in izven občine Dobrova – Polhov Gradec. 3. Na drsališču je možna vadba, treningi in rekreacija vse dni v tednu predvidoma od 19:15 do 23.00, ob sobotah in nedeljah pa tudi dopoldne od 10:00 do 13:00 ure. 4. Pri oddaji športne površine v uporabo imajo prednostno pravico uporabniki po naslednjem vrstnem redu: a) Osnovne šole v Občini Dobrova – Polhov Gradec za izvajanje obveznega šolskega pouka športne vzgoje in športne vzgoje predšolskih otrok (vrtca) in šolskih interesnih dejavnosti b) Športni programi izvajalcev, ki jih v javnem interesu sofinancira Občina Dobrova – Polhov Gradec c) Programi športnih društev in klubov za otroke in mladino, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Dobrova – Polhov Gradec d) Programi športnih društev in klubov za odrasle, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Dobrova – Polhov Gradec e) Drugi klubi, društva in skupine iz Občine Dobrova – Polhov Gradec, ki izvajajo športno rekreacijo f) Društva in klubi izven občine g) Drugi uporabniki Cenik in vloga za koriščenje drsališča sta objavljena na spletni strani Občine Dobrova – Polhov Gradec: www. dobrova-polhovgradec.si. Vlogo lahko dvignete tudi v sprejemni pisarni v času uradnih ur in izpolnjeno pošljete do petka, 21. oktobra 2016 na naslov: Občina Dobrova – Polhov Gradec, Stara cesta 12, 1356 Dobrova ali po mailu: simona.kostrevc@dobrova-polhovgradec.si 5. Rok prijave: 21. oktober 2016 6. Pričetek sezone je predviden: sobota, 3. decembra 2016 Zaključek sezone je predviden: nedelja, 26. februar 2017 ali 5. marec 2017 7. Na osnovi prejetih vlog bo pripravljen predlog koriščenja drsališča. Med Občino Dobrova – Polhov Gradec in uporabniki drsališča bo sklenjena pogodba o najemu. 8. Informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na Občini Dobrova - Polhov Gradec, tel. 01/3601-800 in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter sredah od 8.00 do 12 ure in od 14.00 do 16.00 ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-polhovgradec.si Datum: 13. september 2016 Šifra: 430-0027/2016-1 Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar Občina Dobrova - Polhov Gradec in Polhograjska graščina skupaj se lahko do 15. 10. 2016, elek­tronski naslov: helena.cuk@do­ z Osnovno šolo Polhov Gradec, Muzejem pošte in telekomunikacij brova-polhovgradec.si. V prijavi ter drugimi lokalnimi ponudniki pripravljata turistični program navedite vašo starost, znanje je­ Čaj z grofom Blagajem. zikov, izkušnje in interese. Program so kot enega izmed svoje prodajne poti. Ker ob tem dekleta, ki bi želeli za nekaj časa Občinska upravanajobetavnejših prepoznali tudi pričakujemo povečano povpra-postati grof Blagaj ali grofica v Turizmu Ljubljana in ga bodo ševanje po izvedbi programa, Antonija ter v njunem imenu v naslednjem letu vključili v k sodelovanju vabimo fante in voditi čajanko za goste. Prijavite Nov prikazovalnik hitrosti Občina Dobrova - Polhov Gradec je v sklopu agenciji trikrat v tem letu po-prometu. Zavedamo se, da je sredovala podatke o izmerjenih to korak k boljši ozaveščenosti projekta Skupaj za večjo varnost – prikazovalniki povprečnih hitrostih. V Gabrju v prometu, saj lahko le mi, vsi hitrosti Vi vozite postavila prikazovalnik v naselju je postavljen prikazovalnik hi-skupaj, s pravilnim obnašanjem Gabrje. trosti podjetja Sipronika, ki pri-na cesti pripomoremo k večji kazuje hitrost, lahko podari vše-varnosti. Na podlagi razpisa, ki ga je eno leto bogatejših za prikazo-ček in je opremljen s prenosom Agencija za varnost prometa v valnik hitrosti. Župani občin so podatkov GPRS. Z namestitvijo Občina Dobrova - Polhov sodelovanju s podjetjema Inter-prikazovalnike hitrosti prevzeli prikazovalnika želimo vse ude-Gradec in Svet za preventivo matic in Sipronika objavila julija v petek, 26. avgusta, na sedežu ležence v cestnem prometu po-in vzgojo v cestnem prometu 2016, je izbranih 15 slovenskih Javne agencije RS za varnost zvati k strpnejši vožnji, nižjim občine Dobrova - Polhov občin, med njimi tudi občina prometa. Občina bo v skladu hitrostim in s tem prispevati k GradecDobrova - Polhov Gradec, za s podpisanim sporazumom izboljšanju varnosti v cestnem Zdravje na vsakem koraku V novo, že 4. sezono projekta Zdravje na Mag. Marjetka Ferlan bo pri-oziroma pridobili znanje, s ka­pravila odlične recepte in prak-terimi ukrepi se na nesrečo pri­ vsakem koraku, vstopamo polni pričakovanj. tične nasvete za pripravo jedi iz praviti, kako ob njej ravnati Zdravje je naše bogastvo. divjih rastlin, ki se lahko upora-in kaj po njej storiti. Obnovili arja 2017 vas torej ponovno bijo v vsakdanji prehrani. bomo splošne napotke v prime­ Če smo zdravi, smo svobodni, čaka pestro in zanimivo dogaja-ru večjih nesreč, poplav, potresa polni navdiha. Zdravje nje, zato lepo vabljeni, da skupaj in požara. V drugi uri pa bomo plemeniti naš vsakdan ter odkrivamo nova znanja in dela-Sem sreča v nesreči pod vodstvom preizkusili gaše­prinaša nova mo zdrave korake. 27. 10. 2016 ob 19. uri, nje z gasilnim aparatom. spoznanja in doživetja. V Občina Dobrova - Polhov Osnovna šola Polhov Gra­duhu takšnega razmišljanja je Gradec dec nastajala nova sezona Zdravje Rdeči križ Slovenije, OZ Lju­na vsakem koraku, ki bo v zna-PROGRAM brezplačnih de-bljana menju trinajstih delavnic, pre-lavnic Kakšen vpliv in posledice bo davanj, okroglih miz in predsta-20. 10. 2016 ob 19. uri, Špor-imela nesreča na nas, našo dru­vitev. Potekale bodo ob četrtkih tna dvorana Dobrova žino in premoženje, je v veliki (razen 8. delavnice), izmenično Praktičen prikaz zdrave meri odvisno tudi od naše pri­ na Dobrovi in Polhovem Grad-prehrane in pokušina jedi iz pravljenosti na nesrečo. Na de­cu. Od oktobra 2016 do febru-divjih rastlin lavnici bomo v prvi uri osvežili NAS CASOPIS 441/26.9.2016 C M Y K 28 Občina Dobrova-Polhov Gradec Dobrova, 9. september – Novozgrajeno parkirišče in avtobusno postajališče je bilo tokrat prizorišče uradnega odprtja za mnoge težko pričakovane dostopne ceste do Osnov­ne šole Dobrova. Na slavnostnem dogodku so spregovorili vidni predstavniki lokalnega političnega in družbenega življenja, program pa so s plesom in pesmijo popestrili dobro­ vski osnovnošolci. Zgodbo o izgradnji nove ceste do Osnovne šole Dobrova, ki bo v prvi vrsti skrbela za večjo varnost, poleg tega pa pošteno razbremenila stari del kraja, je obravnavalo že nekaj občinskih svetov. Projekt je dobil zeleno luč tudi s strani aktualnih ob­činskih svetnikov in to že v za­četku mandata, dejansko pa se je začel odvijati konec poletja 2015. Takrat je Občina Dobro­va -Polhov Gradec z izbranim podjetjem CPG iz Nove Gorice podpisala pogodbo v vrednosti 662.000 evrov, ki jih je občina v celoti zagotovila v lastnem proračunu. Z gradnjo dostopne ceste do OŠ Dobrova ter uredi­tvijo priključka na regionalno cesto Polhov Gradec–Dobrova je izbrani izvajalec začel sep­tembra 2015, z deli pa končal sredi julija letos. V tem času je zgradil obsežno, 160 metrov dolgo kamnito zložbo iz skal in betona ob vkopanem robu dostopne ceste, ob nasutem robu ceste je postavil zahtevno pilotno steno iz 34 armirano­betonskih pilotov, dolgih od 4 do 10 metrov, s premerom 60 cm, pod zunanjim šolskim igri­ščem pa je izdelal asfaltirano obračališče s postajališčem za šolski avtobus ter 34 parkirni­mi mesti za osebna vozila. Dela so bila opravljena kakovostno in v roku, kar sta potrdila tudi dva uspešno prestana tehnična Geološke raziskave zaradi širitve ceste Po naročilu občine je Geogaia, d. o. o., konec avgusta začela s sondiranjem brežine v centru Polhovega Gradca zaradi načrtovane širitve preozke ceste na ovinku nad avtobusno postajo, kjer se da­nes le stežka srečata dva osebna avtomobila, kaj šele avtobus redne linije za Črni Vrh – njegova pot je obvezni zastoj za ves promet. S posebnim samohodnim goseničarjem sta strokovnjaka podjetja Geogaia zabijala jekleno iglo v zemljino, pri čemer je naprava na­tančno merila upornost materiala do globine preko petih metrov. Na ta način se ugotavlja sestavo tal in izdela geološko-geomehan­sko poročilo, kar je tudi osnova za ocena stroškov škarpiranja nove razširjene ceste s pločnikom. Več informacij o dejanskih terminih širitve ceste in tudi rušenju obstoječe avtobusne postaje zaradi iz­gradnje nove, pa boste lahko prebrali prav kmalu! Sebastjan Vehar pregleda ter pravočasno prido­ bljeno uporabno dovoljenje. “Kjer je želja, tam je pot,” bi lahko zapisali pod zaključen projekt. Nove poti do šole so se tokrat veselili občani Do­brove ter vsi, ki svoje šoloobve­zne otroke vozijo v dobrovsko osnovno šolo ali pa je ta le njiho­vo zaposlitveno mesto. Ta mno­žica se je ob slovesnem odprtju zbra la na novozgrajenem parki­rišču, kjer jo je najprej nagovoril ravnatelj Osnovne šole Dobrova Viljem Kovačič. Povedal je, da si je pred petnajstimi leti na listek zapisal dva cilja, in sicer, da se bodo otroci šolali skupaj v eni stavbi in bodo hodili po varnih poteh v šolo. “To se danes ure­sničuje in zahvala velja vsem, ki ste kakorkoli pri tem sodelovali,” je dejal in dodal, “ta listek sem sedaj arhiviral, pripravljenega pa imam že novega.” Misel o dolgoletni želji je nadaljeval žu­pan Franc Setnikar, ki se je za­hvalil vsem lastnikom zemljišč, da so prisluhnili prošnji in tako pripomogli k izpeljavi izredno pomembnega projekta za Do­ brovo. Zahvalo je izrekel tudi vsem ostalim – zaposlenim v občinski upravi, izvajalcem, svetnikom in drugim, ki so na svoj način pomagali. Ob koncu je poudaril, da morajo vsi ude­leženci, tako otroci kot vozniki, tudi na tem vozišču upoštevati cestnoprometne predpise ter jim zaželel varno na vseh poteh. Da bo korak ali pa prevožen meter na novi pridobitvi zares varen, je z opravljenim blagoslo­vom poskrbel še dobrovski žu­pnik Alojzij Golob, ki se je ob tej priložnosti obema predstavni­koma zahvalil za dobro sodelo­vanje s šolo in občino. Program so z glasbenimi, plesnimi in re­citatorskimi točkami popestrili Godba Dobrova - Polhov Gra­dec ter dobrovski osnovnošolci. S slavnostnim prerezom traku, ki ga je opravil župan Franc Setnikar skupaj z ravnateljem Viljemom Kovačičem, pa je bila novozgrajena dovozna cesta z avtobusnim obračališčem ter parkirnimi prostori tudi ura­dno odprta. Nadja Prosen Verbič Jesen je na široko odprla svoja vrata. Topli septembrski dnevi so podaljšali občutek poletja. Oktober pa prinaša svojo čarobnost s pisanimi barvami in jesenskimi dobrotami. V Javnem zavodu Polhograjska graščina tudi v tem mesecu pripravljamo vrsto dogodkov, že utečenih in novih. Naj vas vljudno povabimo, da nas obiščete in pokukate v skrinjo jesenskih dogodkov ali pa se preprosto prepustite pisanemu raju grajskega parka. Vodeni ogledi po dediščini Polhovega Gradca Že večkrat je bilo zapisano, da ima Polhov Gradec tipično srednjeveško veduto – na vzpetini sredi vasi grad, spodaj cerkev in ob njej male hiške. Danes je mnogo tega že izginilo, a v starem vaškem jedru je še čutiti pridih starodavnega časa. Jedro začenja zdaj že znamenita Severjeva hiša s črno kuhinjo, ki je ohranila podobo izpred stoletja. Po »gasi« nas pot naprej vodi do župnijske cerkve Marijinega rojstva s čudovitim baročnim oltarjem iz Facijeve delavnice, slikami znamenitega slikarja Valentina Metzingerja ... Le nekaj metrov stran nas Oštetarjeva hiša popelje stoletja nazaj, ko je v njej živel grajski oskrbnik. Izvor stavbe sega najmanj v 16. stoletje – lahko še celo stoletja dlje. Tik ob njej se začenja pot na Stari grad ali Kalvarijo, od koder imamo čudovit pogled na cel kraj in okoliško hribovje. Kapela, sprva grajska senčnica je postavljena na mestu, kjer je do začetka 16. stoletja stal srednjeveški stari grad. Skozi zaselek Potok se nato spustimo do Polhograjske graščine ali spodnjega gradu, kakor smo ga nekdaj Pograjci imenovali. Vmes se lahko ustavimo tudi ob grajskem vodnem zajetju. Ob njem naj bi bili na stenah podpisi oficirjev Napoleonove vojske. Legenda pravi, da so francoski vojaki v naših krajih našli spečega francoskega kralja Ludvika XIV., Sončnega kralja. Še danes ga lahko vidite, če se iz Ljubljane zazrete proti Grmadi in Tošču. To in še mnogo več boste izvedeli, če si izberete dobro uro trajajoč vodeni ogled z izkušenim lokalnim turističnim vodnikom. Vabimo vas, da nas pokličete in rezer virate ustrezen termin. Gostili bomo Bučijada – Konec oktobra bomo v grajskem parku gostili sedaj že tradicionalni dogodek Bučijada. Vabljeni otroci, starši in vsi, ki radi ustvarjate take in drugačne “strahce!” Pripravljamo pester program. Še vedno pa velja vabilo Ogled dvorske cerkve Kot ste že vajeni, vas tudi tokrat na prvo oktobrsko nedeljo, 2. 