Slivnlca pri Mariborn. Progovni preglednik g. Logožar in njegova žena sta obhajala v nedeljo dne 9. julija v krogu sorodnikov in prijateljev 251etnico poroke. Vsa leta sta preživela v vzornem zakonskem miru in slogi. Sta ostala še oba telesno čila, duševno pa popolnoma mlada. Ob jubileju se je zbralo pri njiju mnogo hvaležnih src in jima izreklo tople pozdrave. Vsemogočni jima daj še 501etnico dočakati. Naše iskrene čestitke! Sv. Marjeta na Dravskam poljn. V nedeljo dne 16. julija so vprizorili fantje in dekleta pod kozolcem g. Josipa Finžgarja splošno priljubljeno komedijo »Trije vaški svetniki«. Kljub težkočam, ki so nastale takorekoč še v zadnjera trenutku od strani igralcev, je spretni režiser vendar na svojstven način izvedel režijo. Priznanje mu! Prireditev je v moralnem in gmotnem oziru dobro uspela. Žegnanje, ki je bilo isto nedeljo, je prav mirno minilo. Gornja Polskava. Dne 12. t. m. je umrl v Kočnah posestnik Franc Koren, po domače: Grombržan. — Dne 16. julija ob K na 2 je zločinska roka zažgala stanovanjsko cerkveno hišo, la.t bivšega g. župnika Šebata, v kateri biva njegova gospodinja. Zgorelo je vso poslopje s stiskalnico vred. Živino so rešili. Sedaj sta že dve cerkveni stavbi, gospodarsko poslopje in sedaj cerkvena v teku štirih mesecev zgoreli. Saj ni čudno, ko pa vrejo tukaj mimo množice delamržnih ljudi, katerih nihče ne nadzoruje in so vedno bolj nesramni in oiblastni. Kam plovemo? Sv. Trojica v Slov. goricah. Nemila smrt prihaja k nam prav pogostoma. Pred dobrim tednom je umrla vrla žena, članica Marijine 'družbe, Čučko Barbara. Bolehala je skoro dve leti. Njen pogreb je pričal, da je bila splošno priljubljena.Ob odprtem grobu je orisal delo in trpljenje pokojne g. p. Rupert. Pevski zbor je pred hišo žalosti in na pokopališču zapel turobne žalostinke. V soboto dne 15. t. m. je pa umrl skrben o.e Karl Ozvatič, posestnik v Sp. Senarski. Upajmo, da uživata kot plačilo veselje, ki ga je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo. Prizadetim družinam iskreno sožaljet Rajnima sveti večna luč! — Nagloma se je po trojiški župniji raznesla vest, da na_ naš priljubIjeni g. p. Rupert Suhač, samostanski vikar, kaplan, katehet itd., mora zapustiti. Nobeno oko ni ostalo suho, ko se je v nedeljo dne 16. t. m. poslovil v pričo Najsvetejšega od vdanih župljanov. Deloval je pri Sv. Trojici 6 let. Tu je ustanovil Marijini vrtec, bil goreč v vinogradu Gospodovem, bil pa tudi ves vnet za prosvetno delo; zato so ga ljudje visoko cenili. Želimo, da bi se v novem mestu počutil srečn.ga; pri nas si je postavil trajen spomenik. Mesto g. p. Ruperta pride k nam iz Brežic g. p. Miroslav Saller, ki ga na tem mestu iskreno pozdravimo ter želimo, da bi se v lepiU Slovenskih goricah počutil prav zadovoljnega! Sv. Ana v Slov. go.icah. Župnijska cerkev sv. Ane js te dni dobila dva nova zvonova, tako da bo v bodoče imela pet zvonov. Sprejem novih zvonov je bil v torek dne 25. t. m. Slovesna blagoslovitev se je vršila na god župnijske patrone sv. Ane dne 26. t. m. Blagoslovitev je izvršil stolni dekan g. dr. Maks Vraber iz Maribora kot zastopnik prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča. Na slovesni posvetitvi je bilo navzočega obilo ljudstva. Gornja Radgona. V soboto dne 22. julija sla bila pokopana dva mlada fanta, ki sta utonila v Muri prejšnjo nedeljo dne 16. julija popoldne. Truplo Alojza Maček je zaneslo do obfiine Ižakovci in je bil pokopan v župniji Beltinci. Anton Štrakl, ki je hotel svojega tovariša rešiti, pa se mu je neprevidno približal, je pa bil najden ob obrežju Mure na