90. številka.
3 nč* ***VTTS Izdanje za petek 30. julija
(t Trata, t Četrtek zvečer d«e 2«. julija 1897.)
Tečaj XXII.
nBDIHOaTH
(a po trikrat aa teden T »eatita i*.
ob tovklli, 6«tvtklh 1> sobotah. Zjatranje ladanje lakaja ob 6. ari »jatraj, reierno pa ob 7. ari veder. — Obojno ladanje stane:
"	* * izven AritrU« f. 1.50
•	«.M
•	»—
Nsrsdala* le plačevati iipn| ■• aarsShs »rs* prllitMi imialN m ■ prava M
•ilra.
Storilke •e d obirajo T prodaj Unioah tobaka v Irntu po S dt6.
ri.
aa JedenmMea . t. 1.—, ■a tri neaeo . . , 3.— ■a pol leta ,..«.-h tm leto . . , 13.—
EDINOST
izven Trsta po
Oglaai >e radaae po tarifa t petita; ia naalore t debeltal irkaa ae plačaj«
froator, kolikor obaega narednih rratio. oslana, oanartaioe In javne zahvale, do* nafti oglaai itd. ae ninnajo po pogodb!
Vai dopisi naj ae poiiljajo ured^tru ulica Caaernaa It. 13. Vaako piamo mora biti frankovano, ker nefrankorana ae aa aprejemajo. Bokoplal ae ne vr»5eje.
Naročnino, reklamacije in ogtaae »pre jen« upravniitvo ulioa Molino pio* oolo hit. 8, II. aadsl. Naročnino in oglaae je plafierati loco Trat. Odprte reklama oije ao proate poštnin*.
ai
„T IMIHN J« MM".
Crtice iz zbornice poslancev.
(Zvršetek.)
Kdor je čul zdravijce ua banketa večine, vsebino istih, oduševljenje in iskrenost, katerima »o bile izrečene, poslušane in odobravane od kakih 160 mož, in ki je čul vse drago in stično v privatnem razgovora, ta je zapuščal ta veder in Dunaj v prepričanja, da pridejo bolji dnevi za narode monarhije, zlasti za one, ki so tlačeni; v prepričanju, da so pojedine osebe, ali tudi strančice — in ntg bi bile katere koli m- le neinatne malenkosti nasproti večini, kakor se je pokazala tega večera. Ta večina naj bi delala — in upanje je, da bode delala na to, da se izvede, kar je zasnoval že Belcredi leta 1865., namreč: upravno sjedinjenje vse monarhije v pet narodnostnih in zgodovinskih skupin. V to ime blagoslovi Bog nje trud in delo 1
Načelniki veČine pred Nj. Veličanstvom.
Kakor sta oparila opozicijonalce zaključenje državnega zbora in banket večine, tako neugodno jim je bilo tudi to, da je naslednji dan Njegovo Veličanstvo vsprejelo v avdijenciji oba podpredsednika in načelnike vseh skupin večine, jednega po jednega. Vsi so izrazili cesarju in kralju uda-nost in zvestobo, zajedno pa tudi žalost, di1 se ni ■oglo delovati dalje. Njeg. Veličanstvo je vsprejelo vseh najprijazneje, je obsodilo one, ki so bili krivi, da se ni moglo ničesar storiti narodom in pojedinim razredom v zboljšanje ter je zajedno pohvalilo postopanje večine. Baronu Dipanliju je povdarjal cesar posebno, kako ljubo da mu je, da en del Nemcev ni zašel na stranska pota, ampak da je ostal z veČino, z onimi, ki delajo za jednaJio pravico za vse.
Parlamentarni odbor veČine ostaje.
Da večina zaresno smatra položaj ter da misli delati zareano, kaže dejstvo, da se ni razšel nje parlamentarni odbor, ampak da ostaje tudi na dalje. Ako je nastala potreba, se je shajati temu
PODLISTEK
IME o
Spisal I. Trošt.
Josip je bil že bulan, dušno neozdravljivo
bolan.
Zvečer mu je dospelo v roke — po tisti poti kakor sinodi šopek dišeče pisemce, v njem več lepih podobic in droben listek — Še moker Josip je bil resen, imel je dekle, ituel sto novih načrtov šalju bi jenih pesmi. Vesel je bil kakor še nikoli; prijel me je za roko iu rekel: ,Pojdi, Ivan, še nocoj morava po lož.čev! Plačam jaz."
Sla sva; pa ne samo ta večer, dva, tri, pet, šest, več ne. Jo.»ip se je šalil in smejal in ljubljeni Moretti na ljubav strahovito lomil sladko favello del si.
Josip je bil srčno zadovoljen, jaz tudi; a sovražna usoda je ho+ela dokazati tudi nama, daje ljubezen — kakor vse drugo — dolžna tribut večni spremembi. Tako je mislil menda tudi trgovčev R;cco s konca ul'ce in zopet začel — promenade. Mene je skrbelo, Josipa še huje; najhujša bolezen pa je ljubosumnost.
Lina je ostala kakor skala, Josipov* ljubav vendar s« trdneja. Osmi dan sva šla po rožičev, a dajal nama jih je stari bradač in godrnjač, njen oče, in irruaral v osivelo brado: „Corpo di bacol
odboru na posvetovanja, in sicer na poziv v to imenovauega uglednega moža, vodje večine, stana-jočega na Dunaju. Do njega se je obračati tudi načelnikom pojedinih skupin večine, kadar menijo, da je to potrebno. Načelniki pa morajo zopet — ako bi se jim to videlo primerno in nujno — sklicevati tndi drage člene načelništva in celo vse člene dotične skupine. Volilci pa naj se obračajo v važnih stvareh do svojih poslancev.
Kaj bode ?
Nikdo ne more že danes prorokovati o pri-hodnjosti.
Vlada je menda še o zaključenju državnega zbora mislila na pomirjenje med Cehi in Nemci. Kakoršno je razpoloženje danes — to ni mogoče. Čehi ne morejo odpustiti od svojih pravic, Nemci se nočejo odreči svojim privilegijem, kakor se n. pr. nočejo odreči tndi Italijani. Dokler ne store tega Nemci na severu in deloma na jugu, in Italijani na jugu, dotlej ue more biti govora o kakem trajnem pomirjenju. Pomirjenje se more izvršiti le na podlagi prave, nekaljene krščanske pravice, na na temelju jednakih pravic za vse narode, in to ne samo na papirju, anpak v življenju.