10. 2016, ob 16. uri vabimo na vodeni ogled cerkve sv. Petra v Dvoru. Muzej pošte in telekomunikacij Tudi oktobra bo možen ogled muzejskih zbirk. Javno vodstvo bo na voljo v nedeljo, 2. oktobra 2016. Posebej vabljeni upokojenci ob petkih, 7., 21. in 28. oktobra, ko vas bomo od 13. ure naprej popeljali po muzejskih zbirkah. V nedeljo, 9. oktobra, bomo obeležili Svetovni dan pošte, zato vljudno vabljeni na javno vodstvo po muzejskih zbirkah. Organizirane bodo tudi delavnice za otroke. Vstop je ta dan prost. Pa še: 25., 26., 27. in 28. oktobra vabljeni na počitniške muzejske delavnice od 10. do 13. ure. Več info: ww w.tms.si. Hišica v parku V hišico vabljeni tudi v oktobru, od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. Privoščite si svežino naravnega okolja, morda vas pritegne kakšen spominek ali izdelek in naše trgovinice zase ali za vaše najdražje. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Morda je prav v teh dneh čas, da se odločita. Iščeta kraj, kjer bi si z veseljem obljubila večno zvestobo? Vabimo vaju v objem zelenih polhograjskih Dolomitov, stran od mestnega vrveža in gneče. Potrudili se bomo, da bo vajin dan ostal v najlepših spominih. Pokličite nas, še bolj pa bomo veseli vajinega obiska. Spremljajte nas, pišite ali pokličite, za vas smo na voljo: Polhograjska graščina T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si w w w.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB-strani Polhograjska graščina Pripravile: Ana Oblak, Nina Slana, Ajda Kozjek, Marjan Malovrh Občina Dobrova-Polhov Gradec 103 prvošolci prestopili prag učenosti 1. septembra so prag šolskih vrat v občini Dobrova - Polhov Gradec prvič prestopili 103 otroci, ki so s tem postali šolarji. Starši, šolsko osebje, župan in drugi so poskrbeli, da je bil ta dan lep in nepozaben. “V življenju je znanje zelo po-počutja na novi poti ter veliko membno. Več kot boste znali, pridobljenega znanja so učen­lepše vam bo,” je med drugim v cem v rumenih ruticah zaželeli spodbudnem nagovoru na prvi tudi predstavniki vodstev obeh šolski dan prvošolcem, ki bodo osnovnih šol – razredničar­obiskovali eno od osnovnih šol ke in njihove pomočnice, obe v občini Dobrova - Polhov Gra-vodji podružničnih osnovnih dec, dejal župan Franc Setnikar. šol Črni Vrh in Šentjošt ter v. Da je v šolo lepo hoditi, saj je d. ravnateljice Osnovne šole to prostor, kjer bodo spoznali Polhov Gradec Ilinka Kucler in nove prijatelje, predvsem pa se ravnatelj Osnovne šole Dobrova veliko novega naučili, jim je še Viljem Kovačič. Ta je svoj nago­zagotovil, staršem pa položil vor zaključil: “Naj bo prvi šolski na srce, naj otroke spodbuja-dan vesel in srečen, že jutri pa jo pri odkrivanju novih znanj nas čaka drugačno delo.” Sreč­ter dobro sodelujejo z učitelji. no. Ob koncu je vsakemu poklonil Nadja Prosen Verbič sladko darilce ter tako vsem po­sladkal prvi šolski dan. Dobrega Izbira najlepšega štirinožca zaslužni vodje so se po koncu formalnega dela odpravili na Polhov Gradec, 11. september – V gozdič­ ku pri Pograjskem domu je prvič potekala poseben dogodek Čajanko z specialna razstava psov terierjev, na kateri je grofom Blagajem. bil za najlepšega štirinožca izbran valižanski Številne pohvale so bile ti­ terier Monaline Lagoon Lee iz Srbije. stikrat izrečene, tako na račun organizacije kot priredit venega Polhov Gradec je prvič gostil rom najlepših psov po sekcijah, prostora. Organizator je svoje 20. jubilejno specialno razstavo defilejem prvakov ter izborom zadovoljstvo objavil na druž­psov terierjev, ki ga je letos orga-najlepšega psa razstave. Na raz­benem omrežju, kjer je čestital niziral Slovenski klub za terierje. stavnem prostoru je potekala vsem nagrajencem, se zahvalil Zbrane je na odprtju prijazno tudi specialna razstava retri­vsem sodelujočim, med drugim pozdravil tudi župan Franc Se-verjev in izbor najlepšega ter tudi županu občine Dobro­tnikar, ki je zbranim na kratko tekmovanje Otrok in pes, ki je va – Polhov Gradec ter misel predstavil občino Dobrova – tudi mlade spodbudil v zanimiv zaključil:”Prepričani smo, da se Polhov Gradec, jim zaželel do-svet kinologije. drugo leto snidemo v še večjem brega počutja ter lepih uspehov. Razstava je imela krepko med­številu in da lokacija v Polho-Pozdravnim nagovorom je narodno udeležbo, tako s strani vem Gradcu postane del terier­sledilo ocenjevanje, ki se je razstavljavcev kot sodnikov. Na za terierje, in sicer Darle Heck prihajali iz vse Evrope in širše. rok župana prejela Culo dobrot ske tradicije v Sloveniji!” pričelo v dopoldanskem času njej sta sodila dva mednarodno iz Kanade in Ortlieb Lothary Posebne pozornosti je bila dele-Blagajeve dežele. Vredstavniki Nadja Prosen Verbič in zaključilo popoldan z izbo-priznana sodnika in specialista iz Nemčije. Razstavljavci pa so žna ruska predstavnica, ki je iz organizatorja, sponzorjev ter Pesem in igra pod grajsko lipo Polhov Gradec, 26. avgust – Pod košato kro-nak lonjenost deklet veliko bolj ško kvartet Odoica iz Žažarja, doknicami in drugimi pesmimi potruditi, je spomnila povezo-Moški pevski zbor župnije Pre-pri poslušalcih obudile kakšen šnjo grajske lipe pri Polhograjski graščini je valka večera Anamarija Čuden. ska, Moški pevski zbor KUDprijeten, ali pa tudi ne, dogodek v organizaciji Javnega zavoda Polhograjska Da je fant stopil pod izvoljenki-O t o n Žu p a n č i č S o r a , k v i n -iz časov, ko so iskali sorodno graščina in Turističnega društva Briše po­ no okno in zapel, je bilo potreb-tet Mlin Preserje in nazadnje dušo. Kako se je končalo, ve tekal večer pesmi in igre. Dramska skupina nega kar nekaj poguma. Tudi pobudniki in pripravljavci do-vsak zase, a najbrž veselo, tako Planinski Neptun je uprizorila igro Poštarske prigode, tokrat brez tega pri nastopajo-godka, Pevski zbor TD Briše. kot tokratni dogodek, ki je po­po njej pa so zapele moške pevske skupine. čih ni šlo. Pod grajsko lipo so se Moške oziroma fantovske vo-skrbel še za prijetno druženje. pohod letos zvrstili in zapeli po mo-kalne skupine so z odpetimi po-Nadja Prosen Verbič Z igro Poštarske prigode, sno-ki iz gleda lcev neprestano izva­valca in pisca Janeza Koprivca, blja smeh in dobro voljo. In tako Planinsko društvo so igralci domačega dramskega je bilo tokrat. Odlična predsta-Blagajana Polhov društva zbrane vrnili dobrih va, ki je nasmejala še tako mrk petdeset let nazaj. O dobi socia-obraz in razvedrila misli sleher- Gradec vabi na lizma so govorile že pričeske in nega. 8. pohod po uniforme glavnih likov, še bolj Ko pa je na grajski park pa­ spominski poti nostalgična pa so bila njihova del mrak in je bilo občutiti, da sporočila in izjave. Predsta-na vrata že trka jesen, so se pod Pavleta Kozjeka, vljamo si lahko, da zna biti po-košato krošnjo grajske lipe pri­ 16. oktobra. štarski poklic še kako zanimiv, žgali reflektorji. Ti so pripravili Zbor pohodnikov bo ob 9. uri saj ga ob srečanju z različnimi prostor za koncert moških pev­pri osnovni šoli v Polhovem ljudmi, živalmi in stvarmi vsak skih skupin, ki se na pobudo Gradcu. Pohod se zaključi pri dan doleti nova prigoda, če gre Turističnega društ va (TD) Bri­cerkvi sv. Uršule na Setnici. za vprašanje paketa iz Amerike, še izvaja že šest let. Tudi tako pa je ta lahko zares zapletena. se obujajo spomini na čase, ko Dodatne informacije: Če zna biti avtor prigod za po-še ni bilo pametnih telefonov Stane Dvanajščak 041 514 397 vrhu vsega še izredno duhovit, in javnih Facebook profilov, nastane prav posrečena štorija, ampak so se morali fantje za Občina Dobrova-Polhov Gradec 23. Večer pod Vetrnikom V soboto, 2. julija popoldan, so Babno Goro že triindvajsetič preplavili zvoki diatonične harmonike. Več kot trideset tekmo­valcev je prišlo malodane iz cele Slovenije. Najboljši so zopet odšli naprej na tekmovanje Zlata harmonika Ljubečne. Večer pod Vetrnikom, kakor in prav njima bom v nadaljeva-v službi glasbe prepotoval cel sicer v bolj neformalni obli-nju namenila nekaj besed, da svet, tako kot kolega Burnik. Po drugače pa je pri veteranih, ki skupno skladbo, tisti z uglasi-vid Kuharič, Ambrož Prašiček ki poimenujemo pr venstvo naključen bralec ve, kdo je kdo. čistem naključju, kar se v življe­prihajajo leto za letom prepro-tvijo C-F-B Avsenikovo Na Go-in Jakob Kalan. harmonikarjev na diatonični Jože Burnik je kralj polk in valč-nju najraje zgodi, ga je pot za­sto zato, da se družijo med se-lici, tisti z uglasitvijo B-Es-As pa - Druga starostna skupina (od harmoniki, je osrednja priredi-kov. Ljubitelji narodno-zabavne nesla med pihalne orkestre, kjer boj, si izmenjujejo izkušnje in Slakovo V dolini tihi. prvega do tretjega mesta): Pri­tev turističnega društva Vetr-glasbe se še dobro spominjajo je priznan kot odličen dirigent. dokažejo vsem, kako še znajo mož Gnidovec, Gal Kovačič in nik. Vse skupaj se je začelo kot ansambla Jožeta Burnika, s ka-Je učitelj harmonike na glasbe­ vihteti meh. In kdo je bil najboljši?Grega Osredkar. želja, da se tudi na našem hri-terim je ritme slovenske polke in ni šoli v Nazarjah in glasbeni Tekmovanje je potekalo po - Tretja starostna skupina bu kaj dogaja. Pa smo rasli in valčka ponesel po celi Evropi. Je urednik na Prvem programu Brez dobrot Blagajeve de-predhodnem razpisu in usta-(podeljeno samo prvo mesto): se razvijali, počasi, leto za letom. odličen harmonikar in kompo-Radia Slovenije. Njegov glasbe­ žele ne gre ljenem redu. Tekmovalci so bili Anja Košir. Čez nekaj let smo se pridružili nist. Njegova polka Dobro jutro ni okus je izredno pronicljiv in V turističnem društvu Ve-razvrščeni v pet starostnih sku-- Četrta starostna skupina Zlati harmoniki Ljubečne in odmeva na evropskih radijskih kadar poslušam Prvi program trnik že zadnjih nekaj let pou-pin. Prva je združila glasbenike (podeljeno samo prvo mesto): nazivu tekmovanju dodali še: postajah in je skorajda obvezna in mi glasba še posebej ugaja, si darjamo bistvo in dragocenost do 14 let, druga tiste od 15 do 25 Metod Bradeško. predizbor za Zlato harmoniko skladba na vsaki veselici. Na rečem, danes je pa urednik To­občinske blagovne znamke let, v tretjo skupino smo uvrstili - Peta starostna skupina (od Ljubečne. Prireditev je tako do-njegovi internetni strani najde-maže, in res je tako. Dobrote blagajeve dežele, zato harmonikarje od 26 do 40 let, v prvega do tretjega mesta): Ivan bila še večjo težo in iz lokalnega mo naslednji stavek, ki pove vse, Oba umetnika sta med tek­smo v tem duhu tudi pripravili četrto od 40 do 60 let in v zadnja Šekoranja, Stane Makovec in je kmalu nastalo vsedržavno zato ga ne kaže spreminjati: raz-movalci zelo cenjena in nju­nagrade za najboljše. V vreč-so uvrščeni tekmovalci nad 60 Tone Klun. prvenstvo. Svoj pečat kakovosti lični izvajalci so jo posneli v več no visoko strokovno mnenje kah so našli odlično suho sa-let. Kakovost igranja je iz leta v je dodala še komisija, ki se mora, kot 200 različicah, na lestvici obravnavajo z vso resnostjo. lamo, naš polhograjski med in leto boljša, to opazimo tudi mi, Vsem tekmovalcem še enkrat kot se spodobi, na ta del posla največkrat predvajanih skladb Sicer člani turističnega dru­najnovejšo pridobitev zeliščar-naključni opazovalci, nekaj jih iskrena hvala, da so se udeležili dobro spoznati. pa zaseda 4. mesto. Jože Burnik štva iz leta v leto opažamo veli­ske Margite Vehar, Blagajev je pa vendarle tako dobrih, da si našega tekmovanja, zmagoval­je avtor več kot šesto skladb. ko menjavo nastopajočih. Pred­čaj. Zaključek prireditve je bil zaslužijo pot naprej. Odločitev cem pa še enkrat iskrene čestit-V komisiji sami vrhunski In kdo je Tomaž Guček? Po vsem pri mlajši generaciji. Če zopet slavnosten, kot zadnjih komisije je bila naslednja: ke. glasbeniki zaključeni pedagoški akademi-tekmovalec zasede prvo mesto, nekaj let. Vsi nastopajoči so se - Prva starostna skupina (od Mojca Suhadolc Černe Zadnjih nekaj let sta v komisi-ji je kar 15 let igral