Spodn. Grisu. Ob tej priliki bi bilo vr&dno misliti, kako _d se podobne nesreče zabranile. Imamo že precej urejeno državo, posebno tukaj ob meji je vsak kot zastražen, graničarji imajo pozornost na vsakega sumljivega človeka, in poznajo vse skrivne poti ob Muri. Ali bi bilo nemogoče zabraniti kopanje zlasti na nevarnih mestih? Občina je tudi tukaj in gleda leto za letom, kako se potikajo kopalci po neurejenem obrežju doli pod železnirii mostom, pa ni doslej bilo človeka. ki bi zahteval ureditev javnega, varnega kopališča. Zares, neznosna vročina, prah avtomobilov skoraj sili človeka v vodo, pa kam? Niti ene poštene ko- libe ni o_ Muri, da bi se človek preobl&kel, tam nekje med grmovjem se skrivajo posa-i mezniki jn so v vednem strahu, da brodeč po vodi ne stopi kdo na kako glaževino, na drugi strani pa se v resnici boji, da mu kdo ne po-> krade obleke ali kake druge reči. V časopisju čitamo, kako si gradijo ob malih potokih ko-i pališča, mi pa tu ob veliki reki pogrešamo te blagodenje naprave ter gledamo leto za letor_; kako nam ravno zaradi pomanjkanja ureje-i nega kopališča Mura ugrablja nedolžne žrtvs. G&spod župan, tukaj imate priliko, pokazati svojo skrb za blagor občine! Sv. Vid pri Ptuju. Po 10 letih smo im.li zo-* pet novo sv. mašo. Dne 8. julija smo slovesno: sprejeli g. novomašnika p. dr. Marjana Goj« ko.ka. Ker je iz male vasi Trnovci to sploli prvi mašnik, smo ga bili še bolj veseli. Dan nove maše, 9. julija, je bil za vse narodni pra-: znik. Toliko Ijudstva ni zlepa videla naša žup« nija, tako prisrčnega veselja tudi ni najti hi-i tro. Na gostiji smo nabrali za dijaško semeni-i šče lepo svoto. Bog plačaj darovalcem, Bog ži« vi novomašnika! Lancova vas. V petek je tu umrla spoštova-: na Gerčka Selinšek, daleč okoli znana posest-f nica. Ne le lepo premoženje, njena dobra del_ in pobožnost sta jo prikupila vsej okolici. Ime-: la je lep pogreb. Poleg domačega g. župnika; so jo spremili še: novoma.nik p. Gojkošek", oskrbnik Fr. Vid in g. bogoslovec Vogrinec. Lepe besede ji je govoril v slovo kot botri ve-< likega zvona g. župnik. Blaga žena, po-ivaj v. Bogu! Leskovec. Na god karmelske Matere božfo dne 16. t. m., je v Belavšaku 14 k zadnjemu počitku zatisnil svoje trudne oči splošno spo« štovani kmet Vid Kokolj v 85. letu starosti. Čez 30 let je bil cerkveni ključar sv. Avguština. Bil je skrben za Boga, za cerkev in za do« mače. Vsi bomo pogrešali pošteno staro kore« nino. Se priporoča v molitev tudi avguštinskim romarjem! Velika Varnica. Od Sv. Avguština proti seve;u se beli v sredini grička prostorna, prijaz« na in gostoljubna kmečka hiša, naša Betanija.V njej trpijo, delajo in molijo: Lazar, Marija in Marta. Ne! Ampak: Lipe_, Urška in Nežka Petrovič. Ker sta Lipek in Urška slabotnega' zdravja (Lipek je v vojski pustil svojo moč in zdravje) in da ne bi gospodarstvo trpelo, se je "morala Nežka ogledati za pomoč. Dne 17. t. m. 5e kot srečna nevesta peljala na svoj dom no\ega gospodarja Antona Vidoviča. Na domači 4veselici so veseli gostje zložili 60 Din za dijaSko semenišče. Gospod blagoslovi novoporoČenca in vso hišo! Naj vedno ostane bogoljubna, gostoljubna In prijazna, kakor je bila nek_aj! Konjice. Tudi dnevnega »Slovenca« dobite lahko odslej v Konjicah. Dobite ga v Valenčatkovi trgovini. Stane samo 1 dinar. Segajte po tojem, kadar pridete po opravkih v naše prijazno mestol Laporje. Kaj naj paC poročamo ob času vsakovrstnih kriz? Hvaliti ni kaj, grajati se pa _>koro ne splača. Vendar je potrebno, da se '.včasih ob raznih dogodkib. kaj pomenimo. V Marijinem vrtcu cveto . .i Kdo? Vaših 45 malčkov, starši, ki jih je v nedeljo g. dekan v •njega sprejel. To je lepo in prav, posebno dan'danes, ko sami veste, kako je. Pri tej priliki samo eno vprašanje: zakaj pravzaprav godrhjate in se pritožujete nad svojimi otroki, češ, da je hudo z njimi, ko odrastejo. Večkrat je čuti, da se nekateri ne bojijo »ne farja in ne žandarja.