Svoje nasprotstvo temu so pokazali Nemci v parlamentu silnim, surovin načinom. Nekoliko blažje bo pokazali to Italijani; sploh se kažejo ti na Dunaju drugačne, nego sf> v resnici. Prikrivaj se. Njih se niso dotikale naredbe za Češko in Moravsko, vendar so se izrekli proti njim, in to zato, ker mislijo, da bi potem take naredbe utegnile slediti tudi za Primorsko. Da niso pri volji biti pravični svojim sodeželanom, to kaže vse njih postopanje sleherni dau. Nemški liberalci in Italijani so zadnje dni zasedanja delali oa to, da se izločijo iz večine nemški klerikalci ter Hrvatje in Slovenci, ter da bi oni vstopili v večino namesto teh. Vse kaže, da bi bilo všeč tako tudi vladit toda obstoječa večina, kakor pričetkom tako tudi ob zaključku, ni privolila v to. Italijani so si prizadevali tudi privatno, da vzkratijo pravice Slo-
Ta nova mladost, ho, hol* — Morette Line ni bilo, dasi sem jo videl malo prej v prodajalnici.
Zopet je morala stvar pojasniti namestnica liubavnega postillona, gospodinjina Dragica. Toda nocoj kakor da je aparat čeloma pokvarjen in zveza pretrgana; tretjič sem šel jaz žnjo in gledal, ako deklica vestno vrši svoj posel, pa sem videl skezi zaveso v mali sobici Lino in Ricca. Razločno sem umel besede: „Če hočeš biti ščava, le bodi; pojdi žnjim v ščavarijsko mizerijo.1'
„Ti pa skozi mizerijo polente na Furlansko in v Calabrijo!" sem siknil v sveti jezi žaljenega narodnega ponosa in se oddaljil.
Sedaj je bil ogenj v strebi: Josip je pustil večerjo, divjal na ulico, drvil v prodajalnico kakor brezumen, zahteval svojo izvoljenko, svojo Moretto; ona se mu je pa smehljaje rogala in tiščala glavo na Riccovo ramo...
Vrnil se je pozno, miren in ometen z gnilimi jajci, morsko travo in z gnojem, klel divjaško fa-kinažo, žensko zvestobo in svojo zlo srečo; sovraštva glavna ost je bila obrnjena pa proti meni.
„Ti si me imel za norca, potem še ona; Čakaj — !•
Ni me več pogledal, jaz pa sem njega in hudo rai je bilo.
Ricco je zopet hodil po prejšnji poti, željno požiral žgoče poglede svoje Line in se bal — nje-
vencem in Hrvatom v Primorja. Med ostalim so bili tudi pri ministra pravosodja Gleispachu, kateremu so tožili, da se na sodiščih vedno bolj uvajt hrvatski in slovenski jezik. Ali minister jih je odpravil kakor so zaslužili. Rekel jim je: Jaz vam nemoremrečidruzega, nego da vam sve;tujem, da se ačite hrvatski in slovenski.
Kakor se vidi, nemiki liberalci in Italijani nočejo ni čuti o krščanski pravičnosti za vse. Dekler so taki, ne more biti pravega mira, ia vzrok nemirov so le oni sami. In vendar se bede moralo ukreniti potrebno, da se zadovolje vsi narodi, da se vsem dado jednake pravice.
Večina členov zbornice poslancev je za to. Ona se je izjavila zložno in pripravljeno, delati na to in boriti se do skrajaih mej. Nje načrt adrese, nje izjava v zaključni seji zbornice, izjave načelnikov pojedinih nje skupin na banketn opravičujejo nas do nade, da so pripravljajo veče spremembe.
Obstoječi veČini se bodo pridruževali v marsičem tudi krščanski socijalisti. Le ti so se izrekli že večkrat proti centralizmu in za federalizem.
Njegovo Veličanstvo je pohvalilo postopanje večine, in s tem indirektno tndi nje načela.
Večina gosposke zbornice je predložila svoj odgovor, svojo adreso Nj. Veličanstva. Ta adresa je slična načrtu veČine v zbornici poslancev. Njeg. Veličanstvo je sprejelo zadovoljstvom adreso go* sposke zbornice.
Za kar je Njeg. Veličanstvo, in za kar sti obe zbornici državnega zbora, proti temu ne morejo storiti ničesar stalnega in trajnega niti pojedine stranke, niti pojedine osebe.
Vnanji in notranji odnošaji zahtevajo večih prememb.
Konsekventno postopanje nekaterih na jugu, zlasti na Primorskem, in konsekventno postopanje nekaterih na severu, ki so tadi po zaključenju državnepa zbora na tleh izven monarhije kazali svoja čutstva, ter poznana razkritja lista ,Hamb.
nih muh; Josipa je sovražil in mene tudi. Ko smo Šli tam mimo, je glasno zabavljal „ščavom" in Moretta mu je pomagala.
Nisva se zmenila za to; sovraštvo je razdru-žilo Kastorja in Poluksa. Josip se je nehal smejati, še zmerneje je jedel, učil pa tako pridno, da ga „šiora parona" ni m<gla prehvaliti. Jaz sem sam izgotovljal konstrukcijske like, gledal na ulico in se dolgočasil; Josip pa je otepal nemške prepara-cije sam ter se založil s slovarji kakor za barikade.
Jeseni sva se poslovila istotako molče in grdo gledaje s panjoko, makaroni, bigami in slavno fa-kinažo. Nihče ni žaloval po nesnažnem gnezdu, gnezdo ne po nas. „Šiora parona" mi je pripovedovala „sub rosa", da je Josip silno žalosten pogledal prodajalnico, kjer pa slučajno ni bilo Line, a videla ga je.
„Vi ste tisti me je vprašal ravnatelj in gledal er.dno, ko sem ga prišel pozdravit sam.
„Ne, gospod ; nisem tisti, ki je bil pred me-menoj tukaj.
,A, a, vi ste Jos'p !• — Ne, gospod, sem Ivan in --
,Da, da, oprostite; Ivan, Ivan..." je ponavljal ravnatelj; meni se je pa dozdevalo, da naju z Josipom še sedaj ne loči.
(Pride še.)
Nachrichten" o zavratnem postopanju Nemčije v nje razmerju do Avstrije, in še marsikaj druzega, moralo bi slednjič odpreti oči.
Tlačene in t svojih pravicah dosedaj prikraj-šavane narode treba zadovoljiti, da bodo stalna in trdna obramba za vse slučaje.
Neke .Lipske novine' so pisale silno ogorčeno o potovaiijn našega cesarja k carju v Petro-grad, in so hotele vedeti, kaj se je določilo tam ned obemr. vladarjema.
To potovanje smatrajo mnogi prvim začetkom sprememb v notranji in vnanji politiki.
Le pene in dim.
V nemškem taboru je zmešnjava.
Mej navdušene, za nemško stvar resnično unete glasove, mešajo se zvoki, ki so vse drugo, nego resnični. Ti poslednji zvoki hrš6 in grmć z uprav satiričnim hrupom in hočejo celo preupiti prave navdušence, a za tem hrupom zad se skriva zlobno lice, ki se zvito in škodoželjno zvija in pači, dočim na svoji krinki nosi izraz prave, izvirne idejalnosti.
Ta dvojni obraz s tem dvojnim glasom je — židovsko časopisje.