z narodno-se naslednjič ne bo več prijavil, zbrali pred odrom in zaigrali prvega do tretjega mesta): Da­ji Jože Burnik in Tomaž Guček -zabavnimi ansambli v tujini in saj je dosegel želeno, povsem Polhek polepšal vikend Polhov Gradec, 27. in 28. avgust – V parku Polhograjske graščine odvrtela romantična komedija. pa se po vrvi nekaj metrov nad leto, zadnji konec tedna pred Prijeten film in čudovit ambient tlemi sprehoditi, na razpolago začetkom šolskega leta. Vabimo je Javni zavod Polhograjska graščina pripravil čudovit program za sta poskrbela, da se je nad kak so bile hodulje, motocikli, veli-vse bralce vabimo, da se nam otroke ter jim tako popestril zadnje dneve pred delovnim letom, ves par vrnila ali pa na novo utrnila ko zanimanja pa je požel jahal-naslednje leto pridružite.” čas pa jih je spremljala tudi nova maskota Polhovega Gradca – polh iskrica in zanetila željo tudi pri ni krožek. Poleg tega so ves čas Nadja Prosen Verbič Blagajko. organizatorjih, da se ta dogodek potekale ustvarjalne delavnice, ponovi še kdaj. v katerih so se delali velikanski Zadnji avgustovski konec te-številni starši in otroci podprli polnjenih. Da pa je bil kino pod Nedeljsko popoldne je bilo milni mehurčki, iskal se je skriti Zahvala organizatorja: hvala dna je park Polhograjske grašči-s svojo udeležbo ter si tako po-zvezdami kot se spodobi, so po-namenjeno zabavi in številnim zaklad in spoznavalo se je delo vsem, ki so pripomogli k temu, ne prekipeval od otroškega ve-pestrili še zadnje brezskrbne skrbeli oskrbniki, otrokom so aktivnostim. Če smo se pov-gasilcev. Številne dejavnosti, ki da je vikend uspel: Občini selja, smeha in navdušenja. Javni počitniške dni, kraju pa dahnili bile na voljo palačinke, kokice zpeli na nov objekt v parku – so bile povrhu vsega še brez-Dobrova - Polhov Gradec, OŠ zavod Polhograjska graščina je nov živ utrip. in tudi sladkorna pena, odrasli lovsko prežo, smo za hip dobili plačne, so privabile veliko dru-Polhov Gradec, PGD Polhov ob zaključku poletnih počitnic Sobotni večerni kino je po-pa so se lahko odžejali z osve-občutek, da je grajski park dobil žin od blizu in daleč ter orga-Gradec, Lovski družini Polhov za otroke pripravil dogodek z stregel z otroško animirano žilno pijačo. Slednjim je bil na-podobo mini adrenalinske-nizatorjem vlile novega zagona. Gradec, TD Polhov Gradec, imenom Polhkov vikend. No-risanko in poskrbel, da so bile menjen drugi del večera, ko se ga parka. V njem se je namreč Nina Slana iz Javnega zavoda Rajku Tomincu, Tonetu Lazniku, vost v Polhovem Gradcu so blazine in večina sedežev za-je na platnu pod milim nebom dalo spustiti po jekleni vrvi ali Polhograjska graščina je po izte-Urški Karolini Potokar, Janezu ku dogodka dejala: “Odziv ljudi Stanovniku, Andreju Trobcu, je bil zares odličen, nad vsemi študentom, vsem sodelujočim. pričakovanji. Načrtujemo, da Iskrena hvala. bi Polhkov vikend izvedli vsako Občina Dobrova-Polhov Gradec Polhograjčani v Planici Za letošnji prvi jesenski izlet smo se odločili za Planico. Hoteli smo videti novi nordijski center. Bili smo navdušeni že ob sa-V nadaljevanju smo si ogledali ljevali okoli Belopeških jezer in mem prihodu. Veličasten je po-razstavo v muzeju skokov vse se popeljali po nakupih v Trbiž. gled na veliko število skakalnih od začetka do fenomenalne Ob povratku smo se ustavili naprav od 35-metrske pa vse lanske sezone. Zares dobro še v Zelencih, ob izviru Save do nove, mamutske letalnice. S izgleda Prevčev zlati orel. Pri-Dolinke. Kristalno čista voda sedežnico smo se popeljali pov-jazna vodiča sta nam obširno Julijskih Alp izpod Mangarta sem na vrh skakalnic. Občutili predstavila kompleten kom-privre na dan v Zelencih. Kot smo višinsko razliko in si do-pleks in zgodovino. Z vodičem vedno smo se z bogatim kosi­povedovali, kako zelo so ti naši smo se domenili, da pridemo lom okrepčali v Radol’ci. Polni skakalci, letalci zares pogumni. marca 2017 na tekmo, da do-lepih vtisov smo se proti veče-Pa še srečo smo imeli, da so živimo svetovni rekord. Začelo ru vrnili domov in sklenili, da fantje trenirali. V živo smo vi-se je v Planici in naj pride nazaj. bomo letos še raje gledali smu­deli Prevca, Tepeša, Damjana … Preizkusil sem se v simulator-čarske skoke. Posebno pa smo se razveselili ju skokov, pa sem žal končal z Lado Nartnik skokov naše Bogatajeve Urške. grdim padcem. Izlet smo nada- Čarobnost poroke v naravi Če zmoreš od besede k dejanju, potem zmoreš Potem si Miha Jarc, eden in izvirno spletno stran, poskrbel, kjer mlada lahko preživita prvo pa so stranke zadovoljne, da vse. In ko pridaš veliko mero poguma, ga začiniš z izvirnostjo, namesto češnje na torto pa postaviš ljubezen do dela, no potem … ja. edini, doma iz Babne Gore pri Polhovem Gradcu. Po poklicu kuhar, po duši umetnik, sicer pa mož in oče dveh navihanih da ima vso ponudno na enem metu in … steklo je. V zadnjem mesecu je organi­ziral 3 poroke, na vsaki je bilo romantično noč. “Poskrbim za vse želje strank, no, vsaj do sedaj mi je uspelo,” je skromen Miha in nadaljuje, “na travniku smo hrana ne ostaja in se ne valja po domovih še nekaj dni, na koncu pa pristane v smeteh, tega si res ne moremo več privoščiti. sinov. Z Mihom se poznava že povprečno 80 svatov. Turistič­ organizirali civilno poroko, pa Seveda sem ga povprašala dvajset let, ravno toliko časa, da no društvo Vetrnik mu je od­ za šrango smo poskrbeli, saj so tudi, kaj je njegova konkurenč­ je iz najstniškega mulca zrasel dalo v najem kozolec in z nekaj bili svatje preblizu mesta in niso na prednost, pa je izstrelil kot v moža in drznega podjetnika. izvirnimi posegi ga je polepšal poznali vseh običajev, takoj sem iz topa, da pri ceni pijače, saj Pred dobrim letom se je odločil, in spremenil v mamljiv prostor, priskočil na pomoč.« Res pa je, jo priskrbi ugodneje kot v trgo­ da bo naš lep hrib postopoma primeren za še tako zahtevna da je bilo na omenjeni poroki vini in ponudi brez dodatnih spremenil v atraktivno turistič­ mladoporočenca. Zopet drugi kar lepo število tujcev, ki obi­ marž. Bravo, Miha, naj dodam, no destinacijo. Zaveda se, da se par je želel poroko na travniku, čaja šranganja ne poznajo, zato da je konkurenčna prednost gore ne premakne čez noč, da na vrhu vasi, kjer je Miha posta­ je bilo vse skupaj še bolj atrak­ tudi sam kraj in drugačen pri­ pa se čez noč lahko poruši tisto, vil šotor, mize in klopi ozaljšal tivno. “Pa hrana,” sem že malo stop do organizacije porok. No, kar si zgradil čez dan. Je gosti­ z belimi zavesami, cvetjem in preveč firbčna. Miha se zasmeje sama se ne nameravam več po­ nec in še bolj organizator, po ostalim potrebnim okrasjem, in zamahne z roko, da je tu ven­ ročiti, ali pač, kakšna zaobljuba duši in telesu. »Naši kraji so tako da smo bili na pravi filmski darle doma. Zaupa mi, da skupaj vedno prav pride. Miha, kar k lepi, da jih moramo ponuditi še poroki. Za še večje razvajanje z naročnikom sestavijo jedilnik, tebi pridem, saj vem, da je dober komu drugemu,« poudarja ves čas. Ustanovil je podjetje, uredil mladoporočencev pa je Miha na travnik postavil avtodom, pogosto kar sam predlaga, saj ve, kaj ljudem ugaja. Predvsem žu r zagotovljen. Mojca Suhadolc Černe Tečaj za varno delo v gozdu tudi protivrezne hlače, ki pa obvezno mazati s svežim oljem praktičnih vsebinah tečaja, saj Dvodnevni tečaj je potekal 23. in 24. maja pod vodstvom zaradi cene, več kot 70 evrov, za daljšo življenjsko dobo. Ste smo rezali namensko pripelja- Zavoda za gozdove Slovenije, KE Ljubljana, v naši občini. Ob in debelega vročega materiala vedeli, da se po brušenju veri-ne hlode na dvorišču gasilske­tej priložnosti se zahvaljujem v prvi vrsti Evropskemu skladu za res niso del opreme ob vsak-ge z okroglo pilo vsak členek ga doma, smo se naslednji dan razvoj podeželja in občini Dobrova - Polhov Gradec, saj je bil danjem delu v gozdu. A odslej na koncu še potolče z ročajem? odpeljali do kmetije Dolinar tečaj za nas, tečajnike, brezplačen! bodo … Prvi dan smo tečajniki, Tako se prepreči iglo in ohrani nad Dobrovo in se v polni goz­ devetnajst nas je prišlo z vseh pravo višino med vodilnimi (ti dni opremi odpravili globoko Gozdovi so po žledu leta 2014 kot 90 % napadenega drevja, pri Po dveh letih obljub je vlada koncev naše občine in širše ne režejo) ter rezalnimi členki v gozd. Najprej smo vsi skupaj postali zelo popularna tema, pa čemer upajo, da poletje letos ne marca letos sprejela akt o usta-okolice, razdeljeni v dve skupini, verige. Členke je treba občasno spremljali mentorjevo podira­tudi pravo delovišče za sekače bo tako vroče in suho, kot luba-novitvi družbe Slovenski držav-poslušali predavanje v prostorih tudi znižati. Pozorni moramo nje velike smreke, pridno be-in lastnike. Generalno gledano darju ustreza, kajti že mila zima ni gozdovi, ki bo razpolagala in gasilskega doma Podsmreka ter biti tudi na starost mešanice v ležili njegova navodila, nato pa je bila v dveh letih posekana je pustila večino zalege pod lu-upravljala z gozdovi v državni spoznali ser visiranje motorne motorki, kajti če stoji pol leta, razdeljeni v tri skupine odšli polovica poškodovanega drevja bjem žive! lasti. Določili so direktorja, ki žage v praksi, popoldan pa se je velika verjetnost, da nam bo dalje v gozd – vsak od nas je po­(cca. 4,5 mio m3), od tega 70 % Od žledoloma dalje se je že sedaj vodi veliko gozdarsko tudi preskusili pri prežagovanju žaga “zaribala”, saj se olje pre-drl svojo lubadarico na pravilen iglavcev in 37 % listavcev. Kar pod nadzorom ali tudi v režiji podjetje v državni lasti, in sedež hlodov na tri načine s svojimi več posede in loči od bencina način in jo tudi obvejil. Naučili tri četrtine slovenskih gozdov Zavoda za gozdove Slovenije družbe – ta bo na Kočevskem, motorkami. Dva predavatelja, v gorivu. Prav tako je zelo po-smo se, da moramo vedno reza­je zasebna last, sem štejejo tudi posadilo že pol milijona sadik saj gre za področje visoke brez-strokovnjaka Zavoda za gozdo-membno, da držimo z levo roko ti s polnim plinom, da se veriga cerkveni gozdovi, petina je v različnih vrst dreves, največ na poselnosti, gozdovi pa so tu tudi ve Slovenije, sta nam s pomočjo glavni ročaj motorke tako, da je ne zatakne in sune cele motor­lasti države, le 3 % pa so last postojnskem koncu, kjer je bila najgostejši. digitalnih stenskih projekcij palec zataknjen pod njim in ni ko naprej, je težje podirati tanka občin. Kljub pozivom države škoda najobsežnejša. Ne želijo Tečaj za varno delo v gozdu predstavila teorijo o ekologiji in na njem, saj nam tako težje uide ali pa ukrivljena drevesa, saj so po odstranitvi vseh iglavcev, je ponoviti napake iz pretek losti, se seveda ni začel brez biro-sestavi gozda, škodljivcih ter ne-iz rok in lažje dosežemo zavo-napeta in se sprostijo kot vzmet, ostalo poškodovanega in podr-ko se je pogozdovalo le z eno kracije, saj je bil vmes evropski varnostih, ki prežijo na sekače, ro, ki jo moramo po navodilih zato smo upoštevali varno cono tega iglastega drevja toliko, da vrsto dreves – smreko, saj se je denar – vsi udeleženci smo se pa tudi res natančno razložila mentorja uporabljati veliko po-umika in predvsem pravilen na­je v letu 2015 sledil napad luba-to izkazalo kot velik problem v morali že tedne pred začetkom praktične metode priprave mo-gosteje, kot smo vajeni, s hitrim čin zažagovanja – najprej smo darja; kar 2,5 mio m3 pretežno primeru naravne katastrofe, ki po prijavi izkazati z originalno torke na delo, čiščenje zračnega zasukom roke po vsakem kon-naredili zasek trikotne oblike, smrekovega lesa so gozdarji lahko tako uniči gozd v celoti. podpisanim potrdilom, da smo in bencinskega filtra ter pred-čanem rezu. In tudi sprostimo ki je segel za približno petino odkrili napadenega, pri čemer Gozdarji zdaj že več deset let bodisi lastniki ali pa uporabniki vsem brušenja in menjavo ve-jo le s prstom ali dvema – brez premera globoko v deblo, zare­je edino učinkovito zatiranje sledijo načelu sonaravnosti in gozda. Prav tako smo morali na rige. Tudi meč je treba občasno da bi izpustili glavni ročaj ob zali deblo, in sicer desetino pre­takojšen posek in odvoz lesa iz tako pri obnovi gozdov posne-tečaj prinesti poleg gozdarske brusiti in predvsem obračati, začetku novega reza. >> gozda. Uspeli