« Tako? Kdo je kriv? Ali ne tudi vi, etarši, ki jih puščate v razna viteška društva, kjer vam ne bodo cveteli. ampak brž brž pozebli. Se nič ne zavedate strašne odgovornosti? Kdor more razumeti, naj razume. — Na¦bori so bili one dni. Največ jih je potrjenih iz občine Hošnica. Fantje so kajpada tedaj""praznovali. Razmeronia so se še precej dobro za'držali. Ko bi se le zmiraj tako. Pa dalo bi se več kaj reči, n. pr. o petju po večerih na vasi. Fantovsko naj bo, nikdar pa surovo! Nič ni .čudnega, če so nekateri večji pokvarjenci, kot jje to cerkveno dovoljeno, a večina ne sme biti! ',!= Okrog 15 jih bo romalo od nas v Ljubljano in na Brezje, med drugimi naš agronom g. Viljem Kaukler. Za 1750 ljudi vseh starosti in j&polov ni ravno veliko. Bodo pa potem ti temIbolj pridni. — Morda bo koga zanimalo, kolifco je v naši fari naročnikov »Slovenskega gospodarja«. Veliko, namre. precej čez sto. Sicer prihaja nekaj Casopisov tudi iz Jutrove dežele. Dober katoličan pač ve, kako mora soditi p njih. Sprašujmo si vest! — Rod laporski še tako kmalu ne izumre. Za dobre štiri kovače, jto je po naše čez 40 Judov se je že letos priselilo k nam. Ker mislijo ostati za stalno, so jim oblasti že izdale domovinsko pravico. Če jim ne bo ugajalo v teh občinah, jih bodo pa kar v nove in sicer večje prepisali. Sicer se bo pa bojda to z nami vsemi zgodilo v kratkem, kot se bere že par let. To so torej naši najmlajši župljani. Med najstarejšimi so pa ti-le možje in žene: Sagadin v Kočnem, Jug (oba) na Žabljeku, Kodrič na Križnem vrhu in Robar na Videžu. Vsem želimo dočakati še mnogo let v zdravju in zadovoljnosti. — Samo še eno gospodarsko. Sadjarji, drago bo letos sadje, posebno jabolka, ker je po celi Evropi slaba letina. Zato jih ne prodajajte prezgodaj za nizko povprečno ceno, ampak rajši malo počakajte! Braslovče. Umrl je vsled padca z lestve Jožef Planko, hlapec pri Makusovih v Malih Braslovčah, pri katerih je služil neprenehoma 33 let. Bil je mutast celo svoje življenje, le pred smrtjo je izpregovoril par besed. V celjski bolnici pa je umfla dne 18. t. m. Marija Podbregar iz Palč, stara še le 32 let. Zapušča dva mala otročiča. — Z odlokom banske uprave je zopet dovoljeno katoliško prosvetno društvo v Orli vasi. — Po daljšem odmoru so nas v nedeljo zopet razveselili braslovski pevci z lepo igro »Voda«, katero so prav dobro igrali in je bila društvena dvorana čisto zasedena občinstva. Št. Ilj pod Turjakom. Globoke rane je nemila usoda letošnje leto prizadela splošno znani in ugledni družini Jakoba Jaš, industrijca v št. Ilju. Kdo bi si bil pred šestimi meseci mislil, ko smo dne 12. februarja spremili k zadnjemu počitku 301etnega sina Mirka, kateri je umrl nagle smrti od kapi zadet, da bomo po tako kratki dobi spremili k večnemu pokoju že drugega Jaševega sina Ivana? Še zadnjo nedeljo dne 16. julija je prinesel »Slovenec« na 5. strani sliko in poročilo o 601etnici g. J. Ja-ša in ravno tisti dan smo na drugi strani imeli priliko čitati poročilo z Maribora pod »Druga žrtev Drave«, da je v soboto dne 15. julija utonil v Betnavskem ribniku v Mariboru mladi, komaj 261etni Ivan Jaš, kateri je bil kot elektromonter pri tvrdki Šprager v Mari-: boru. Kako v živo je zadelo starše, brate in sestre žalostno brzajavno poročilo iz