To židovsko in po židovstvu nadahnjeno časopisje buči sedaj v jeden in isti rog z nemškimi nacijonalci, proslavlja Schonererja in pristaše in se strašno unema za njihove idejale; to židovsko časopisje je uvelo razburjenje, ki ni zdravo, ki naravnost škoduje nemški stvari in to so polagoma jeli izpoznavati pravi nemški nacijonalci.
Toda, prepozno!
Jeli so izpoznavati, da je isto navdušenje, ki šumi po predalih „Neue Freie Presse" in istej sorodnih listih, gola pćna, ki se lahko ses< de vsaki hip.
To izpoznavanje dobiva tudi polagoma odmevov v nemško-uacijonalnih glasilih in brnski „Deutsches Blatt' je jeden mej prvimi, ki je jel kazati s prstom na ta strupeni izrodek nemški pišočega časopiaja. List pravi mej druge«: „Kar ti židovski listi v prvi vrsti z svojimi žarečemi članki, polnimi »narodnega navdušenja", namera-/ vajo, je lahko umeti; oni izrabljajo ugodno priliko, da pomagajo liberalcem, ki so židovskemu prizadevanju naklonjeni, zopet na noge, da bi s p r a-V i 1 i zopet one razmere na dan, pod katerimi so morala in morajo še toliko trpeti vsa nežidovskaaliariška plemena v Avstriji".
To je nekako isto, kar smo trdili mi v svojem člacku „Narodnostni koncerti* glede spojitve narodnosti, ko smo rekli, da jedina zapreka tej spojitvi je mejnaromu kapitalizem, oziroma židovstvo.
Nemci so jeli izpoznavati nasledke svojega druženja z židovstvom in sedaj že opažajo s6 strahom, da to, kar so jim potisnili v dlan Židje, niso cekini, marveč ostudni, strupeni — hrošči.
A to izpozuavanje je danes skoro prekasno; kajti Židovsko časopisje je zavdalo sš svojim stru> pom vse nemštvo v toliki meri, da bode treba sila nevarne operacije na telesu nemškega naroda, da ae izreže iz njega ta strup, ako ja to še sploh ■ogoče.
Najnevarnejši in najusodepolniši za zdravo nemško stvar pak je njegoto, po židovstvu že skoro do cula iuficirano časopisje. Težko je danes izločiti iz nemškega časopisja ona glasila, ki so brez vsacega židovskega upliva in ono glasilo, ki se kaže najčiđteje nemško, ut»gne v sebi nositi črva, ki se je porodil pod židovskim uplivom. Ako pogledamo vrste recimo v Avstriji izhajajočih nemških listov, težko da najdemo desetiuo istih, ki ne stoje pod tem pogubouosnim uplivom. In ti listi se unemajo z visokim žarom za sveto nemško stvar in to unemanje se kaže po raznih listih v raznih oblikah. Političnim razmeram primerno 00 ti listi lahko elegantni, a tudi surovi, kajti Žid za denar zna biti fin in gladek ko jegulja, a tudi surov in zloben, kakor nikdo.
Paralelo vzamemo lahko mej „Neue Freie Presse" in „Deutsche Wacht". Prva je fina, kakor dvorna dama, a Vahtarica je surova, kakor noben drvar.
Vse to pa so p6ne, nič ko pćne I Čem več hrumi nemški list in huj*ka proti Slovanom, tem resničniši je to dokaz, da listu narekava židovstvo, ki umetno unema sovraštvo mej narodi, da tem lože izmozgava razjarjene nasprotnike.
„Deutsches Blatt* pravi tudi: „počakajte samo trenotek, hudičev krempelj se pokaže kmalu I Danes povzdigajo SchOnererja in Wolfa do neba in krifie: kdor ni z nami, je zoper nas I A kakor hitro se ne ugodi njihovi želji, bodo zoper nas prvi — oni I*
Nas to izpoznanje samo veseli, ker bi nas lahko napajalo z nado, da z izpoznavanjem židovskih nakan nastopi tudi trenotek, ko poneha tisto nenaravno krvavo sovraštvo Nemcev in -Italija-
(nov zoper nas, ono umetno gojeno sovraštvo, ki n« pusti do pravega zdravega sporazumja in pod 8e-. gar pritiskom ne trpimo samo mi Slovani, marveč tudi oni, za katere se navidezno unema zvijačno židovstvo.
Dim, nič ko dim, je vse tisto nnemanje židovstva za nemško stvar.
Žalostno, zares žalostno je, da tudi tržaško krščansko občinstvo ljubi tolikanj tisti puhli — šat6, s katerim je pase tukajšnje židovsko časopisje, tisti sladki šat6, katerega so same pćne in ni: ko p6ne.
In s to hrano pase židovstvo poslušno ljudstvo že od leta 1848. sem, od časa, ko je židovstvo zadobilo svobodo časopisja. Neizračunljivo je, kolika je škoda na narodnem in gospodarskem življenju nežidovskih plemen od onega časa sem I In kaj ima ljudstvo od tega? Pćne, nič ko pćnel
Politiike vesti.
V TRSTU, <iae 29. julija 1897.
O položaja v naši državi priobčuje današnji „Mattino* nastopno brzojavko: „Na kaki način se reši zamotana notranja situacija, odvisno je sedaj od vspeha ali nevspeha akcije, ki jo je zasnovala vlada v ta namen, da se doseže spora-zumljenje v deželuem zboru češkem na podlagi posebnega jezikovnega zakona.
Nad pa ni posebnih in splošno je menenje, da ta prizadevanja ostanejo brezvspešna, kajti, kakor vse kaže, Nemci nikakor ne odstopijo od svoje zahteve, da se morajo preklicati jezikovne naredbe. Neka politiška oseba mi je rekla, da se Nemci že zato ne morejo umakniti, ker bi potem prepustili oblast stranki Scbdnererjevi. Splošno menenje je to, da bode posredoval vladar sam, ako bi ne došli do sporazumljenja v deželnem zboru češkem, kar je — kakor že omenjeno — skoro gotovo. Vsekako je pričakovati rešitev krize v mesecu avgustu ali pa že v malo dneh".
Odgovornost za te podatke prepuščamo „Mat-tinu". To pa tem bolj, ker vse skupaj ni v logičnem soglasju. Na jedni strani pravi „Mattinov" dopisnik, da je malo nade do sporazumljenja, na drngi pa, da je pričakovati rešitve krize v malo dneh. Kako to? Dokler ne pride do sporazumljenja, trajala bode tudi kriza — ista ostane permanentna. Krize politiške izvirajo iz ostrega nasprotja med strankami. Kako je torej možno govoriti o rešitvi krize, ako ni misliti na uglajenje nasprot-k te v ? Zadovoljstva strank ni možno dekretovati.