so odstraniti več majo naravo. čelade z glušniki in vizirjem da se enakomerno obrablja, ter Po osvojenih teoretičnih in Občina Dobrova-Polhov Gradec >> mera višje kot zasek, pri čemer smo pustili ščetino, neprežagan del debla, ki je bila debela za de­setino premera debla. Ščetina je pomembna, saj deluje kot tečaj, okoli katerega nato drevo pade, ko ga prerežemo ali še dodatno nagnemo s klini. Zelo natančni smo bili pri usmerjanju padca drevesa – na smer vpliva smer prvega zaseka in pa tudi usmer­jenost ščetine, poleg samega nagiba drevesa. In s klini lah­ko kljub nagibu drevesa le-tega podremo v pravilni smeri, po­ševno proti gozdni vlaki za lažji izvlek iz gozda. Poudarek je bil na tem, da naj bo motorka pri obžagovanju vej ves čas naslo­njena na podrto deblo ali pa na našo desno nogo, vsi smo bili namreč vajeni držati stroj stran od sebe – nikakor, pravi mentor, preveč utrudljivo in manj varno. Tečajniki smo se tudi zaradi zelo konkretnega in domačega načina podajanja informacij mentorjev zelo dobro seznanili s pravilnimi postopki podiranja drevja in res prejeli precej novih znanj; večino sem omenil, tako da še enkrat hvala organizator­jem za izvedbo. Sedaj pa novim gozdnim zmagam naproti! Sebastjan Vehar Izlet v Toskano, 15. in 16. oktober Govedorejsko društvo Dolomiti iz Dobrove v sodelovanju s turistično agencijo Veronika organizira izlet v Toskano. Prvi dan: Odhod iz Dobrove ob 5.00. Obisk živinorejske kmetije s črno-belo pasmo, 100 molznic, v okolici Manto­ve. Obisk kmetije z avtohtonim rdečim govedom s sirarno in degustacijo v pokrajini Emilia Romania. Nočitev. Drugi dan: Obisk kmetije z avtohtono pasmo govedi, kra­vami dojiljami, vinogradništvom, oljkarstvom, pridelavo zele­njave in nasadom žafrana. Degustacija vina in olivnega olja ter topla malica. Vožnja prek značilne hribovite vinorodne dežele Chianti. Firence, Padova. Prihod na Dobrovo v večernih urah. Cena s subvencijo občine: 147 evrov na osebo ob prijavljenih 45 udeležencih. V ceno je všteto: prevoz z avtobusom, nasta­nitev v hotelu, večerja, prenočevanje in zajtrk, obisk treh živi­norejskih kmetij z degustacijo, degustacija vina in olja, topla malica – 2.dan, vodenje, organizacija in DDV. Vabljeni člani govedorejskega društva Dolomiti in vsi, ki vas tema in pokra­jina zanimata. Prijave (in informacije) do četrtka, 29. septembra 2016, na telefonski številki 031 378 787 – Albina Jamnik. Rekordnih 24 otrok na Noči z gasilci smo preverili še prispelo pošto vali ponesrečenca, ki so ga na Za otroke je mentorica Teja dnjo urico srečanja smo izko- Mladina PGD Dvor je predzadnji vikend v avgustu in se ob njenem branju dodobra varno prenesli s pomočjo nosil. pripravila prilagojeno različico. ristili za zadnje branje pošte ter preživela skupaj. Tokrat je rekordnih 24 mladih v nasmejali. Po kosilu (zrezki, kisel krompir) Dihalne aparate so nadomestili podelili prav posebno nagrado. gasilskem domu v Dvoru preživelo dve Noči z gasilci. je bil na sporedu skriti zaklad. nahrbtniki, obteženi s kame-Za najbolj vestno obiskovanje Nedelja, 21. avgust Mentor Klemen je pripravil šte-njem. Najprej so se otroci s cev-vaj od lanskoletne Noči z gasilci Petek, 19. avgust koliko daljši poti preko jase na Nedeljsko jutro je postreglo z vilne vmesne namige (in nekaj jo podali po stopnicah v prvo do letošnje je posebno prizna-Tretja izvedba Noči z gasilci Ključu in ceste mimo Trobca oz. oblačnim vremenom, a nas to zavajajočih), mladina pa je po-nadstropje, kjer so jo odložili, nje (lesen Krtko) prejela pionir­se je začela v petek, 19. avgusta, Ahca. V Babni Gori smo se nato ni zmedlo, saj smo se razdelili skušala karseda hitro priti do ter nato z vrvjo navzgor dvigni-ka Maja Kuclar. V enem letu je ko se je rekordnih 24 mladih razdelili v dve skupini ter izme­v dve skupini in se odpravili na končne rešitve. Kje se je skrival li drugo cev. Sledil je spust po bila prisotna na kar 103 vajah/ zbralo v gasilskem domu, kjer nično preizkušali vr vno tehni­dva različna kraja. Iz Gradašči-zaklad, pa vprašajte otroke, ki stopnicah s cevjo ter prehod do srečanjih; manjkala je le na eni so preživeli naslednja dva dne-ko in gašenje pravega požara. ce so otroci s pomočjo motorne so ga iskali. Zadnja aktivnost lesene klade, ki jo je bilo potreb-vaji (99,04 % prisotnost). va. Letošnje leto smo namreč Pri slednjem so bile otrokom na črpalke črpali vodo ter izvedli je bil mini “Fire Combat”. To je no z mini macolo prestaviti na vnovič prespali dvakrat. Ak-voljo številne vedrovke, pa tudi dva napada. V Dolenji vasi pa posebna tekmovalna disciplina, določeno mesto. V nadaljevanju Klemen Zibelnik, PGD tivnosti so se zaćelev petek ob C-cev. Otroci so spoznali, da je so v zadimljenem prostoru is-ki od gasilcev zahteva izjemno je bilo potrebno zrušiti še tarčo Dvor 18.00, ko smo se najprej razdelili za uspešno gašenje potrebno kali skrite predmete ter reše-dobro fizično pripravljenost. ter prenesti ponesrečenca. Za­v skupine, ki so veljale vse dneve. ekipno sodelovanje. Pri vrvni Iz vreče presenečenja so mladi tehniki pa so imeli na voljo pra­gasilci skupino, kateri so pripa-vi mali adrenalinski park, kjer dali, izžrebali. Tudi v letošnjem so nadvse uživali. Sobotno po­letu smo imeli pošto, kjer so se poldne smo popestrili z vodni­zbirale vse misli udeležencev. mi igrami, pred tem pa smo se Sledile so tri zanimive igre, pri seveda okrepčali s čevapčiči, ki katerih se je že pokazal ekipni sta jih spekla dva mladinca. Ob duh, saj so bile boljše ekipe na-vodnih igrah smo se vsi nadvse grajene z večjim številom točk. zabavali, saj niso bili najboljši Kaj hitro je bila na vrsti večerja, tisti, ki so bili najmočnejši, tem­ki so si jo otroci pripravili sami. več je bilo potrebne tudi nekaj Pekli smo palačinke, na odpr-iznajdljivosti. Sledil je preizkus tem ognju pa koruzo in hre-tako imenovanega “spolzkega novke. Ekipa “palačink ” se je še Janeza”, improviziranega tobo­posebej potrudila, saj je pripra-gana po travi. Na travno povr­vila bogat meni s kar sedmimi šino smo položili “polivinil”, za različicami. Zatem pa je sledilo boljšo drsnost pa smo uporabili težko pričakovano prenočeva-vodo, tako kot na pravem tobo­nje v gasilskem domu. Dvora-ganu. Otroci so ob spustih po na gasilskega doma je bila do “spolzkem Janezu” nadvse uži­zadnjega kotička polna podlog va li. Pred odhodom proti ga­za spanje, spalnih vreč in otrok. silskemu domu smo se vsi med seboj (znova so bili mokri tudi Sobota, 20. avgust mentorji) dodobra poškropili. V Pred zajtrkom smo s telovad-večernih urah smo imeli bitko bo naše možgane dodobra zbu-talentov. Lepo število otrok je dili pred napornim dnevom, ki pokazalo svoje talente, vsak na nas je čakal. Celotni sobotni svoj način. Vsi so bili odlični. Po dan smo preživeli v Babni Gori koncu pa smo prvič tudi ura­pri kozolcu, kjer se tudi pripra-dno dvignili zastavo Noči z ga­vljamo na tekmovanja. Do Bab-silci, ki so jo dva dneva ustvarja­ne Gore smo odšli peš po ne-li udeleženci. Tik pred spanjem Občina Dobrova-Polhov Gradec Skupaj zmoremo še bolje Po nastopu Godbe Dobrova – Polhov Gradec ob odprtju ceste in avtobusnega obračališča na Dobrovi v petek, 9. septembra, sta si predsednik godbe Borut Dolinar ter kapelnik Matej Rihter ob številnih pripravah na 5. obletnico obstoja godbe vzela čas za kratek intervju. Slišali smo, da se godba Dobrova - Polhov Gradec pripravlja na prvo pomembnejšo obletnico delovanja. Kje in kdaj se bo to zgodilo? (odg. Matej) Res je! To se bo zgodilo 28. 10. v Športni dvorani OŠ na Dobrovi. Programska shema bo zelo za­nimiva, saj bo obsegala začetke našega delovanja in ves napredek, ki smo ga dosegli do danes. To bo kot nekakšen zgodovinski prerez od začetka delovanja godbe do današnjih dni. Program bo pester in zagotovo zanimiv za širšo publiko. Kako pa se je pravzaprav vse skupaj začelo? Kdo je bil prvi pobudnik? Kdo je znal podpreti idejo? Kje ste začeli z vajami? Morda še kakšen spomin na začetek delovanja, ki se ne bo zlahka izbrisal? (odg. Borut) Večkrat sem gledal fotografije mojega pradeda, kapelnika dobrovske godbe. Občudoval sem fo­tografije takratne godbe in se skušal vživeti v tiste čase. Spraševal sem se, kako je možno, da je godba takrat lahko delovala, ko so bili časi pomanjkanja. Danes, ko se cedita med in mleko, pa se ne dogaja nič. Tako sem začel razmišljati, kako bi to spreme­nil. V tistem času sem spoznal Mateja, kapelnika godbe v Kranju. Nekoč sem ga vprašal za mnenje in rekel mi je, da če bom našel ljudi, mi bo poma­gal. Na srce mi je položil, da moram sam vzgojiti glasbenike in jih ne pripeljati od drugod. Ti bodo v bodočnosti srce in steber godbe, ki bo nastala. Tako smo skupaj z Matejem in mojim starejšim bratom Matjažem ustanovili društvo in čeprav kakšne širše podpore nisem imel, se je pričelo dogajati tisto, v kar sem verjel, da je na Dobrovi vendarle spet možno. Nabra l sem otroke staršev, ki mi jih je uspelo navdušiti nad idejo. Matej mi je pomagal s posojo inštrumentov, pričel je učiti posameznike, jaz sem v začetek delovanja vložil svoj lastni kapital in tako smo aprila 2011 pričeli s skupino trobil. To je bil začetek Godbe Dobro­va – Polhov Gradec. Ves čas delovanja ima godba na razpolago župnijski dom, kjer imamo redne tedenske vaje. Zato se g. župniku Alojziju Golobu na tem mestu iskreno zahvaljujem. Dal nam je Dom z veliko začetnico. Brez prostora res ne bi mogli delovati. V spominu mi bo ostal naš prvi nastop na Dobrovi v dvorani z enostavno skladbo, ki smo jo izvedli ob občinskem prazniku dva me­seca po začetku delovanja. Nastop ni bil ne vem kaj, smo pa začeli. In občutek je bil dober. Matej, vi prihajate z Gorenjske. Kako ste se vpletli v to našo (z) godbo? (odg. Matej) Borut je kot aktivni predsednik društva Posko­či – humanitarnega invalidskega društva za po­moč ljudem s posebnimi potrebami – deloval na področju Kranja, kjer sva se srečala. Skupaj sva sodelovala pri projektih in največji ter najbolj od­ meven je bil koncert v Cankarjevem domu leta 2007, kjer so sodelovali simfoniki RTV, ansambel Gregorji, Avseniki, Avsenik mlajši, Nuša Deren­da in Alfi Nipič. Tovrstni projekti so pomagali društ vu pri najemu prostorov, delovanju društ va in pri izvajanju različnih terapij za te osebe. Tam sem spoznal, da je Borut zaupanja vreden človek, iz pravega testa. Sam sem predtem aktivno so­deloval pri ustanovit vi godbe Šenčur in Cerklje. Beseda je dala besedo in z Borutom sva hitro našla skupen jezik in začela s prvimi koraki pri ustanavljanju malega orkestra na Dobrovi. To se je večini na začetku zdelo malodane nemogoče. Vendar smo ob pomoči istočasno ustanovljene Glasbene šole Emil Adamič in s pomočjo kako­vostnega strokovnega kadra v relativno kratkem času uspeli sestaviti to, čemur smo priča danes. Ime godbe povezuje kraja Dobrovo in Polhov Gradec. Čeprav združeni v eno občino, smo velikokrat na različnih bregovih. Ste želeli s tem kaj sporočiti? (odg. Borut) Naša godba je edino društvo, ki resnično pove­zuje vse krajevne skupnosti v naši občini. Ima­mo člane po vseh krajih, godba nas povezuje in gremo nastopat povsod, kamor nas povabijo. Sodelujemo s kulturnimi, turističnimi, gasilski­mi, upokojenskimi društvi, z župnijama Dobro­va in Polhov Gradec, OŠ Dobrova in OŠ Polhov Gradec ter s sosednjimi občinami, v bodoče pa bomo svoj obseg zagotovo še razširili. Naša god­ba je zares odprta, saj vključuje člane kar iz petih različnih občin. Z namenom povezovanja krajev vsako leto s prvomajsko budnico povezujemo občino od Šentjošta, preko Polhovega Gradca do Dobrove. Koliko otrok je trenutno vključenih v Godbo Dobrova - Polhov Gradec? Koliko jih nameravate v prihodnosti še priključiti? (odg. Borut) Trenutno je 36 aktivnih godbenikov. Številka se bo gibala tja do 45. Zdaj v godbo vključujemo tudi mlajše inštrumentaliste, ker so v godbi potrebni, je pa zanje težko, ker še nimajo takšnega znanja kot večinski del preostalih godbenikov. Čez čas se bo oblikovalo mlajšo skupino, kjer se bodo kalili novi kadri, ki bodo obiskovali prvi in drugi razred glasbene šole, tako da bo kasneje zanje vstop v godbo enostavnejši. V godbi je tudi nekaj odraslih članov, kako to vpliva na dina­miko odnosov? Kako se razumejo z večinsko mlajšo generaci­jo? (odg. Matej) To