Maribora o strašni nesreči, ki se je glasilo: Ivan sinoči pri kopanju utonil! Strašna novica! Niso se še dobro posušila od solz rosna lica za pokojnim Mirkom, ki je bil določen za gospodarja, že je kruta smrt zahtevala drugo žrtev Ivana. Pokojni Ivan je bil določen, da mesto pokojv nega brata Mirka prevzame domačijo. Kot izučen elektromonter je šel v Maribor, da se tam izpopolni v električni stroki, kar bi kot bodoči gospodar rabil za samostojno vodstvo domače električne centrale. Pa ni mu bilo dano, da bi končal svojo prakso in tudi ne, da bi postal gospodar lepe Jaševe domačije. Bog ga je poklica. k sebi. V pondeljek proti veoeru je avto furgon mestnega pogrebnega zavoda v Mariboru na željo domačih pripeljal pokojnega Ivana na njegov dom. V sredo dne 19. julija, ob 10. uri dopoldne, je bil njegov pogreb. Od vseh strani in iz vse fare so se zbrali številni znanci in prijatelji čislane Jaševe družine, da so pokjnega Ivana spremili na zadnji pbti. Obsipali so belo krsto s kupom šopkov in vencev.Prišli so fantje, ki so Ivana poznali kot dobrega in poštenega prijatelja, prišli so pevci in. gasilci. Pogrebne molitve in sprevod.je vodil pokojnikov brat Karel Jaš, kaplan od Sv. Urbana pri Ptuju ob asistenci domačega gg. župnika in kaplana ter v spremstvu še treh drugih čč. gg. župnikov. Pevci so pred hišo žalosti zapeli žalostinko »Pomladi vse se veseli«, na pokopališču pa »Vigred se povrne«. Sprevod s krsto je krenil v cerkev k žalni sv. maši, katero je tudi daroval pokojnikov brat Karel, nakar je sprevod krenil na pokopališče. Tu je po končanih pogrebnih obredih spregovoril dor mači č. g. župnik in duhovni svetnik Dav. Roškar, ki je s solzami v očeh orisal boguvdano življenje blagega mladeniča. V srce segajoče besede, katere je spregovoril č. g. župnik, so privabile skoraj vsem pogrebcem solze v oči. V imenu fantov pa se je poslovil od pokojnega Ivana mladenič Bogomir Urbancl. Huda je bila ločitev od nadebudnega mladeniča, ki ga je vihar usode odtrgal z drevesa Jaševe družine kot svojo žrtev ter jo položil v črno zemljo. Za Jaševo družino je to težka preizkušnja. Pa tudi to preizkušnjo bo ta družina, ki je prepojena z zaupanjem in ljubeznijo do Boga, z njegovo pomočjo potrpežljivo prenesla. Mir blagi duši, preostalim pa naše iskreno sožaljel Šmartno pri Slovenjgradcu. V no.i od nedeIje 16. do pondeljka 17. juiija je po dolgi rnučni bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči naš obče spoštovani g. Gregor Krpač- organist v pokoju. Blagopokojni je bil rojen leta 1862 y Šmartnem pri Velenju. Ker je imel posluh dn veselje do petja, se je posvetil orglarskemu poklicu. Po končani ljud&ki šoli je šel v orglarsko šolo v Celju, katero je končal s prav odličnim uspehom. Po dovršeni šoli je služboyal nekaj časa v Št. Uju pod Turjakom, potem ,v Zavodnju pri Šoštanju in dve leti v Šmiklavžu pri Slovenjgradcu. Leta 1891 je prišel za organista k nam v Šmartno. Tu je služboval celih 38 let, dokler ni leta 1929, ko so ga začele zapuščati moči, stopil v zasluženi pokoj. Pokojni Gregor je bil dobra in mirna duša, spreten organist in pevec. Vse ga je rado imelo in spoštovalo. Svoje Številne otroke je vzgojil v pravem krščanskem duhu v dobre slovenske sinove, oziroma hčere, kateri so že v zgodnji mladosti vstopili v naša katoliška društva in tam kot funkcijonarji uspešno delovali. Le žal, da ž njimi ni imel prave sreče. Trije sino,vi so postali žrtev svetovne vojne. Sin Rudolf je bil učitelj, ter je prišel bolan iz vojne in je umrl leta 1916, sin Franc je kot nadporočnik srečno prestal vojno, prišel zdrav domov, vstopil