Tudi oni „politiški mož", "s katerim se je pogovarjal dopisnik „Mattinov", je imeniten mož. Opravičuje Nemce, da se ne morejo umakniti v sedanji borbi, ker bi sicer morali odstopiti mesto glasovitemu SchSnererju I Ta pa je lepa I To je ravno tako, kakor bi kdo sam zapahi hišo in bi potem tožil, da gori 1 Mar se niso Nemci dobrovoljno podali pod poveljstvo SchOnererjevo ? Mar naj trpe, naj se umaknejo in naj se odpovejo svojim pravicam lojalni Slovani zato, ker so Nemci v svoji strasti in svoji neugasni gospodožoljnosti pripomogli do veljave možu, čegar politiški program je izdajstvo in čegar delovanje znači resno nevarnost za državo ? ! Mar naj Čehi delajo pokoro za grehe Nemcev ?! Nemci naj le sami posrebljejo juho, ki se je skuhala ob plamenu, kateremu so podtikali oni sami, Nemci. Politiški mož „Mattinov", je pripozual indirektno, da SchOnererjevo nadvla-dje bi bilo pogubne. Ako je temu tako, in ravno zato ne sme zahtevati nikdo, da bi Čehi odjenjali, ampak dolžnost je Nemcem — kolikor jih je lojalnih, — da po hitrem in pravičnem sporazumlje-nju se Slovani izpodmaknejo stališče gnusnemu schOnererjanstvu. Še jedenkrat* bodi rečeno : kdor je zavozil voz v jarek, temu je dolžnost, da ga izvleče zopet na pravo pot, tudi ako bi se imel malo spotiti pri tem.
Schftnerer in krščanstvo. Pred poldrugim letom, — piše .Slovenec" —, ko je bil na Dunaju shod ta krščansko časopisje in se je sklenilo, da ima krščanska antisemitska stranka podpirati le krščanske liste, dalo ae je brezznačajno Schonererjevo glasilo („Ostdeutsche Rundschau14) brea pomisleka uvrstiti med iste. Danes pa trdi ta list, da se sramuje biti „krščansk".
Ako je ta izjava Schonererjevega glasila odkritosrčna, ali ne, o tem ne bodemo premišljevali.
0	SchOnererju je v prvi vrsti znano, da je Prosjak, v drugi, da ga poveličuje „Neue Freie Presse*, in v tretji, da si h pomočjo žido - liberalcev hoče utrditi svoje prusjaško stališče.
Iz vsega tega bi se dalo izcimiti, da SehO-nerer ni — pošten 1
Človek, ki si hoče pomagati z nepoltenjaki, je storil že velik korak v močvirje nepoštenja, — še veči znak temu pa je, ako na račun dobrega prepričanja kaže nasprotno od tega, kar misli. In to dela Schdnerer z zatajevanjem svojega krščanstva, namenom, da ustreže onim, ki niso — krščeni, v nadi, da vstrežejo njemu oni.
Kam da dovede to kamaleonsko vedenje Schonererjevo morda ne ve niti onsam, to pa je gotovo, da igra danes komedijo, s katero utegne svoji stvari škodovati več, nego misli on sam. Schonerer je strastnež in strastni še nikdar ni koristil, pač pa škodoval. To je naša sodba o Schftnererju in ujegovem „krščanstvu"*
Na Ogerskem se menda poojstrujejo stvari in je kmalu pričakovati ministerske krize. Tudi tam je opozicija uvela obstrukcijo, zlasti zaradi §. 16. novega kazenskega postopanja. Po tem paragrafu bi sej tožbe proti novinam radi žaljenja časti odtegnile porotnim sodiščem. Ob tem §. se utegne spodtakniti tudi nasilnik Banffy. Nekoliko časa se je mislilo sicer, da pride do sporazum'jenja med strankami, toda ta nada se ni izpolnila. Včeraj je večina zbornice vsprejela Banffyjev predlog, da se seje podaljšajo za jedno uro. Na ta način hote para-lizovati obstrukcijsko taktiko opozicije. S tem se je le poostrilo razmerje med strankami. Opozicija očita Banfflyja, da tira avtoriteto krone v strankarske boje. Položaj Banffyja je postal jako prekeren, deloma radi silovitosti opozicije, deloma pa tudi, ker ima v svoji lastni stranki mnogo — zavistnikov. Židoliberalci so povsodi taki: vsi bi bili radi ministri, in zato odrivajo z intrigami jeden druzega od minhterskih stolov.
Mir med TarSko in Gtr&ko. Ako poročajo resnico zadnje ^'esti iz Carigrada, nadejati se je, da se še v tem tednu podpišejo preliminariji za mir med Turško in Grško. Tekom razprav je predlagala Nemčija, naj bi se grške finance postavile pod mednarodno kontrolo. Uravnava meje se je določila tako, kakor so predlagali že s prvega začetka vojaški pridodeljenci posam čnih poslaništev. — A mej tem, ko se je Turčija vendar vdala glede sklepa miru, pa na Kreti intrigira dalje gosp. Dževad paša; tako, da so admirali prav hudi nanj. Turčija propada na vseh koncih iu krajih, ali jedne čednosti niso zgubili ti ljubi Turki: navihani so bolj, nego vsa evropska diplomacija.
Različne vesti.
j „Iu zdaj še Til — Slovenec nima sreče 1" t Tako moramo vsklikniti danes o pretresljivi vesti,
1	da je preminol vsemu slovenskemu narodu pri-| ljubljeni njegov pripovedovalec Janko Kersnik.
—	Kdo, ki čita slovensko knjigo, ne pozna nje* govega divnega peresa, kdo, ki bi se ne radostil nad toli ljubko duševno hrano! Janko Kersnik je bil realist, a zdrav je njegov realizem, posnet naravn st iz svežega življenja, kakoršno rodi duh-teča priroda. Koliko krasnega bi nam bilo še spisalo to krepko čilo pero, da ni prijela zanje tako zgodaj trda mrzla roka smrti in zdaj ga ni večl
Pero nam zastaja, ker nam oči zalivajo solz6
—	Sloveuec nima sreče! Janko Kersnik se je porodil dne 4. septembra 1852 na Brdu pri Kamniku,
j na grajsčiui svojega očeta, kateri lastuik je postal j pozneje. Gimnazij' je dovršil v Ljubljani, 1. 1870 ) se je posvetil juridičnim študijam in leta 1880 je . postal samostojen notar.-V teh letih je delal neu-i morno za svoj narod, bodisi s peresom in besedo.
S slavni« Jurčičem sta b;la iskrena prijatelja in samo Janku Kersnika je zaloge! Jurčič poveriti nalogo, da nadaljuje in dovrši od njega započeti zgodovinski roman „Rokovnjači14. Poleg mnogih povestij iz življenja, romanov in pesmi, je spisal Kersnik tudi nebroj političnih člankov za Jurčičev „Slovenski Narod', kateri list je bil za tiste dni zares uzor slovenskega časnika. Tako se sme imenovati Janko Kersnik ne le najboljšega slovenskega romanopisca, marveč tudi izbornega politika. Njegova politična izobrazba ga je tudi dvignila na deželnozborski sedež, na katerega so ga postavile kmetske občine njegove ožje domovine. No, pozneji politiški dogodki v domovini so ga zopet iztisnili iz deželne zbornice.