je kar nujno tako z organizacijske plati kot tudi s plati samega izgleda godbe. V nasprotnem primeru bi bil to bolj otroški orkester. Vsi sta­rejši člani imajo v godbi tudi svoje otroke, ki pri godbi že ali pa še bodo sodelovali. To je tudi zelo praktično, saj olajša marsikatero organizacijsko težavo, predvsem kar se tiče prevozov, priprave in pospravljanja prostorov. Godba Dobrova – Polhov Gradec 28. oktobra obeležuje peto obletnico svojega delovanja s slavnostnim koncertom v športni dvorani na Dobrovi. Kako potekajo priprave? Na kaj vse je potrebno misliti pri organizaciji tovrstne prireditve? Kdo vam pri tem pomaga? Kaj lahko gosti ta dan pričakujejo? (odg. Borut) Priprave potekajo že pol leta. Misliti je potreb­no ne le na naš program, ampak na koncert kot celoto. Takrat bomo tudi imenovali prve častne člane Godbe Dobrova – Polhov Gradec. Zahvalili se bomo zvestim podpornikom – mecenom naše godbe, ki nam vsa ta leta stojijo ob strani in nas finančno podpirajo. Nastopajočih na jubilejnem koncertu bo približno 300 oseb. Sodelovala bo tudi celotna Glasbena šola Emil Adamič, ki že ves čas izobražuje naše godbenike. Godba se bo prvič predstavila v poenotenih novih godbenih oblačilih, z nekaj novimi godbenimi inštrumenti, predvsem pa z veliko novega znanja. Kakšne zvrsti skladb izbirate za mlado godbo? Ali kdaj upoš­tevate tudi kakšne želje posameznih članov? (odg. Matej) Skladbe izbiram primerne znanju in sposobno­stim članov. Želje posameznikov zaenkrat ne morem upoštevati, ker mladina še nima pravega vpogleda v glasbeno literaturo. V prihodnosti bomo v godbi oblikovali programski odbor, ki bo skrbel za naš program in verjetno tudi za upošte­vanje tovrstnih želja. Pet let uspešnega delovanja je že lepa doba. Vsi, ki vas spre­mljamo smo vsako leto znova navdušeni nad opaznim na­predkom. Kakšni so vaši načrti za v prihodnje? Kako vidite Godbo Dobrova – Polhov Gradec čez naslednjih pet let? (odg. Borut) Godba Dobrova – Polhov Gradec bo čez pet let najbolj prepoznavna mladinska godba v Sloveniji. To ne pomeni, da bomo med prvimi na tekmova­njih, bomo pa najbolj opazni. Že prihodnje leto imamo za cilj z godbo gostovati v tujini. Mladi si želijo potovanj in temu je potrebno slediti. Prav tako se želimo povezati s tujimi mladinskimi godbami in gotovo bomo v prihodnosti našli pot tudi k našim izseljencem čez lužo. Kjer je volja je tudi pot. Za godbo stoji več strokovnjakov, zaradi katerih je napre­dek Godbe Dobrova – Polhov Gradec strmo naraščajoč. Ali še kakšno godbo v Sloveniji podpira celotna glasbena šola? (odg. Borut) Dvomim. Mislim, da ne. Glasbene šole imajo or­ kester, ki interno deluje, niso pa direktno poveza­ni z godbo. Naše učitelje pa prosimo, da učence pripravijo na skladbe, ki jih potem igramo v god­bi. V ta namen imamo tudi vsakoletne tridnevne intenzivne vaje na Novi Štifti ob koncu šolskega leta, kjer se kalimo za program prihajajoče sezone in se tako med seboj vsi skupaj še bolje povežemo. Tam učitelji Glasbene šole Emil Adamič po skupi­nah učijo člane naše godbe, zato tudi lažje čutijo utrip godbe skozi vse leto. Z glasbeno šolo gostujemo na več osnovnih šolah. Začeli smo na OŠ Dobrova, kjer smo bili že na sa­mem začetku izredno lepo sprejeti. Z veseljem in s skupnimi močmi ustvarjamo prireditve na šoli. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem g. ravnatelju Viljemu Kovačiču za vso podporo in se priporo­čam za sodelovanje tudi v naprej. Iskreno se vam zahvaljujem za vaš čas in odprtost pri pogo­voru. Bi želeli bralcem Našega časopisa sporočiti še kaj? (odg. Matej) Podpirajte našo godbo, hodite na koncerte in nastope in bodite ponosni, da ste v kraju dobili nekaj, s čimer se ne more pohvaliti vsakdo, čeprav je godbeništvo v Sloveniji vseeno dokaj dobro raz­vito. Prebivalci Občine Dobrova – Polhov Gradec smo vam hva­ležni za prijetno prevetritev dogajanja v kraju in za to, da imajo mladi možnost druženja v prijetni skupini, ki se vzgaja v delovnih navadah. Hvala za vaš čas. Bi tudi vi želeli še kaj povedati bralcem? Bilo mi je v veselje. Nekaj bi pa res še želel poveda­ti; rad bi se zahvalil za podporo staršev, še posebej tistih, ki ste prepoznali, da prevoz otroka na god-bene vaje še zdaleč ni dovolj. Pa naj bo to pomoč pri organizaciji godbenega tabora, pri pripravi scenarija naših nastopov, pri pripravi odrskih scen, osebnem angažiranju, pri odrskih nastopih, povezovanju, pri pripravi prigrizka za godbenike, pri organizaciji skupnega druženja ali pa pri pri­pravi zabavnih iger za godbenike. S skupno mo­čjo zmoremo veliko in skupaj bomo pripravili tudi prihajajoči koncert, kar bo zagotovo opazno že na daleč. Vsem skupaj velika hvala. In seveda ne pozabite: 28.oktobra zvečer bo koncert godbe Dobrova – Polhov Gradec, kar bo prava glasbena poslastica. Vabljeni! Intervju izvedla Magdalena Tehovnik Daljši intervju si lahko preberete na www.mojaob­cina.si/dobrova-polhov-gradec/ Občina Dobrova-Polhov Gradec Izšla je knjiga Stare hiše v Polhograjski dolini Vabilo Gostilna Pograjski dom in Planinsko društvo Blagajana, Polhov Gradec Vas vljudno vabita k odpr tju razstave planinske fotografije ter predstavitvi knjižice in stenskega koledarja za leto 2017 z naslovom STARE HIŠE V POLHOGRAJSKI DOLINI. Na fotografijah in v besedilu knjižice je predstavljenih vseh 66 hiš, ki v Polhograjski dolini stojijo na temeljih, starejših od 200 let. Fotografije je pripravil Ciril Velkovrh iz Ljubljane. Kulturni program bo popestril Ansambel Jurčki. Prireditev bo v petek, 7. oktobra 2016, ob 19. uri v Gostilni Pograjski dom, Polhov Gradec 70. Domačija Pr ’ Štefet (l. 1700), Babna gora 4 Ciril Velkovrh je neutrudni popularizator slovenske naravne in kulturne dediščine. Z razstavami, razglednicami in tudi samostojnimi knjigami Glej, kako lep je ta naš svet (2007), Gore in spomini ostajajo (2008) ter Cerkve in kapele v Sloveniji, posvečene svetima bratoma Cirilu in Metodu (2014) širi in poglablja poznavanje naše domovine. Medtem ko je prej širše zajel poglede po slovenski pokrajini, se s tokratnim delom vrača v domače kraje, v zibelko svojih staršev. To hotenje ni prišlo nenadno, opazno je že v knjigi Od štajerskih goric do strme tržaške obale (2013), v kateri je večkrat zastavil besedo o pol­hograjskem koncu. Pobuda za sedanje delo je sicer prišla od zunaj, a jo je z veseljem sprejel in nadgradil. Tokratno njegovo delo pa nima namena samo razkrivati stare stavbe same po sebi kot enote kulturne krajine, ki jo značilno določajo in izbrano hišo časovno označijo glede na tisto, kar pač ne sodi v kro­nološko izbrano merilo. Na dan nezavedno silijo še druge sestavine, ki vsebino naredijo tehtnejšo. Fotografije starih hiš, katerih temelji so stari več kot 200 let, nam namreč razkrivajo arhitekturno dediščino v vsej njeni raznolikosti, od tiste, pri kateri je bila obnova najbolj v skladu z utrjenimi pravili stroke, do druge, pri kateri je bil med obnovo opazen večji ali manjši odstop od njih. V zvezi s tem je neprecenljive vrednosti uvodna študija profesorice arhitekture dr. Žive Deu. Še posebej do­brodošlo je, da so navedene hiše, ki ustrezajo estetskim merilom in se lepo ujamejo v polhograj­sko kulturno krajino. Čisto praktičen vidik namreč omogo­ča, da se dobri zgledi prikažejo kot primer, po katerih se človek lahko ravna. Na tem področju je Velkovrhovo delo s poudar­kom na omenjeni študiji dopol­nitev strokovnega članka dr. Pe­tra Fistra, ki ga je objavil v knjigi Gospod z rožo, kjer kulturno krajino na Polhograjskem opre­deljuje splošnejše, kot »območje, v katerem je človek skozi zgodo­vino ustvarjal izjemno značilno povezavo med naravo in svojimi posegi vanjo«, in poudarja, da so tu arhitekturne dominante »k ljub časovnim spremembam ohranjale razpoznavnost pro­stora« (Kulturna krajina Polho­vega Gradca, njena zgodovina in prihodnost. Gospod z rožo, Polhograjci grofu Blagaju in Blagajevemu volčinu, 2008, str. 29). A dr. Petra Fistra, tako kot profesorico dr. Živo Deu skrbi, kakšen bo razvoj v prihodnosti, saj »ne samo nove in prostoru popolnoma odtujeno obliko­vane arhitekture, k degradaciji slovenskih kulturnih krajin prispevajo tudi nekakovostne prenove in rušit ve starih pode­dovanih stavb«. Tako »se briše slovenskemu prostoru lastna kultura bivanja, ki je tako kot jezik in druge veje umetnosti trdno zvezana z obstojem naro­da« (Živa Deu, Lepa je naša de­žela – koliko časa še?, Stare hiše v Polhograjski dolini, str. 6–10). Stare hiše na Polhograjskem nezavedno prinašajo še druga sporočila. Nekaj hiš med obja­vljenimi je tudi zapuščenih. Te so prejkone sociološki dokaz opuščanja kmečkega načina ži­vljenja in teženja ljudi k bivanju, ki je oddaljeno od povezanosti z naravo, k hotenju človeka po manj napornem življenju, v če­mer se konec koncev pritajeno kaže tudi težnja po materialni blaginji. To seveda ni pojav, zna­čilen samo za naše območje. A človek se ob tem sprašuje, ali je to človeku v prid, je s tem po­vezana njegova sreča. Nehote se ob tem ponuja misel pokojnega akademika prof. dr. Jožeta Trontlja, njegov dom je bil v Polhovem Gradcu, ki je zapisal: »Želja imeti več kot potrebuje­mo, je sicer gonilo napredka, a streženje tej želji ne vodi v človeško srečo.« Pomembni so »kazalci nematerialne blaginje, kot so dobro zdravstvo, šolstvo, socialnovarstvo, dobri medčlo­veški odnosi« (Jože Trontelj, Ži­veti z etiko, 2014, str. 38). Ob pogledu na prikazane stare hiše na dan sili tudi vpra­šanje, kaj vse se je dogajalo v njih. Hiše so konec koncev bile dom. Koliko otrok je prijokalo na svet pod njihovimi krovi, so te otroške oči zaupljivo gledale svoje starše ali so izražale strah in nemoč? Kakšne so bile vezi med odraslimi? Odgovori na ta vprašanja bi s poglobljenimi razpravami dopolnili dokumentarne foto­grafije in prinesli nove poglede in nova spoznanja. Zagotovo ni naključje, da je Ciril Velkovrh v knjigi izbral geografsko merilo za razvrščanje hiš. Tako je za­dnja fotografija rojstna hiša nje­govega očeta, Štefetova v Bab­ni Gori. Knjiga se torej konča tam, kjer so živeli Velkovrhovi predniki. Tako se je Velkovrh na nek način vrnil domov, dom pa je kraj, na katerega je človek navezan, ki ga ima rad. In avtor te knjige ima rad to dolino, rad ima polhograjski svet. Milka Bokal P. S.: Avtor fotografij je izdal tudi stenski koledar za leto 2017 s fotografijami najbolj zanimi­vih starih hiš, na podložnem kartonu pa je natisnjenih 8 raz­glednic z najlepšimi fotografija­mi med njimi. Ivanov večer dokumentarnega filma Bilo je v nedeljo zvečer, konec meseca avgusta. Vaščani Babne Gore smo se zbrali pod kozolcem, našim kozolcem, katerega so zavzeti domačini mehanizacije, prav tako iz pet­desetih let prejšnjega stoletja. Pri obeh filmih je Ivan sodeloval kot snema lec. postavili pred 17 leti v neponovljivi delovni akciji. Pričarali smo si pravi filmski večer, katerega se je udeležil sam snemalec in ponekod tudi režiser Prava poslastica pa je bil tre­tji film, Libija, pri katerem je bil Ivan režiser in tekstopisec. Gre predvajanih dokumentarnih filmov, Ivan Belec. za izjemen prikaz te eksotične dežele, kjer vladata pesek in pu- Bilo je še spomladi, ko me je osupljiv. Kot se za pravi filmski ščavski veter gilbi. Nastal je leta poklicala gospa Sanja Kuveljić, večer spodobi, smo začeli s po­ 1968, le leto dni pred državnim predstavnica mednarodnega govorom. Z ustvarjalcem se je udarom, ko je takrat še ne tride­ festivala dokumentarnega filma pogovarjala Sanja Kuveljić, no­ setletni častnik Omar Moamer v Mariboru in predlagala, da za silka projektov mednarodnega el Gadafi strmoglavil vladavino vaščana Ivana Belca v rojstnem festivala dokumentarnega fil­ kralja Idrisa. Takratno uspešno kraju priredimo večer doku­ ma v Mariboru. Ivanovi odgo­ slovensko podjetje Slovenija ce­ mentarnega filma, saj je leto vori so bili duhoviti in iskrivi; ste je v nemogočih razmerah pred tem dobil častitljiv naziv kot zmore samo on. In kaj vse Afrike gradilo prve ceste. Podje- Dokumentarno ime leta 2015. smo izvedeli! Ne le, da je že tje je organiziralo obisk soprog Ni potrebno posebej poudarjati, kmalu pokazal izjemen talent zaposlenih in Ivan je imel srečo, da sem se takoj strinjala, in že za snemanje in fotografijo, po­ da se je tej karavani pridružil. na