KRANJSKI ZVON ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. ^ \ Izdaja: mestni župni urad v Kranju Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1933. Št. 1, Posamezna štev. 2 Din. Srečno novo leto! y . V enem smo vsi ljudje edini — v hrepenenju po sreči, si srečo iščemo, vsi se za njo borimo, a vendar popolne reče tu ne najdemo. Mnogi so srečni le v tem, da vedno Pajo, da srečo dosežejo. Iz enega upanja hite v drugo, edno srečo love, a ta se jim izmika, jih vabi za seboj in erJno skrivnostno nekam v daljino kaže, kjer se bo dala Jl)Jeti in osvojiti... Na zemlji živimo le od solnčnih žarkov, solnca same-*a vne moremo doseži. Tu živimo le od žarkov sreče, a ece same tu doseči ne moremo. A brez solnca ni solnčnih rkov, ne svetlobe; tako bi tudi brez solnca sreče ne bilo ^asvita sreče. Popolna sreča je le v posesti popolne do-Vp"e» Boga. Ne zemlji je mogoč le odsvit tega solnca. Čim c solnčnih žarkov nas obsije, tim več svetlobe uživamo, ^im več luči božje dobrote je v nas, tem več sreče uživa naša sreče gladna duša. br pa je Resnica, je Pravica, je Ljubezen in Do- ^ °|a- In čim več je v nas resnice, pravice, ljubezni in do-r°te, tem več je tudi v nas odsvita večne sreče. .0 Bog, Popolnost sama, daj nam v letu 1933 spo-, anja resnice, daj nam pravice, daj nam ljubezni in do-rote! In srečni bomo ! Več resnice! Več smisla za resnico 1 Veritas liberabit , S: resnica vas bo osvobodila, pravi sv. pismo. Današnji s s Potrebuje več luči resnice. Laž in zmota si osvajati » e*< kakor kužne bolezni v srednje veku. Hinavski in spa-11 obraz laži se povsod reži človeku v obraz. Po delav- kah Po selih in mestih, Sr v . povsod hoče zavladati nad ne- Ce . m svetom. Narodi že izgubljajo vero v obstoj resni-kjp • Se ce,e množice že izprašujejo, kakor Pilat: „Kaj — J je resnica?" Laž in zmota je že mnogim zaslepila du-rp Vni vid, da ne znajo več ločiti laži od resnice, da tudi milice več ne verujejo. ]; . Prava luč je Kristus, ki je prišel na svet, da razsvet-Tak VSakega človeka, a svet je ni sprejel, je ni spoznal... ge|..° govori tudi še danes apostol Janez v svojem evan- na evangeljske, žive božje resnice, ki bo osvodila °de sužnosti laži, zmote, zablod in gorja! VjCe ^aj nam pravice, o ti večna Pravical Pravice, pra- jn žagani so slikali boginjo pravice z zavezanimi očmi b0 ° n°teli s tem označiti, da je pravica za vse enaka, za rode 'n za revne' za vladajoče in podanike, za vse na-v0]u e.naka. In če te pravice ni, se dviga gnjev, odpor, re- Cliei tožbe, prepiri, procesi, nemiri... najde S^o svet hrepeni po miru! Svet išče miru, a ga ne lustit"* ^e vendar mir tako blizu- tako lahko dosegljiv! 'jubil'3 C* ^ax oscu'a*ae sunt — pravica in mir sta se po-naro''. Pfavi psalmist. Le tam je mir, kjer je pravica! O a,> ki iščete miru, zastonj ga iščete, če ne poznate pravice. „Naj se zgodi pravica, če tudi propade svet." Tega načela se je držal moder krščanski vladar in je hotel s tem reči: „Če tudi bi imel propasti radi tega svet, pravica se mora zgoditi." O, ko bi se vsi narodi in vsi vladajoči držali tega načela, pa bi ne propadal svet, ampak zavladal bi mir ljudem na zemlji. Poglejmo v Rusijo! Pravica je tam le za ene, drugi so brezpravni! Isto v Mehiki! Krivica se