Za nmrlim Poklukarjem je bil on prvi imenovan kandidatom za mesto deželnega glavarja na Kranjskem, a ker ni mogel pustiti svojega Brda in se za stalno preseliti v Ljubljano, izostala je njegova kandidatura. Že blizo dve leti pa je bolehal na neki bolečini v grlu, h kateri se je pridružila sušica. Iskal je zdravja na več krajih, poslednjič tudi v Gleicbenbergu na Štajerskem — a zaman I Neizprosna smrt je neasmiljeno prerezala nit predragega življenja. Umrl je sinoči v Ljubljani, kamor je prihitel iz zdravišča, pač sluteči, da ni rešitve. — Hotel je umreti v srcu svoje domovine, katero je ljubil čez vse, a katera je ljubila tudi njega. Bodi mu zemlja lahka, a is solz, katere joka za njim slovenski narod, priklije naj najlepša cvetica hvaležnega spomina na prezgodnji gomili. Slava spominu Kersnikovemu 1
Odbor polit, druitva .Edinost* se je nastopno konstituiral v svoji seji minole nedelje: I. podpredsednik dr. Gustav G r e g o r i n, II. podpredsednik dr. Otokar R y b a f, tajnik Makso C o t i č, njega namestnik Ivan F a j d i g a, blagajnik, Ante Bogdanovi df njega namestnik Miha H r o v a-tin, pregle lovalca računov dr. Josip Ab ram in Ivan P r e 1 o g.
Odgovor princa Schwarzenbsrga. Na brzojavko, s katero je predsednik pol. društva „Edinost" prijavil priucu dru. Schwarzenbergu sklep občnega zbora rečeuega društva, je doposlal ta Češki plemič nastopni odgovor v češkem jeziku:
„Veleuglelui gospod! Na izja i soglaša, pri-poslani mi v imenu društva .EdiuosL", dovoljujem si, izreči Vam, velengledni gospod, najglobokejo zahvalo.
Zahvalno spominjajo se vsikdar tolike cesti, prosim Vas jedino to, da bi bili, veleugledni gospod, overjeni, da mi ostane zavedno ljuba naloga, da tudi na dalje opravičim to zaupanje.
Globokim spoštovanjem Vam, veleugledni gospod, udani
dr. Berifih Schwarzenberg 1. r.
Tohovice 27. 7. 1897."
K poročilu občnega zbora političnega druitva BEdinost*. V govoru g. dra. Ryb£ra — takoj v šesti vrsti od zgoraj — se je urinila jako neljuba pomota, kjer je rečeno, da oblasti rade podpirajo naš jezik; glasiti se mora seveda: prezirajo. Tu li sicer je bil ta izborni govor podan v prekratkih potezah in ga hofiemo popolniti čim prej.
Imenovanje na polti v Trstu. Viši poštni upravitelj na poštnem ravnateljstvu v Trstu L. j K o s t a n t. i n je imenovan ravnateljem uradov. To je povsem novo ustrojeno mesto. Gospod Ko-stantin ui naš po rodu, ali je pravičen in nepri-strauak v svoji službi, zbok Česar smo zadovoljni s tem imenovanjem. To pa tem bolj, ker je proti njemu i* dolgo rul nek drugi aspuant, s katerim mi absolutno ne bi mogli biti zadovoljni.
Dodatek. Oziroui ua vest »Kako se in kdo širi anarhizem", priobčeno v izdanju za sredo, do-zuajemo še sledeče: Občinski glavar podgiajski, g. Slavoj Jenko, je bil naznanil v nedeljo popo-ludne telegrafijo okrajnemu glavarstvu in sicer iz Trnovega — ker so mu to preprečili v Podgradu —, kaj te godi tu, da namreč godijo in plešejo brez dovoljenja, da, celo vzlic izrecnemu nedovo-ljenju. Prosil je azistencije orožnikov, da bode mogel zaprečiti tako teptanje oblastvenih ukazov. 0-krajno glavarstvo je dovolilo brzojavnim potom, kar je zahteval občinski glavar. Brzojavka je pri* šla v Podgrad ob 4. uri 10 minut, a izročena je bila še le ob 9. uri. Bila je nedelja, ko je brzo javni urad redno zaprt od 11. ure in pol. Godci in izgredniUi so menda poprej izvedeli za brzojavko, nego pa občinski glavar. Ko je le ta prišel
po 9. uri, ni bilo onih več na plešišču. Pri mizi ' na plešišču je sedel c. k. davkar Šubic. V sobi so večerjali godci in žnjimi so bili fantje. Neka mala sobica je bila zaprta. V istej so menda bili duševni voditelji in navdihovatelji in podpihovatelji izgrednikov. Poštenjaki, ki so po dnevu majali z glavami, premišljajoči, kako daleč je že prišlo z anarhijo, so se veselili zvečer z občinskim glavarjem, da je vendar jedenkrat obveljal zakon. Da bi le ta slučaj ne ostal osamljena roža I
NJim vse, drugim nič t Po italijanskih časnikih se je raznašala vest, da vlada namerava v Pazinu ustanoviti hrvatski gimnazij, katero bi bilo nekako nadomestilo za razpuščeno celjsko. No, tako vnebovpijoče bi pač ne bilo, ako bi se v hrvatskem Pazinu res nstanovljal hrvatski gimnazij, saj Italijani hočejo celo imeti italijansko univerzo v avstrijskem Tratu. Toda, seve, Slovanom ničesar, ker morajo ostati — barbari, a Italijanom vse, da se obdrže kakor „kulturno ljudstvo • In tako se je takoj oglasil zagrizeni lahonski listič „Giovine Pensiero" proti tej .nameri44 avstrijske vlade in svaril, naj nikar ne provocira Lahov ter naj ne
vstanovlja hrvatskega gimnazija na--čitatelji,
zdaj napnite svojo ušesa! — italijanskih tleh. Ti ljubi lahončiči iu germančičit Oni tam v Celju kriče: »roko proč od nemškega gimnazijalw a ti v Istri: .ne sem, tu so italijanska tla lM
Ali je potem Čudo, da se zemlja maje? i
Taki •O! Prišel je apostul iz Beča, zatemnele [ so vse druge socijal-demokratičae zvezde — še celo Ulčakar — pardon, Ucekar! je postal — : ničla. — Gerin je novi vodja socijalistov tržaških, on jih pa gotovo reši vseh rev iu uadlog? Raz- j glašen za neko posebnost, vzbudil je radovednost . tudi mej slovenskimi delavci, ki so ga šli poslušat nekega lepega dne. Govoril je seveda samo laški, , ker to baje zahteva internacionalizam ? 1 Govoril je, da to ni ali bi ne smelo biti govora o druzih narodnostih, nego le v laški, i ker edino Lah i, nahajajoči se v večini,; da sestavljajo primorsko narodnost, j (Na to svojo iznajdbo primorskeu arodnosti naj vzame j kar hitro patent ta „kunštni" gospod Gerin!)