naslednji seji upravnih orga­ vabili so ga celo k igranju in ko Podal se je v samo notranjost nov turističnega društ va smo je v filmu nastopil kot statist, je države, med domačine, obiskal sprejeli sklep, da večer organi­ tako blestel, da so mu namenili ostanke rimske preteklosti in ziramo. celo tekst. sodobno Libijo. Nastala je pra- Nešteti Ivanovi talenti Videli smo 5 dokumentarnih filmov. Prvi, z naslovom Iveri, va mojstrovina, katero poleg izjemne kamere in fotografije na Babni Gori. Prvi prikazuje srečanje harmonikarjev in po­ do bili vidno ganjeni. Neverje­ten občutek je videti sebe pred krajan in častni občan, še bolj pa veseli, da je v svoj objektiv O Ivanovem ustvarjalnem govori o življenju brigadirjev v plemeniti še odličen tekst. Ob stavitev kozolca. Izjemna no­ več kot tridesetimi leti, ko se uspel ujeti in za vedno shra­ delu smo v zadnjih letih lahko petdesetih letih prejšnjega sto­ pohvali teksta je le priznal, da je stalgija je gledati sebe, sosede malodane ne spoznaš, po drugi niti toliko lepih trenutkov in slišali marsikaj ter se, kdor tega letja, ko so z veliko vnemo gra­ takrat zanj dobil tudi nagrado. in vaščane pred sedemnajstimi strani pa iz klopi obiskovalce spominov. Posnel in zrežiral je doslej ni vedel, začeli zavedati dili av tocesto Ljubljana–Zagreb, Bravo Ivan, še en talent! leti. In ko smo mislili, da smo poslušati: “Tega ni več, ja, tudi najdragocenejši dokumentar­ njegovega velikega dela v svetu slovenske filmske produkci­je. Res pa je, da nismo poznali njegovega obširnega dokumen­tarnega opusa, ki je naravnost a še vedno našli čas za drobne ljubezni in zabavo po delu. Na­slednji, Jeklene brigade, je teh­nični prikaz gradnje avtoceste in predstavitev izjeme gradbene Dokumentirana Babna Gora Na koncu smo si ogledali še dva filma, ki sta nastala doma, videli že vse, nas je presenetil s prvič predvajanim filmom, ki je nastal leta 1985 in prikazuje na­peljevanje vodovoda v Dolenji vasi in na Babni Gori. Prisotni ta je umrl.” A večen spomin je zapisan na filmskem traku. Hvala, Ivan Ponosni smo, da je Ivan naš ni film, samo naš, babnegorski, tekst pa si vsak izmed gledalcev piše sam. Mojca Suhadolc Černe Občina Dobrova-Polhov Gradec Ostržkove vrednote nagovarjale oratorijce Polhov Gradec, od 22. do 26. avgusta – Župnija Polhov Gradec je zadnji teden počitnic pripravila oratorij, ki ga je obiskovalo okoli 100 otrok in 35 animatorjev. Na njem so oratorijci spozna-katero bližnjico in kaj kmalu va li vrednote pravljičnega juna-ugotovila svojo zmoto ter se ka Ostržka, se na delavnicah na-nato pokesala svojih dejanj, so Lov za zakladom – je otroke na-predali zvokom glasbe, se učili ba, ki je v živo vodil kviz Male ku v petek po sveti maši. učili veliko novega in koristnega, odkrivali, kako je mogoče po-vadno pošteno utrudil, saj se je zabavnih plesov ter dva dni z sive celice. Dan se je kot vedno Vesel dogodek je velik zalogaj predvsem pa peli, molili in se stati dober človek. ta nahajal ob vznožju Lovrenca; gostjama baletkama tudi ba-zaključil s pesmijo in spustom za celotno organizacijsko skupi­zabavali. Dopoldanski del se je po mo-Žganje v les in kemijska delavni-letnih korakov; Zapestnice & zastave. Nekoliko drugačen je no in predvsem za animatorje. Na župnijskem vrtu se je litvi in malici zaključil z vselej ca – tu so otroci ustvarjali s pi-hobotnice – v idiličnem okolju bil sredin dan, ko je množica v Njihova vodja Meta Rus o leto­zadnji teden šolskih poletnih težko pričakovanimi delavnica-rografi na deščice ter se lotevali Kalvarije je predvsem dekliška zelenih majicah odšla na ora-šnjem oratoriju: “Mislim, da je počitnic z dvigom slovenske in mi. Oratorijci so lahko izbirali bolj ali manj uspelih kemijskih populacija ustvarjala najrazlič-torijski potep do Briških term, bil oratorijski teden super izku­oratorijske zastave ter odpeti-med devetimi privlačnimi de-poskusov; Peka slaščic – kjer so nejše zapestnice in hobotnice kjer so otroci plavali, uživali v šnja za vse. Otroci so uživali na ma himnama tudi v Polhovem lavnicami, ki so jih animatorji pekli sladke prigrizke za mali-iz volne; Modeli avionov – tu napihljivem gradu, pravem vo-polno in upam, da tudi kaj kori-Gradcu začel vsak oratorijski in nekateri prostovoljci, ki so co in vedno prišli siti na kosilo; so zagnani modelarji iz stiro-dnem toboganu, kajakih in ob stnega odnesli, še več pa smo za dan. Nato so se otroci zbrali pri izvedbi pomagali, poimeno-Zdravnik za en dan – otroci so pora izdelali čez meter velike družabnih igrah. Ob 16. uri so življenje pridobili vsi animatorji. pod šotorom, kjer jim je skupina vali tako: Ljudski običaji – kjer najprej spoznali osnove anato-prave leteče avione. Po vsem po pogosto utrujene, a kljub Uspel teden je dokaz za to, ko­animatorjev vsak dan odigrala so pekli kruh z domačinka-mije, merili pulz, poslušali srce, tem sta se vedno prilegla kosilo temu nasmejane otroke prišli liko zmoremo mladi, če svojo en prizor iz zgodbe pravljične-ma, klekljali in se igrali stare mikroskopirali lase in kri ter se in počitek. njihovi starši. Ti so oratorijsko energijo in veselje vložimo v ga junaka Ostržka. Ta je bil letos igre; Kmetija pri Pepetu je bila učili osnov prve pomoči (povi-Popoldan je bil čas za mokre dogajanje lahko podrobneje nekaj dobrega.” tudi osrednji oratorijski lik in o novost in pravi hit – tu so na janje, opekline, zlomi, položaj in suhe družabne igre na vrtu, spoznali iz pripovedovanj svo­njem je tekla beseda tudi na ka-Kozjekovi kmetiji v Mačkov-za nezavestnega), za konec pa je ki so bile vselej povezane z eno jih otrok na zaključnem dogod-Nadja Prosen Verbič tehezah, kjer so otroci, razdelje-em grabnu otroke učili kopati sledila še animacija nesreče, klic od dobrih Ostržkovih vrednot. ni v starostne skupine, odkrivali krompir, gnati ovce na pašo, na 112 in šivanje uboge ranjene Torkov dan je bil na primer v njegove prave vrednote. Z navi-izdelovati oglje, sami pa so si punčke; Plesna delavnica – v znamenju znanja, zato so v go­hano lutko, ki je ubrala marsi-morali speči kosilo na žerjavici; kulturnem domu so se otroci ste povabili Pavleta Ravnohri­ OŠ Polhov Gradec Donavski umetniki v OŠ Polhov Gradec Prvi dnevi na Učenci OŠ Polhov Gradec so se septembra je bilo povsem drugače. Učenci odnos do njih in njihov pomen. predmetni stopnji so dokazali, da imajo radi pol-Barbara Trnovec, udeležili zaključne prireditve natečaja Postani hograjske reke in z umetniškimi OŠ Polhov Gradec donavski umetnik. deli so na svoj način izrazili svoj Prvi september je že tu in čas je, da stopim na predme-Za natečaj z naslovom Življe-tičnimi nagradami so jo po­ tno stopnjo. Običaji predmetne stopnje so drugačni, ampak jih nje v in ob vodi so lahko ustvar-nosno prevzeli na prireditvi v poznam, saj je bila še lani tam moja starejša sestra. Dobili smo jali učenci šol, ki ležijo v porečju Škocjanu na Krasu. Natečaj ob čisto novo razredničarko Nastjo Mihovec, ki je še ne poznamo. reke Donave. Naši šestošolci so dnevu Donave, 29. junija, orga- Kot ponavadi, pridejo v šestem razredu tudi s Črnega Vrha in izdelali osem 3D-skulptur iz nizirata ministrstvo za okolje in Šentjošta. Ker sem razred A, sem dobila nove sošolce iz Črnega naravnih materialov. V šoli že prostor in svetovno združenje Vrha. V razredu so trije fantje in trinajst punc. Prvi dve uri z več let veliko pozornosti name-za vodo – GWP Slovenija sku­ razredničarko sta bili umirjeni, nato se je že začelo, in sicer s njamo okoljskim tematikam. paj s partnerji: Zavodom RS za spoznavanjem predmetov. Sledila je malica. Motilo me je, ker Sodelovanje na omenjenem šolstvo, Društvom za proučeva­ je malica šele po tretji šolski uri, ampak sčasoma se bom že na­natečaju je bila nova aktivnost, nje ptic in varstvo narave. vadila nove ure. Imeli smo še nekaj ur pouka in nato je sledilo ki so jo učenci opravili z zani-Ko na Polhograjskem beseda kosilo. Navade od kosila so ostale enake. Prišel je naslednji dan manjem in veseljem ter dosegli nanese na vodo, je zaradi pogo- in se mi je že zjasnilo, kdaj se katera ura začne in konča. Izkušnje lep uspeh. Prejeli so Pohvalo za stih poplav ponavadi več slabe petih dni so odlične in upam, da bo tako tudi naprej. skupinsko delo. Skupaj s prak-kot dobre volje. Ampak tokrat Neli Rihar, 6. a Bralno opismenjevanje Upokojenci na junijskem izletu V okviru projekta Spodbujanje bralne pismenosti urejeni in pospravljeni. Tisto, kar beremo, beremo tiho in na koncu smo poleg vseh drugih dejavnosti, ki jih izvajamo, tudi vrnemo na svoje mesto. Junija smo bili polhograjski upokojenci pi dolini v Logu pod Mangar­ uredili tudi bralne kotičke. Učenci se v bralne kotičke z tom. Nadaljevali smo v Kluže. na letošnjem drugem izletu. Izbrali smo Ker v OŠ Dobrova radi bere-označene z belo rožo, v 2. triadi, veseljem in pogosto zatekajo. Že- V trdnjavi so nam uprizorili si Gorenjsko, Primorsko in malo Italije. mo, smo z bralnimi kotički želeli rdeča pika pa pomeni, da je knji-limo si, da bi bilo tako tudi v pri-dogajanje iz 1. svetovne vojne doseči, da imajo učenci nenehen ga ali revija primerna za učence hodnje in da bi učenci, kot pravi Pr vi postanek smo imeli v z značilnimi gorskimi rastli-in nam razložili zgodovino in dostop do čim več različnih knjig 3. triade. Bralni kotički so udobno Timberlake, postali strastni bralci Kranjski gori. Po jutranji kavi nami, seveda smo obstali pri trpljenje tistega časa. Preko in revij. Bralni kotički so opre-in pisano opremljeni. Z materia-ter na tak način našli pot do uspe-smo se odpeljali do Ruske ka-šopu planink. Ustavili smo se prelaza Predel smo se pope­mljeni z literaturo, ki so jo v šolo lom in opremo bralnih kotičkov ha. pelice. Kasneje je bil tu tudi pri spomeniku Julyusa Ku-ljali v Italijo. Spotoma smo prinesli učenci. Ves material, ki se moramo ravnati pazljivo, ker si Skupina za spodbujanjePutin, pa smo si rekli, da mo-gyja, občudovalcu slovenskih videli Rabeljsko jezero. Usta­nahaja v razredih, na hodnikih in želimo kotičke v šoli ohraniti tudi bralne pismenosti:ramo tudi mi to videti. Nada-gora. V zgornjem delu Poso-vili smo se v Trbižu in si dali v avli je prilagojen stopnji učen-za prihajajoče generacije. Učenci Nataša Biber, Barbara ljevali smo na Vršič. Planina-čja leži Bovec. Po katastrofal-duška pri nakupovanju na cev, ki se tam zadržujejo. Litera-in učitelji se trudimo, da so naše Lušina, Alenka Čudič, Sara rili smo do Tičarjevega doma. nem potresu pred leti je zelo razvpiti tržnici. Bogato kosilo tura, označena z zeleno rožico, bralne urice čim bolj prijetne, Gačnik, Živa Mrzlikar, Spodaj v dolini Trente smo lepo obnovljen. Posledice hu-nas je pričakalo v Radol’ci. ima svoj prostor v 1. triadi, knjige, zato skrbimo, da so kotički vedno Tadeja Prašnikar občudovali Alpinum Julijana dih poplav smo videli v prele-Lado Nartnik Občina Log-Dragomer Stara cesta v sklepni fazi Izbrani izvajalec Hidrotehnik tako na Poti za Stan kot na Stari cesti pospešeno gradi novo infrastrukturo. Cesti naj bi bili asfaltirani sredi prihodnjega meseca, zapore pa naj bi bile postavljene predvidoma do 20. oktobra. Kot smo že poročali ,od avgusta dalje, na Stari cesti in Poti za Stan ropotajo gradbeni stroji. Obnova infrastrukture na Stari cesti je v zaključni fazi, nam je pojasnil Jure Jančič iz Občinske uprave. »Zaključila so se dela sekundarne infrastrukture na Sta­ri cesti in sicer gradnja vodovoda in plinovoda. Izvesti se morajo še priključki za vodovod in plinovod, v zaključku sledi asfaltira­nje.