k narodni straži in tu je dobil od Nemcev kmalu smrtonosno kroglo in je leta 1918 izdihnil. Sin Avgust je ravno tako prinesel kal bolezni iz svetovne vojne in leta 1920 kot orgaiiist v Ormožu podlegel zlim posledicam vojne. Ostal je še edini sin Ivan, kateri je tudi spreten organist in pevec ter je po blagopokojnem Gregorju organistovske vajeti vzel v svoje roke. Pogreba, kateri se je vršil v sredo. dopoldne, se je udeležilo mnogoštevilno občinstvo iz domače in sosednjih župnij, stanovski tovariši-organisti iz sosednjih župnij, gasilci in pevci. Pevski zbor je pod vodstvom pevovdje g. 'Al. Krajnca iz Slovenjgradca zapel pred hišo žalosti žalostinko »Oj težka pot«, in na pokopali.ču pa »Oj spavaj sladko, srce drago«. Kr- sto so ven.ali številni Sopki in venci. Cerkven bodrilni govor in žalno sv. mašo je opravil g. profesor dr. Josip Somrek, provizor v Slovenjgradcu, kateri je v spremstvu domačega kaplana č. g. Poteko in 5. g. Horvata, župnika iz Starega trga, vodil tudi pogreb. V imenu Krpačeve žalujoče družine se tem potom zahvalimo vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti za izkazano sočutje. Prav posebno se zahvaljujemo čč. gg. dubovnikom, pred vsem še profesorju dr. Somreku za lepe besede v cerkvi, pevskemu zboru, gasilcem, gg. organistom, zastopnikom občin in vsem darovalcem vencev in šopkov. Vsem iskren Bog plačaj! Krpačevi rodbini pa iskreno sožalje! Svetina pri Celju. Vsem romarjem in prijateljem lepe narave, ki jo nudi v tako prijazni in prikupljivi obliki hribovita Svetina pri Celju, se s tem naznanja, da se bo vršila ožbaldska, to je lepa nedelja, prvo nedeljo v avgustu, dne 6. Že v soboto lahko opravijo romarji sv. spoved. V nedeljo bo dvojno sv. opravilo: ob 6. in ob 10. uri. Ker se ravno sedaj popravljajo, restaurijajo znane stenske slike velikega mojstra Jakoba Brollo od leta 1872, in sicer po akademičnem slikarju g. Mihaelu Frasu iz Slivnice pri Mariboru, ter bo delo do lepe nedelje izvršeno, bodo številni častilci svetinske Matere božje imeli priliko ne le opraviti svojo pobožnost, ampak se veseliti tudi lepote cerkveneumetnosti. Pridi vrh svetinskih planin, Marijin dobri, zvesti sin! — V Kanjunah sta v zadnjem času umrla posestnika Jože Mehle in Janez Jurkošek; bila sta si dobra soseda in prijatelja v življenju in trpljenju. Ko je umiral Jurkošek, je sosed Mehle želel, da bi mogel kmalu priti za njim; Bog je uslišal njegovo prošnjo. Bila sta vrla moža, pridna gospodarja, v zadnjem času trpina dela in bolezni, a sta svoje težave prenašala kot prava krščanska moža! Počivajta v miru v okrilju svetinske Matere božje! Sv. Rnpeit nad Laškim. V trpljenju in stiskah živimo, trdo je naše delo, življenske skrbi nas tlačijo vsak dan; zato pa tako radostno pozdravljamo trenutke, ko se duh dviga iz tega dušljivega ozračja moderne krize k prelepim vzorom sreče in pravega veselja. Take trenutke smo uživali v nedeljo dne 25. junija, ko je ljubko krdelce srečnih otrok pristopilo k prvemu sv. obhajilu na čelu vseh šolarjev in treh Marijirdh družb; malodane vsi verniki, lii so bili v cerkvi, so pristopili k sv. obhajilu, Popoldne pa so vsi rupertski šolarji, 150 p« številu, med slovesnim, nad vse ganljivim ojh redom stopili v Marijin vrtec; z radostnim sr* cem so vsi obljutrili: hočemo biti in ostati d-%* bri Marijini otroci. Ist prizor smo gledali J'n uživali eno nedeljo pozneje dne 2. julija n» Svetini: tudi tara so srečni prvoobhajanci ix\ vsi pridni šolarji, 91 po številu, postali Marijini otroci; Marijin vrtec ho^ejo obdelovati in ne-: govati skrbno in zvesto. Bog daj stanovitnas»?i