Neki slovenski delavec se je predrznil pri- j govarjati, češ: kako da bi bili Lahi v večini, ko : je koustatovala oficijelna statistika, da smo Slovani v veliki večin i! I A duhoviti Gerin se ni dal vgnati v kozji rog, ampak rekel je: „Po 1 številu je lahko več Slovanov, ali troba glodati, kje da je več gospode ter intsligenoo t!! Slovenci so zmožni biti le težaki ali kmetje, druzega ne, a Lahi imamo vse v rokah!"
Tn ga imate socijalista, in taki so — vsi!
Vrhunec svoje slave je pa dosegel s tem, da je imenoval našega dičnega L a g i n j o — renegatom ! Laginja renegat, vsi mi Slovani renegati, samo zato, ker ljubimo svoj jezik in narod.
Oni pa so sami pristni Lahi, toda Bog jih obvaruj izgona, ker v tem slučaju bi .marširali" na razne slovenske kraje iskat si slovenskega kruha!
Znajte še, da Gerin izhaja iz više dunajske šole — iz središča avstrijskega socijalizma in da so njegovi nazori — nazori vseh tmejnarodnih" (? ?) socijalistov
Vsakako pa pričakujemo od „Delavca" in od g. Kristana, da nam napišeta temeljit komeutar k epohalnim izjavam g. Gerina. To jeduo je bilo na vsak način dobro na izjavah gosp. Gerina: mož je bil odkritosrčen! Na ta način bode najpred konec komediji, ki jo uganjajo slovenski socijalisti se slovenskim delavcem.	Nebodigatreba.
Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v S-žani se je nabralo med narodnimi plesalkami in plesalci pri izbornem Jokeljnevem .rižotu" 3 krone 10 stot. Izletnice in izletniki na Drenikovem vrhu 8 kron.
Vabilo na občni zbor kmetijske podružnice v Svt. Križu, ki bode v nedeljo dne 1. avgusta ob 3. uri popoludne v dvorani pevskega društva „Skala" št. 97. Dnevni led : 1. Nagovor načelnika 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev novega odbora, 5. eventualni nasveti.
Bazovlki novinci prirede v gnedeljo dne 1. avgusta običajni narodni ples na dvorišču gostilne .Pri lipi". Kakor že več let pridem jaz tadi se svojo radovednostjo med raznovrstno šumečo množico opazovat vedenje raznih došlecev. Opozarjamo že danes razne skupine fantov in deklet iz sosed-
njih vasi, posebno pa iz spodnje okolice, naj nam nikar ne usiljujfjo tistega nan nepotrebnega, še manj pa priljubljenega laškega k.akanja, da ne rečem petja, ker petje je lepo naj si bode tudi turško. Bodite uverjeni, da nam takim petjem ne napravite nobenega užitka, pač pa narobe ; in ako res ne znate druzega, ali celo nofiete, potem storite bolje da molčite; sicer pa na plesu je na dnevnem redu le ples i-in ne rujovenje, kakor je to žali bože med pevci v navad1 po nekaterih krajih. Toliko v obvestilo onim, kateri mislijo, da je laško petje na staro običajnih narodnih plesih v okolici prav obligatno in da brez istega ni plesa.
Bazovskj.
Veselica psvskega druitva „Zarja" v Rojanu
se je obnesla izborno minole nedelje. Posebno nas je'veselila velika, nepričakovana udeležba domačinov. A tudi Barkovlje so bile zastopane Častno. Vse pevske točke so se izvršile izvrstno, tako, da so morali ponoviti vsako točko. Posebno pa so ugajali zbor „Istrskim Sokolom14 in mešana zbora .Zasluzeno plačilo" in .Ženin kos". Kvartet, sesto-ječ iz gg. Katalana, Ražna, Slavika in Nabergoja, je pel divno. So pa tudi sami izšolani pevci! Iz kratka: g. pevovodju Ražmu moramo izreči tu javno in zasluženo priznanje. Mož se trudi in do« seza — vspehov. Prizor „Vinski bratci" je vzbujal veliko smeha. Tudi godba — pod vodstvom g. Majcena — je ugajala popolnoma. Zadovoljni smo se vračali minole nedelje iz Rojana, uverjeni, da še klije tam kaša stvar in da tej naši stvari je najkrepkeja zaalomba ravno pevsko društvo „Zarja". Naj živi in se razvita !
Naznanilo. Nadzornikots „Delalskega društva* naznanja se s tem, da bo v nedeljo, 1. avgusta, ob 6 uri popoludne v društvenih prostorih navadna seja, katere naj se blagovole udeležiti polaoštevilno.
Zlobec, načelnik.
Štrajki. Nedavno temu so pekovski pomočniki izročili svojim principalom spomenico, v kateri so stavili razne zahteve, med katerimi bi bile glavne: 1. odprava ponočnega dela. 2. podnevno delo 9 nr na dan. 3. uvedenje plačila na teden po 13, 11, oziroma 9 gl. na dan (eventuvalno delo ob nedeljah je plačati posebej in istotako izredno delo med tednom). — Včeraj so imeli gospodarji posvetovanje o teh zahtevah. Prvo zahtevo so odklonili, privolili so pa v 10 urni delavnik. Glede zadnje točke so privolili v toliko, da se uvede tedensko plačilo in za posebna izredna dela povišek od 15% naprej k tedenskemu zaslužka. O teh sklepih se bode posvetovali pomočniki v nedeljo predpoludne. Tega dne se določi, da-li stopijo v Itrajk ali ne. — Štrajk delavcev tvrdke Časa & B ono no je stacijonaren. Nadalje prete se Štrajkom mladeniči v prodajalnicah jestvin in mizarski pomočniki.