« Podobno je tudi na Poti za Stan, kjer naj bi infrastrukturo zgradili do sredine septembra, potem pa bodo začeli z gradnjo priključkov za vodovod in plinovod ter preplastitvijo cestišča. Naj spomnimo, da se je prenova Poti za Stan začela že lani, ko so izvajalci Elektra Ljubljana gradili 20 kW kablovod, k izgradnji pa je s polaganjem kabelske kanalizacije za javno razsvetljavo pristopila tudi občina. Letos se je projekt nadaljeval z gradnjo meteorne in sanitarne kanalizacije ter obnovo vodovoda. In­frastrukturo pa je gradila tudi Energetika, ki je do prebivalcev te ceste pripeljala zemeljski plin. Ob kancu druge faze prenove Poti za Stan in Stare ceste bodo delavci skupaj položili več kot kilometer novih infrastrukturnih vodov, popolnoma pa bodo obnovili tudi cestišče Poti za Stan. Investicija je vredna okoli 110 tisoč evrov brez DDV. V občini se bo, kot so nam pojasnili, kmalu odprlo še eno gradbišče. Še pred zimsko sezono naj bi asfaltirali del Molske ceste, ki je trenutno v makadamski izvedbi. Kot nam je pojasnila Špela Blažič iz Občinske uprave bo to le začasna rešitev. Končni sloj asfalta naj bi cesta dobila ob gradnji ostale infrastrukture. V. L. Izdelan je načrt šolskih poti Pri pripravi dokumenta, ki je objavljen na spletni strani Osnovne šole Log - Dragomer ter je vrisan v karte geografskega informacijskega sistema, so izdelovalci sledili smernicam za pripravo načrtov varnih šolskih poti, ki jih je izdala Javna agencija RS za varnost prometa. Glavni cilj načrtovanja varnih šolskih poti je izboljšanje prometne varnosti na obstoječih prometnih poteh. Poti po katerih osnovnošolci hodijo v šolo niso varne. Ceste so ozke, brez pločnikov, vozniki vozijo prehitro, učenci so na poti v šolo v nevarnosti tudi zaradi nepravilno parkiranih av­tomobilov ter preveč razraščenih živih mej, ki manjšajo pregle­dnost cest. Da je res tako, kažejo tudi številni nevarni ter kritič­ni odseki, ki so vrisani v Načrtu šolskih poti. Šolarji so najbolj ogroženi na odsekih državne ceste, kjer ni pločnikov, kritično je tudi na delu Dragomerške ceste, Vrhovčeve ceste ter Molske, na križišču Rimske in državne ceste ter na uvozu v Dragomer. Pri izdelavi načrta so sodelovali strokovni delavci osnovne šole, učenci in njihovi starši ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Log – Dragomer. Da bo pot v šolo bolj varna, so v Načrtu predvideli ukrepe za povečanje varnosti, ki naj bi jih izvedla občina. Med njimi so dvignjeno križišče med Dragomerško in Šolsko ulico, ureditev prometne signalizacije, povečan nadzor hitrosti vozil ter preventivne table za merjenje hitrosti. Promet bi bilo potrebno umiriti na odseku Vrhovče­ve ceste, urediti uvoz v Dragomer Rimsko cesto, pešpoti in pri osnovni šoli zgraditi nova parkirna mesta. K večji varnosti naj bi pripomogel tudi državni projekt gradnje novega avtocestnega priključka pri Lukovici, integriran primestni promet, ureditev kolesarske steze ob regionalni cesti, izgradnja novega priključka na regionalno cesto pri dializnem centru, nov prehod za pešce na regionalni cesti pri trgovini na Logu ter postavitev monta­žnih »ležečih policistov«. Z izvedbo ukrepov za večjo varnost je občina že začela. Kot smo poročali, je avgusta na Šolski in Dragomerški cesti postavila pet montažnih hitrostnih ovir, na novo pa so pobarvali tudi vse zbledele talne cestne oznake. V. L. vstvene sfere. Verjamem, da ZD Uradni zagon ambulante Vrhnika ni del teh slabih novic, so s kulturno točko popestrili saj se v zadnjih nekaj letih lah-Klemen Lorber ter Žiga v Luka ko pohvalimo z veliko dobrimi Čamernik dogodek pa je pove­zgodbami. In upam, da bo ena zovala Danica Jazbinšek. Prire­novih dobrih zgodb tudi ta, ki ditev je potekala v organizaciji jo začenjamo danes.« Občine Log - Dragomer v sode- Ambulanto lahko obiščete lovanju s KUD Kosec in OŠ Log trikrat na teden. V ponedeljek - Dragomer in petek med 9. in 12. uro ter v V. L. sredo med 15. in 18. uro. Obvestilo Nova splošna ambulanta Od 12. 9. 2016 dalje lahko splošnega zdravnika obiščete tudi v občini Log – Dragomer, v ambulanti Dializnega centra (ob OŠ Log – Dragomer), Šolska c. 3, 1351 Brezovica. Najdete nas v prvem nadstropju. Do ambulante pelje tudi dvigalo. Par­kirišče je ob stavbi. V njej pod okriljem ZD Vrhnika delava zdravnica Ana Švigelj dr.med., spec. družinske medicine in sestra Anja Zapušek srednja medicinska sestra. Ordinacijski čas ambulante je za začetek krajši in se bo glede na število opredeljenih pacientov po potrebi podaljšal: PONEDELJEK: 9h – 12h SREDA: 15h – 18h PETEK: 9h – 12h Za pregled se je potrebno predhodno naročiti v ordinacijskem času ambu­lante: lahko osebno ali po telefonu na številko 08 205 88 00 ali pa preko e – pošte na naslov: narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si. Nadomeščanje am­bulante v primeru odsotnosti zdravnika bo v delovnem času ambulante v ZD Vrhnika v ambulanti dr. Helene Rožmanc Drašler ( ob predhodnem naročilu). Urgentna ambulanta ZD Vrhnika, je namenjena le nujnim sta­njem in je dostopna vsak dan v tednu 24 ur. Kadar boste poleg pregleda potrebovali tudi laboratorijske preiskave, boste napoteni v laboratorij v ZD Vrhnika. Ambulanta je bila ustano­vljena na dolgoletno željo občine Log – Dragomer, z namenom čim bolj približati zdravstvene storitve občanom. Za redno obiskovanje nove am­bulante je potrebna vaša opredelitev za zdravnico, ki v ambulanti dela. Opredelitev je vaša osebna odločitev. To uredite tako, da se s svojo kartico zdravstvenega zavarovanja oglasite v ambulanti v ordinacijskem času in podpišete ustrezen obrazec. Če bi se pred tem želeli srečati z medicinsko sestro in zdravnico, se prosim naročite. Dobrodošli v naši ambulati. Ana Švigelj dr.med., spec. druž. med. Od danes naprej lahko v občini Log – Dragomer obiščete splošnega zdravnika. Ambulanta deluje v prvem nadstropju dializnega centra. Odprta je trikrat na teden, v ponedeljek in petek dopoldan ter v sredo popoldan. V njej pod okriljem ZD Vrhnika de­lata zdravnica Ana Švigelj in medicinska sestra Anja Zapu­šek. Kot je ob otvoritvi dejala zdravnica si z medicinko sestro želita, da bi ambulanta zaži­vela . »Vesela sem, da imamo v mojem domačem kraju am­bulanto. Vesela sem tudi prvih odzivov,« je ob uradni otvoritvi nove zdravstvene ambulante zbranim povedala zdravnica dr. Ana Švigelj, ki je pojasnila, da so že stekli pogovori, da bi tu začela delovati preventiv­na skupina Centra za krepitev zdravja ZD Vrhnika, poleg tega pa bodo v ambulanti potekali tudi sistematski pregledi učen­cev tukajšnje osnovne šole. Na začetku ne bo lahko, je še pou­darila zdravnica. »Vsak začetek je lep in tudi težak. Potrebnega bo veliko dela, vztrajnosti, potr­pljenja, tako na naši, kot na vaši strani. To je skromen začetek. Ambulanta bo odprta trikrat na teden, zdravst vena dejavnost pa se bo širila, če bo ambulanta zaživela. Tako upava obe z me­dicinsko sestro. Čez čas upam, da bomo lahko pobrali sadove te ledine, ki jo orjemo.« Sicer pa nam je zdravnica še zaupala, da si z medicinsko sestro želita biti predvsem blizu ljudem. To pri­ložnost je tudi izkoristila, da je povabila občane, da pridejo na obisk, »Občane vabim, da po­gledajo kje smo, da se spoznajo z nama, da spoznajo najin način dela in kdor bo želel, se bo lahko opredelil. Dobrodošli,« je obča­ne v ambulanto prijazno pova­bila Švigljeva. Uspešnega zagona in delo­vanja ambulante si je v svojem nagovoru zaželel tudi župan Občine Log – Dragomer Mi-ran Stanovnik, ki je v svojem govoru opozoril na vse, ki so si prizadevali, da je dolgoletna ideja in želja po lastni zdra­vstveni oskrbi postala realnost. Med najbolj zagrizenimi je na­štel direktorja OU, Igorja Rojca, ki ga je označil za motor tega projekta ter direktorico diali­znega centra Gabrielo Moljk, ki je prisluhnila občini in ji je bila pripravljena pomagati. Zahva lil se je tudi vrhniškemu županu in direktorju zdravst venega doma Vrhnika, ki sta bila pomemb­na člena pri vzpostavitvi nove ambulante. »Brez vseh teh de­ležnikov danes ne bi stali tukaj. Dobili smo lepe in prave prosto­re, kjer verjamem, da se bodo pacienti dobro počutili. Za to bo poskrbela tudi zdravnica Ana Švigelj, ki je s koreninami povezana z našo občino. Verja­mem, da je ta ambulanta prvi korak k temu, da zdravstveno oskrbo približamo našim obča­nom. Prvi korak govorim zato, ker potekajo zelo resna priza­devanja in aktivnosti, da bo tu v neposredni bližini zrasel center z zdravstveno oskrbo in lekar­no,« je dodal Stanovnik, ki je še rekel, da so zdaj na vrsti občani. Obstoj ambulante namreč ne bo odvisen le od dobre volje zdravnice, temveč predvsem od občanov. Več kot si jih jo bo izbralo za svojo osebno zdrav­nico, boljše bodo možnosti, da ambulanta ostane na območju občine Log – Dragomer ter, da se bo zdravstvena dejavnost še širila. »Upam, da boste občani vaše občine zelo zadovoljni s to zdravstveno oskrbo,« je dejal direktor ZD Vrhnika, Roman Strgar, ki je prepričan, da bosta tako zdravnica kot medicinska sestra naredili vse, da bo temu tako. »Vesel sem, da danes za­čenjamo z novo ambulanto. V Sloveniji namreč vse prevečkrat, dostikrat tudi neupravičeno, poslušamo slabe novice iz zdra­ NAS CASOPIS 441/26.9.2016 C M Y K 38 Občina Log-Dragomer Tečaj varne vožnje z gasilskimi vozili na Vranskem Na zadnjo avgustovsko soboto se nas je Pri počivališču Lukovica smo niso prišli poklicni gasilci CZR spotoma priskočili na pomoč Domžale. 8 gasilcev iz poveljstva Log – Dragomer in pri nesreči kombiniranega vo-Naš cilj je bil AMZS center var­ poveljnik GZ Vrhnika z vozili GVM-1, AC 16/60, zila s priklopnikom romunskih ne vožnje Vransko. Začeli smo GVC 16/25 in vrhniškim poveljniškim vozilom registrskih tablic. Zavarova-s teorijo kako se tovorna vozila odpeljalo proti Vranskemu. li smo kraj nesreče, začeli z odzovejo v različnih vremen­oskrbo poškodovanih dok ler skih razmerah na cestah, ka- Gasilska vaja v Jordanovem kotu šeni nad gasilci reševalci in pri-g. Domen Rozman. V petek, 2. septembra smo loški gasilci v kazom reševanja ponesrečenca. Hvala vsem skupaj za izved­ sodelovanju z Pgd Dragomer – Lukovico, Vajo sta si ogledala tudi župan bo vaje, še posebej pa zahvala gasilci reševalci občine Log-Dragomer in Pgd občine Log-Dragomer g.Miran gasilskemu društvu Vrhnika za Vrhniko uspešno izvedli vajo na Rimski cesti Stanovnik in namestnik povelj-udeležbo na vaji! in Aljaževi ulici. nika CZ občine Log-Dragomer Za PGD Log Andrej Gubič Preko pozivnikov in SMSov dnjih prostorih, smo z tempe­smo sprejeli klice, da gori kuril-stom prezračevali prostore. Po nica in se hitro odzvali ter izvo-naslednjem scenariju, da se iz zili na zgoraj omenjeni ulici. Na ostrešja širi dim in posamezni vaji je sodelovalo 23 gasilcev in plameni, smo po radijski zvezi 5 gasilcev reševalcev. Skupaj 28 zaprosili za aktivacijo vrhniško udeležencev vaje.Vaja je bila bolj avtolestev, ki je z PGD Drago­intervencijske narave, ker ni-mer-Lukovico uspešno opravi­smo imeli že v naprej postavlje-la posredovanje z vodnim na­nega sprejemnega mesta tako, pajanjem avtolestve in samim da smo vajo dodelovali glede gašenjem v Aljaževi ulici. Tako na sam potek dogodkov, ki so si je bila ta vaja zanimiva še iz po­različno sledili. gleda prevoznosti ozkih ulic v PGD Log z AC 16/60 smo pri-primeru inter vencij. šli na kraj dogodka in takoj nato Po razgovoru z ga.Brecelj so izvedli notranji napad.Obenem bili domačini navdušeni nad smo iz zadimljenega prostora izvedbo vaje. Veliko občanov še rešili obnemoglo osebo, ki so ni imelo priložnosti opazovati jo oskrbeli gasilci reševalci.Ko gasilsko av tolestev v delovanju.smo končali z gašenjem v spo-Še posebej so bili otroci navdu- PREJELI SMO Odgovor na pismo župana v NČ, 440 Z gospodom županom sva se dosti pogovarjala in tudi marsikaj dogovorila. Občutek sem dobil, da je najino sodelovanje zgledno , koristno in iskreno. Dosegla sva dogovor in ga tudi zapisala, da se ob­činski svetniki 1x mesečno sestajajo z občani in da občinska uprava (OU) sklicuje zbore občanov ob pomembnih zadevah, ki se tičejo večine občanov. Tako me v odgovoru občanu Perku, objavljenem v Našem časopisu korektno in lepo pohvalite za trud, ki ga vlagam v dogajanje v naši občini in me predstavlja, kot pozitivno osebo, ki opravlja »dobro delo za ljudi« V prvem pismu, poslanem po e-pošti dne 27.6.2016 z vašega naslova pa mi med drugim sporočate, da le čevlje sodi naj kopitar. Tega si ne morem druga­če razlagati, kar je razvidno tudi iz stila in nivoja pisanja, da sta pismi pisali dve različni roki. Sicer pa o tem nima smisla razmišljati, čeprav se mi pri tem postavlja vprašanje iskrenosti. Glede naštevanja kaj vse je OU naredila v občini navajate dela, ki jih je vsaka občina dolžna opra­vljati in dela, ki jih izvajajo gospodarske družbe kot investitorji za svoj račun in dobiček. Velja pa pohvala za angažiranje OU kot za investitorje v našo infrastrukturo, ki jo seveda kot uporabniki plačujemo. V pismu me pa motijo neresnice in pol resnice, ki se