Iz sv. Križa nam pišejo: Časi se spreminjajo in mi Ž njimi. Kjer je nekdaj trava rastla med str-! lečim kamenjem, vzdigujejo se sedaj lepa peslopja. Tudi legine Šole v sv. Križu ni bilo nekdaj, a sedaj je. S početka se je vpisalo več slovenskih otrok v to šolo, a kmalu so stariši sprevideli svojo zmoto ter odtegnili svoje otroke ptujščini; le malo njih je še [tako nevednih, da silijo lastnim otrokom ptujo, težko prebavljivo hrano, med tem, ko zametajo domačo, zdravo. Bog razsvetli pamet tem zaslepljencem, da bi sprevideli vendar enkrat, da le v materinem jeziku zamore otrok dobiti pravo odgojo in dobro podlago vsem naukom. Ko ne bo nihče pritiskal ali nagovarjal slovenskih starišev, izkoriščevaje službe ali nboštvo slovenskih starišev, ko ne bo noben slovenski otrok obiskoval legine šole v sv. Križu: tedaj ne bomo čisto nič nasprotni tej šoli, kajti, kar je nam ljubo, to želimo tudi drugim. Naj dobiva vsaki otrok temeljni pouk v materinim jeziku. To zahtevamo zase ter ^rivoščamo tudi drugim. A potem naj tudi Italijani posnemajo naš vzgled, pa bo kmalu mir med nami. Mir, mir, lepa beseda, a Če seje kdo nemir z lažmi, s krivičnim postopanjem, kako zamore ostati miren tudi najmirnejši ?! Ni še dolgo, kar je pisal .Piccolo", da je osem križkih mla-deničev o sklepu šolskega leta napadlo s kamenjem italijanske otroke in njih učitelja, ko so šli mirno iz cerkve proti legini šoli. Koliko resnice je na tem, to ve sleherni Križan. Od kod je prinesel „Piccolo44 to zavijanje resnice? In v praznik sv. Jožefa, koliko laži so trosili radi legine gole? Da je v plamena itd. Od kod vse to? Kri-
iani nirnano nič zoper osebo, ki poučuje t legini ioli; a to pa želimo, naj bo dotična oseba pravična in naj ne Maže z lažni naše poštene vasi. — Davek o pridobninl. Svobodni poklici in pridobnina. Oledč zdravnikov, pisateljev, izobraževalnih in svobodnih nnetnikov se ni odredilo, da morajo prijaviti .bistvene znake" svojega pridobivanja. Vendar bi bilo njim v korist (da ne bode komisija previsoko cenila njih pridob-ninskih odnošajev), da podajo bližnjih podatkov o pridobivanja, n. pr. zdravniki o povprečnem hono-rajn, vrsti ia številn pacijentov itd.
Davčna dolžnost krošnjarjev in potovalnih obrti Krošnjarje in potovalne obrti je smeti obdačiti z 1 gl 50. nvč. do 15 gl. in ako se njih kupčija razteza na več dežel, do gl. 60 nč. (za polovico više). Za vsacega pomožnega delavca (pri dražih potovalnih obrtih, ne krošnjarski, poslednja nima pomožnih delavcev in jih ne more imeti) je za* računati istotako 1 gl. 50 nvč. do 15 gld., za vprežno in tovorno žival 3 gld. do 32 gld. Kroš-
njarji morajo plačati svoj davek za jedno leto naprej. Ta pridobnina ne spada v kontengirano pri- j Stariši dečka so našli svojega otroka, ko je dobnino, t. j. v glavno svoto pridobnine.
Pregledovanje izjav za pridob-ninski davek. Toliko davčna oblast, kakor tndi komisija za pridobnino sti opravičeni do po-polnjevauja, popravljanja izjav za pridobnino, za-stišavanja zvedencev in do ogledovanja obrtnih naprav. Komisija (ne davčna oblast) s:ne zahtevati, da se pod prisego zaslišijo priče o gotovih dejstvih in izvedenci o gotovih vprašanjih, in sicer na okrajnem sodišču, kjer biva oni,. katerega je zaslišati. Te pravice pa se bode posluževati le v posebno važnih in težavnih slučajih. Davčni ob-vezanec ima pravico, da se ga zasliši o tej priliki. Zlasti mu je staviti pred oči pomisleke, ki se usil-jojejo proti resničnosti njegovih podatkov. Opravičen je ali ni obrezan v to, da pokaže svoje tr- j govske knjige.
Odmerjanje davka. Na podlagi izjav za pridobnino, popolnjenih norda po poizvedovanjih, odmerja komisija davčnemu obvezancu davčni postavek, ,k i bode po njih previdnosti' najbolje odgovarjalsredujim dohod- j
blizu ognjenika Etna. Pomije obišče tudi Casa-micciolo na otoku Ischiji in Rim.
Skrajnosti se dotikajo. Včeraj sno sporočili, da si je končala življenje neka 14letua deklica, danes nam je sporočiti, da je zagrešil poskns samomora 80letni Jakob Mnsatto. Šel je v kavarno ,Alla nuova Stella polare" in tam izpil stekleničico strupa. Ko so opazili postrežniki, da ga vije krč, pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, ki mu je dal prvo zdravniško pomoč. Na to so ga sproveli v bolnico, kjer so življenja sitega starca spravili iz nevarnosti. Da, ekstremi se dotikajo v današnjih časih : morć se zorna dekleta iu sivolasi starci, ker — so siti življenja. Je pač bolezeu to sedanjega časa !
Kako se obeša. Neki deček je v družbi svojih tovarišev hotel pokazati, kako se Človek obesi. Natvezil si je vrvico okoli vrata, stopil na stol in vrvico pritrdil na vejo drevesa. Ko je bila vrvica pritrjena, bacnil je stol z nogo od sebe in obvisel v zraku. Skoro je jel roalnti z nogami in rokami ter se boriti. De^ki so se v početku smijal:, potem pa so prestrašeni zbežali in nikomur nič povedali.
bil
i že mrtev. To se je zgodilo te dni v Subotici na | Hrvatskem. Dogodbica je žalosten vzgled, kam ; privajajo nepremišljene govorice v pričo otrok. 1 Dekle v duhovski obliki. V Gradcu so te dni | zaprli gospodičino Marisko S e m l i ii Ogerskega, ' ker s« j« klatila po noestn v duhovenski obleki. ; Izdajala se je za doktorja teologije in urednika j več časopisov, v resnici pa je bila baje zvita go-Ijnfačica, radi katere Čednosti je prišla tudi „go-1 spodičina" pod ključ.
Iz lurnalista postal minister. Nizozemski Časnikar Goeman Borgeziu* je bil svoječasno poročevalec v drn^i nizozemski komori. Ondi je pisal ! poročila za list , Domovina". Pozneje je postal sam 1 prvim urednikom tega lista. V novosestavljeno nizo-! zem*ko ministeratvo pa je pozvan ministrom no-' tranjih stvari. Liberalna stranka v Nizozemstvn stavi vsnj velike nade. Takih slučajev je menda ! pač m lo najti v zgodovini evropskih ministerstev.
Tr&Sfa. Neraiiniranl sladkor for. il.15 do —•—. Novi po f. 11.40.
i»»r». k»«H f-*utu« tfuad »veraft* za juli 44.75 r; november 45.60 mlačno.
Najnovejše veati*
Trst 29. Ravnateljem škofijske pisarne v Trstu kom njegove obrti ali njega opravila, v raz- je imenu vati dr. Josip Ivani?. No treba pra
viti, dn imo povsem zadovoljni s tem imenovanjem. Pariz 29. K^kor javlja „Agence Havas" iz
merju do srednjih dohodkov obrti drugih davčnih obvezancev v davčni družbi".
Srednji dohodki., Pod srednjim dohodkom" je razumeti povprečni normalni dohodek obrti, torej vspeh, katerega more doseči pravi obrtnik po odnošajih in načinu, kraju in času poslovanja. Is zakonitih določil je razvidno, da komisiji — ne da bi v številkah izrazila svojo sodbo o povprečnih dohodkih — je priti neposredno iz vnanjih znakov poslovanja do sklepa o davčnem Ipostavku. O odmerjanju davčnih postavkov komisija ni vezana ni na dosedanje obdačenje davkoplačevalca, in ne na meje razredov; ona voli lahko veče ali manje postavke.
Ako dohodek podjetja ali poslovanja Uvira po večem delu iz zaslužka po delu, ne da bi kapital mnogo pomagal v to, tedaj odmeri temu podjetju za dve, tri stopinje niži davčni postavek, nego bi odgovarjalo srednjim dohodkom. Te olajšave utegnejo biti deležni med drugimi zdravniki, pisatelji, umetniki itd. Na davčni oblasti (v občinski pisarni) se razpolože potem za 14 dni davkoplačevalcem javno na oglad registri o pridobnini: seznami vsnh davkoplečevalcev davčne d> nžbe in istim odmerjeni davčni .»ostavki, oziroma izvadki iz registrov: seznami davčnih postavkov davkoplačevalcev vsake občine.	(Pride ae.)
Ruski generalni konzul Vivodcev je ostavil sinoči naše mesto, odšedši v Kouigsberg ua Pruskem, kj^r bode sodil tamošnji generalni konsulat ruski.
.Slovanske knjižnice" 64 snopič je izšel. Snopič obsega povest .Punčika*. Iz poljščine pre-vel S. P—ov.
Zopet potres. Iz Godoviča nad Idrijo nam pišejo od due 26. t. m.: Nocoj ob 8. uri in pol je bil tu zopet močan potres s podzemeljskim bobnenjem. Smer je bila od vzhoda proti zahoda.
Potresno opazovalnico ustanove v Ljubljani na viši realki. Profesor Albin B e 1 a r se je odpeljal v Italijo, da ondi prouči razne potresne opazovalnice. Sedaj se mudi v Kataniji na Siciliji, kjer je velika zvezdama s potresno opazovalnico
Lizbone, postavljeno je tamošnje novinstvo pod cenzuro. V Oportu je policija po mnogih stauova njih republikancev izvršila hišne preiskave
Atene 29. Kakor poroda list „Asty*, najme grška vlada v lastni deželi in od v inozemstvu ži eč.h Grkov posojilo, da plača prvi obrok vojne odškodnine.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lokarja Picoolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katere ao bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. C. in k. Vis preiuBUo gospe prestolonaslednioe-udove nadvojvodioje JŠf' Štefanije ~HC Steklenica velja 20 kr.
Trtfovlnslie onojavke in v sati.
/i •	PAnnion '.i jesen 10 69 10 71 PRonica za
spomlad 1898 10 98 do 11.— OveB za josen 5.93 5.95 — Iv. ,>. i osen 8.46 8 50. K.o?ubu juli Ij'.rt. 4.55' 4.67 : " ' a nova ocl 78 kil. f. 11.15—11.23 od 70 H«
11 20 1125 u, 80 kil f. 11.30—11 35 , od 81. k i t. tl'36 1140, uu oii Kil. t .r.	—.—. t -i'i/i on * —•—
Pšenica: Male ponudbe, živahno povpraševanje, vodno rastočo. Prodaja 120<»0 mt. st. stari in novi 25 nvč., dražje od včeraj. Oven 10 nvč. Rž. 10 nvč. Ječmen 15 nvč. dražje. Vreme : dež
Harctvar?. Hanto« ^ood av^ra^n	september 36.75,	
december 37.50 ia mare 38.25.	za maj 3-<.60	
i>u«ic^jaha boPHA 39	Julij*	
	dunes	vferai
Driavni dolg v papirju . . .	. 108-10	102.10
„ w i »rebru ,	102-30	102.20
A*«trij*V«i re«U r zlat^ . .	. 123. ^0	123.25
B „ y kronat- . .	. 101.40	101.85
Kreditne akcij*......	. 968.—	368.25
London 10 Ls	119.45	119 45
	9.62	
ŽO mark	11.73	11.73
tO! halj. Ur . .	. 45.42'/»	45.37'/,
Zahvala.
Podpisano predsedništvo zahvaljuje najiskre-neje vse one, ki so pripomogli kakorsibodi, da se je tako lepo izvršila veselica društva „Zarja". V prvi vrsti bodi izrečena zahvala g. Jakobu Doletu na pvepuščenju prostora, potem : vs* n pevkam in pevcem, gosp. pevovodju Ražmu, onim, ki so nam naklonili pre plačil, ter vsemu slavneu.u občinstvu, ki je v toli leppm števila prihitelo na veselico.
Predsed istvo pevskega društva .Zarja*;
J. Katalan
predsednik.
N. 537 B S. R.
Razpis učiteljske službe.
Na mešani jednorazrednt ljudski šoli se slovenskim učnim jezikom v Brezovici (občina Materija) popolniti je mesto učitelja voditelja.
Plača in užitki, združeni s to službo, razvidni, so iz deželne postave za Istro iz dne 14. decembra 1888, dež. z^k. št. 1. ex 1889.
Prositelji naj svoje pravilno opremljene prošnje podpisanim potem tekom 14 dni sem predlože.
Volosko, dne 24. julija 1897.
Predsednik
Fabiani.
____ *
Zdravljenje krvi
Čaj „T Ita&sr h I avet" (Mlllefiorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ox-
drnr!jr.T\j? *toj! oO nč, ter sc dobiva v odll^ovarl lekarni
PRftXWARER „r in M" Trst, veli!! trg.

UdoY& Marp Kermavnerjeva
se priporoča slovenskim rodbinam za likanje
perila. Jamči za izborno delo. Naslov : Via Acquedotto št. 38,1, nadstr , II. vrata.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani raznašalee l;sta „Edinost" k ie zajedno URAR priporoča ae tople p. n. občinstvu za p^p^vijanje vsakovrstnih ur. Urtani P r i de r i k C o 1 j a, vratar hiše št. 8 via Solitario
ioooooooooooooooooooooo oooooooooo ooooococoopcog OOOObObOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOPOPfi^PO^
llljnlka 00». kralj, untversltotne tiskarne ,,»tyrla" 'fS1^1
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CO\TO - KNJIGE
zisteni „Patent Workmann Chica/?ow Raztrirnl zatvod — Knji^oveistvo.
priporočuje bo za prijazno naročbe se zatrdilom primernih cen in točno postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov* rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov* cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih'list pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjlg, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale. Journalov, Prima-note, odpravnlh, menjičnih: časo-zapadllb In knjig za kopiranje, kakor tuili vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavčeka za kopiranje, skledic iz

cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Acquedotto 35 — ARNOLDO COEN — Aftciuečlotto 35 Trst
i«

Lustnik kenaorcii lista .Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.