ponavljajo, klub našim ustnim in pisnim argu­mentom, lepo razvidnih iz že objavljenih prispevkov v »Našem časopisu«. Lepa primera sta dragomerška tržnica in dragomerški gasilci. V korespondenci med občani in OU se stvari ne dorečejo, ampak se spreminjajo v nikoli končana dopisovanja. Civilna iniciativa je predlagala sku-pen sestanek z občinskimi svetniki. Tega sestanka se je udeležilo le 5 svetnikov. Tako je bila ponovno zamujena priložnost, da bi razčistili in dorekli o ukinitvi grajenega javno dobrega. Pozabljate, da je ukinjanje grajenega javnega dobra zelo delikatna in kompleksna zadeva. Samo spomnimo se, kaj je naredil v preteklosti poseg občine v športne objekte v Dragomeru. Mladina je bila izrinjena iz igrišč,javno zasebno partnerstvo pa je propadlo. Želite ponoviti napake, predno se rešijo stare? Odrekate pravico občanom, da se sami, večinsko izrečejo o zadevi. V kolikor bi želeli, da v preteklosti ne bi kšne sile delujejo na pnevmatike in si pogledali nekaj posnetkov. Nato smo se odpravili na poli­gon, da preizkusimo naša vozila in naše znanje v kritičnih situa­cijah. Začeli smo počasi – in po navodilih inštruktorja – s slalo­mom med stožci in pravilnim vrtenjem volana. Nadaljevali smo na drseči podlagi z ovira­mi na ravnini, kjer smo preve­rili delovanje zavor in ABS-a, še posebej pri 16 in 18 tonskih kamionih. Ko smo ugotovili, da zavorni sistem deluje, smo počasi stopnjevali hitrosti – se­veda po navodilih inštruktorja – in tako videli kako veliko vlo­go ima majhna razlika v hitrosti Dan odprtih vrat Oktober je mesec požarne varnosti in v ta namen gasilci organiziramo Dan odprtih vrat pri ustavitvi vozila. Nato smo z enakimi vajami nadaljevali še na krožišču z drsečo podlago in ovirami na ravnini, na klancu in še za konec drseča podlaga na klancu z ovinkom. Po uspešno opravljenih vajah na poligonu, smo obnovili pra­vila vožnje vozil s prednostjo (intervencijskih vozil). S tem se je intenzivni tečaj varne vožnje za nas končal. Dan je bi zelo za­nimiv, nabrali smo si novih iz­kušenj, ki nam bodo prišle zelo prav pri intervencijskih vožnjah. Trudili se bomo, da se bo tega tečaja udeležilo čim več naših gasilcev. PGD Log PGD Dragomer – Lukovica. Dobimo se 1. oktobra ob 15.00 pred gasilskim domom v Dragomerju. V soboto, 1. ok­tobra, gasilci PGD Dragomer –Lukovica organiziramo Dan odprtih vrat. Začeli bomo ob 15.00. Predstavili svam bomo svoja vozila in opremo, preiz­kusili se boste lahko v zbijanju tarče z vodo ali pa se postavili v vlogo čisto pravega gasilca. Na kraju dogajanja bodo prisotni tudi gasilci – bolničarji, ki vam bodo prikaza li postopke nude­nja prve pomoči in razkazali svojo opremo. Vabljeni ste prav vsi, od naj­mlajših do najstarejših. V svoje vrste sprejmemo vsakega, ki je pripravljen nuditi pomoč člove­ku v stiski ali pa le postati naš dober prijatelj. Vsi otroci, ki se nam pridružijo, imajo možnost tekmovati na tekmovanjih za mladino (kviz gasilske mladine, orientacijski tek) in se ob tem naučiti nekaj novega ter spozna­ti nove prijatelje. Vsi polnoletni, se nam lahko pridružite v član­skih in operativnih vrstah. Tudi mi se udeležujemo tekmovanj in se izobražujemo na različnih področjih gasilskih znanj, ki jih nato preizkušamo na društve­nih in meddruštvenih vajah ter ga prenašamo na mlajše člane. Z gasilskim pozdravom ‘’Na pomoč!’’ PGD Dragomer - Lukovica prihajalo do zapletov, bi predhodno morali zadeve razčistiti z občani, ne pa da ste brez njih odločali. Zato so se zbirali podpisi in pisale peticije. Torej gospod župan. Vzemite zadevo v svoje roke. Dokažite, da vodite občino vi v dobro občanov. Ne vztrajajte pri predlogih za ukinitve grajenega jav­nega dobra, ki ne vzdržijo resne presoje. Skličite občane iz Lukovice in Dragomera, kot vam je že bilo predlagano, da na demokratičen način in z dejanskimi razlogi ter argumenti zadevo dorečemo. S spoštovanjem Simon Perko Dragomer Občina Log-Dragomer Regin 21. tradicionalni pohod na Triglav Manjša skupina članov društva Rega se je z vodnikoma Sašem in Alešem odpravila na dvodnevno turo na Triglav. Pohoda smo se udeležili zadnji konec tedna v avgustu. Vremenske razmere so bile slikoviti soteski korita Mostni­zelo ugodne za hribovska doži-ca, se podali čez Hudičev most vetja. Fantastično pot smo za-do Stare Fužine (600 m). Ob vo­čeli na koncu ceste na Pokljuki žnji proti domu smo obujali do­(1340 m), potem pa nadaljeva-godivščine na poti. Nasmejali li: Planina Konjščica–Sirarska smo se prigodam ob zajtrku pri koča (1438 m)–Studorski preval Planiki, kjer so zunaj ovce mo­(1892 m)–preko južnega pobo-ledovale za hrano. Pri Vodniko­čja Tosca–Vodnikov dom na vem domu so nagajali hudomu-Velem polju (1817 m)–Konjsko šni pašni bikci, ko se jih ni dalo sedlo (2020 m)–Dom Planika odgnati od hrane pri sosednji pod Triglavom (2401 m)–Tri-in naši mizi. Moja dva obeska glav (2864 m). Ob vzponu na na nahrbtniku sta bila odličen Triglav smo opazili na enem zalogaj. S planinsko karto sta delu spremenjeno smer poti ter Tone in Sašo požela val smeha, na novo napeljane 180 metrov ko sta jo obračala vsak k sebi in dolge jeklenice, delo markaci-iskala zarisane poti ter se odlo­stov PZS. Z velikim veseljem čala, ali gremo navkreber ali v smo osvojili vrh Triglava z le-dolino. Na koncu sta ugotovila, Pridružil se nam je tudi Miran z lepim petjem in harmonikar pim panoramskim razgledom. da brez očal le ne bo šlo. Imeli Stanovnik, župan občine Log Matjaž. Drugi dan smo s Planike se-smo se res odlično. - Dragomer. Od predsedni-Vodnikoma Sašu in Alešu se stopili do Vodnikovega doma Pozno popoldan so nas v ka Aleša sta Sašo Marinčič in zahvaljujemo za čudovito vode­ter se spustili skozi dolino Voje športnem parku na Logu pri-Marjan Trček prejela priznanje no dvodnevno turo na Triglav. do koče na Vojah (690 m). Na čakali ostali člani društva. Sku-za sodelovanje ob ustanovitvi Prihodnje leto se bomo zopet poti so nas presenetili konji s to-pno srečanje smo organizirali in za delo v društvu. Prireditev podali novim zmagam naproti vorom. Nadaljevali smo hojo ob ob 10. obletnici društva Rega. so popestrili Lili, Milka in Jože – ob vzponu na Triglav. Srečno. Študijski krožek Begunci Junija smo se člani ŠK srečali z Anico Kos Mikuš na znamo trpljene otrok, žena, pomemben dejavnik šola, za očetov in sinov ob razpadu Ju-odrasle religija) vgrajeni varo­ temo Kaj sem videla? goslavije, smo ob branju in njeni valni dejavniki, brez njih bi člo- Pripovedovala je zgodbe o tr-gi Moje življenje, moje delova-pripovedi začutili, da marsičesa veštvo izumrlo. In večina otrok pljenju in dobrem med ljudmi, nje (Celjska Mohorjeva družba, ne vemo ali pa se nas v resnici ob podpori učiteljev in dobrih kot jih je doživljala med begun-2015) o lastnih soočenjih s po-ni dotaknilo. Morda smo se ob ljudi zaživi kasneje polno življe­ci v Sloveniji, Makedoniji, na rušenimi človeškimi, osebnimi, pogovoru pr vič vprašali, kako nje; ne pa vsi. Spregovorili smo Kosovem, v Čečeniji, Ingušetiji, družinskimi in družbenimi je sploh mogoče, da otrok, ki tudi o našem odnosu do tistih, Severni Osetiji, Moldaviji, Afga-odnosi. doživi hude dogodke ali dolgo ki bežijo pred vojno in si želijo nistanu, Pakistanu in Belorusi-Podobno kot nekatere člane časa živi v ogrožajočih okoli-boljše življenje. Naši občutki ji. Za svoje prostovoljsko delo z ŠK je tudi Anico Kos Mikuš ščinah, ostane čustveno zdrav, niso enoznačni, smilijo se nam, begunci in na vojnih območjih oblikova lo lastno doživetje voj-vzpostavlja normalne odnose z a na vprašanje, ali smo pripra­je dobila številna priznanja, leta nih grozot v otroštvu, ko je sre-ljudmi in zadovoljivo izpolnjuje vljeni pomagati za ceno lastne­2006 pa posebno priznanje Uni-čala tudi nesebične ljudi, ki so ji življenjske naloge. Odgovorila ga udobja, še nismo odgovorili. cefa za dobrobit otrok. Še pred pomagali, da je zaživela bogato nam je, da so v vse ljudi, nji- Olga Drofenik srečanjem smo prebrali izbrana življenje. hove osebnosti, temperament poglavja njenih pričevanj v knji-Če smo doslej mislili, da po-in socialno okolje (za otroke je O beguncih V študijskem krožku Begunci, ali vas poznamo? so v poletnih mesecih anketarji povabili svoje znance, da odgovorijo na eno samo vprašanje: ali bi/ne bi dovolili naselitve beguncev v svojo neposredno soseščino. Ali bi dovolili naselitev beguncev/družin v svojo neposredno soseščino? Zaenkrat smo dobili odgovo­re le od 32 anketirancev. Med njimi je največ starejših od 65 let (45%), sledijo stari od 55-64 let (24%), mladi do 25 let in stari od 45 – 54 let (vsaka starostna skupina po 9,5%), sta­ri od 45-54 (3%), 9,5% vprašanih ni dalo podata o svoji starosti. 6% vprašanih ima osnovnošol­sko izobrazbo, 34% srednješol­sko, 28% višjo ali visoko, 31% ni dalo tega podatka. Med vsemi je največ upokojencev, kar 74%, sledijo zaposleni z 12,5%, dijaki in študentje s 3,1% ter drugo s 6,3%, enak odstotek vprašanih ni povedal svojega statusa. Več kot polovica vprašanih ne bi dovolila naselitve. Razloge 18 anketirancev, ki so se izrekli proti naselitvi, smo razvrstili v 5 skupin. - Najbolj pogosto naveden razlog je ekonomski (7 x): zapo­slitev ni niti za domicilno prebi­valstvo, prav tako ne za mlade diplomante, ekonomska moč države je prešibka, najprej mora pomagati 300.00 prebivalcem, ki živijo pod pragom revščine. - Na drugem mestu je strah in pomanjkanje informacij( navedeno 6 krat): bojim se iz­gredov, ne poznam tveganj, ni­mamo zadostnih informacij in obstoji potencialna nevarnost , so nepredvidljivi in dokazano nevarni. -Razlike v veri in kulturi so navedene 4 krat - Drugi razlogi: enostavno jih je preveč, naj se borijo doma. 6 anketirancev bi brezpogoj­no pristalo na to, da bi se be­gunci naselili v soseščini. Med razlogi za takšno stališče so na­vedli sočutje do otrok in žena, Prav tako se zahvaljujemo čevanju naših ciljev. tudi vsem donatorjem za po-Lil moč pri organizaciji in uresni- Vabilo k vpisu Tudi v našem kraju deluje univerza za tretje življenjsko obdobje. Vabimo vas v tečaje angleščine, francoščine, nemščine in španščine. Izvajale jih bodo profesorice z odličnimi referencami. Več o tečajih in profesorjih na spletni strani iold.si. Prijavite se lahko po elektronski pošti dvig@iold.si, po tele­fonu 068 638 318 ali 41 775 771. Prijave sprejemajo tudi naše predstavnice osebno, ki vas bodo čakale v Sicilijani ob torkih (13., 20. in 27. 9. 2016) od 18.00 do 19.00. Pričakujemo vas, vljudno vabljeni Vedno se je lažje učiti blizu doma. Z učenjem razvijate sebe in dvigujete kakovost življenja v naši občini! Nika Gams, predsednica lastno izkušnjo begunstva ali možnost, da se to zgodi tudi nam, ker bi naselitev v bivalnem okolju omogočala osebne stike med domačini in priseljenci, kar bi olajšalo njihovo integracijo 8 anketirancev pa je nave­dlo oboje, razloge, zakaj bi in zakaj ne bi pristali na naselitev beguncev v neposredni sose­ščini. Med razlogi za naselitev so navedli: begunci potrebujejo pomoč kot ljudje, ne glede na njihove kulturne in verske zna­čilnosti, sprejeli bi družine in otroke v manjšem številu (gle­de na št prebivalcev kraja), ker manjše število omogoča medse­bojno pomoč in komunikacijo med domicilnim prebivalst vom in begunci, kar olajša njihovo integracijo ; sobivanje z begunci nudi tudi nam pridobivanje no­vih življenjskih izkušenj in upo­rabnega znanja, istočasno pa bi tudi sami lahko prenašal svoje izkušnje na begunce; pomagati je naša moralna dolžnost, ker imamo pogoje za pomoč – veli­ko praznih stanovanjskih enot; za sprejem beguncev bi morali zagotov iti dovolj strokov nja kov (psihologov, psihiatrov) in dru­gih profesionalcev za pomoč pri prilagajanju in tudi »umno« vodstvo v državi (in v naši ob­čini). Med razlogi proti naselitvi so navedli: največkrat bojazen zaradi dogajanj v Evropi in ne­ustrezne kontrole ob vstopu beguncev v evropske države, pomagati bi morali povzročitelji vojnih spopadov, prihaja jih pre­več, to so dejansko ekonomski begunci. V Študijskem krožku bi želeli dobiti več odgovorov, zlasti od generacij, ki bodo v naslednjih desetletjih živele in delale a li iskale boljŠe življenje v okoljih z različnimi kulturami. Zato prosimo, da nam odgovorite na anketo, ki jo najdete na spletni strani iold.si. Hvala vnaprej. Nika Gams