oznanja za pravico. Tatovi sodijo nad poštenimi, krivoprisežniki nad resnicoljubnimi, nasilniki nad miroljubnimi. Pri zvezi narodov je polno pritožb nad krivicami, ki jih delajo narodi narodom, stanovi stanovom, osebe osebam. Ves svet vidi, da krivica rodi gorje, a vendar narodi nimajo te odločne volje, da bi vsi enoglasno sprejeli načelo: „Zgodi se pravica, če prav pri tem propade svet. Marsikje ima pravica zavezane oči, da ne vidi krivice, da ne vidi pravice, ker jo noče videti... Za to narodi izgubljajo vero v pravico. O večna Pravica, daj nam več ljubezni do pravice, več smisla z?, pravico! Več ljubezni in dobrote! Pravica ne more izravnati vsega. Reveže boste vedno imeli med seboj. In kar pravica ne zmore, naj izravna ljubezen in dobrota, ki leči rane, lajša gorje, briše solze, oblači nage, napaja žejne, nasičuje lačne. Okrog 50 miljonov je baje danes brezposelnih po vsem sveta. Koliko gorja, koliko solza, koliko trpljenja pomeni ta številka! Vsi ti hrepene po pravici do dela, po pravici do kruha in odeje. Ko bi vladala jasna pravica, bi gotovo tega pojava ne bilo vsaj v taki meri ne. Pa če pravica ne bi zmogla tega preprečiti, bi pa morala to storiti ljubezen in dobrota. In če hodi po zemlji danes armada in miljonov brezposlenih in lačnih, je to pač dokaz, da na svetu ni ne pravice, ne ljubezni. In še po eni dobrini hrepeni človeški rod — po svobodi. Vsi smo otroci božji, bratje v Bogu med seboj. Bog je dal človeku največjo odliko: razum in svobodno voljo. Imamo svobodno voljo, da se svobodno odločujemo za dobro, za resnico, za pravico, za ljubezen in.dobroto. Ni Bog dal proste volje, da se moremo svobodno odločevati za laž, krivico, in sovraštvo. Bog ljubezni in pravice je hotel, da bi človek rabil svojo svobodo le za dobro. A prišel je satan in je pokvaril človeka, da je izrabil svojo odliko svobodne volje za greh. In tako je to satanovo delo, da se svoboda izrablja v zlo. Srečno novo leto! Molimo, da bi bilo srečno! Da bi objela vse narode luč božje resnice, da bi vsi narodi vzljubili pravico, da bi vsi narodi iskali ljubezni in dobrote. Da bi med narodi vladal Kralj miru, Luč in Resnica! Da bi vsi narodi molili in priznali Kristusa Kralja, Pravičnega in Svetega. „Pa kaj morem jaz storiti k temu? En sam človek, ali en sam narod pač ne more izpreobrniti vsega sveta", bo morda kdo vzkliknil Res je tako. Res je pa tudi, da narodi ne poznajo Resnice in ne Pravice, ker jo posamezniki ne poznajo! Za to če hočeš, da bi se približalo kraljestvo Kristusa Kralja miru in pravice, mora vsak najprej v svoji duši ustvarjati to kraljestvo. Pri k nam Tvoje kraljestvo! V naše duše najprej 1 Pridi kraljestvo resnice, pravice, miru in ljubezni, bo srečno novo leto če bo v nas kraljeval Kristus Kralj. Dr. J. Bezič. Beseda o kat. akciji. (Iz govora na I. zborovanju kat. akcije.) Potreba in pogoj verske poglobitve s programom kat. akcije. Boj za svetovni nazor zahteva danes versko izobraženega in aktivnega kristjana. Samo tisti katoličan, ki je verziran in dobro poučen o Kristusovem nauku in prežet z duhom Kristusovim, res katoličan današnjega časa. V svetu, na cesti, v domovih pridigujejo nasprotniki sv. Cerkve na tisoč prižnicah s tisoči časopisov. Če čuje nasprotnik Kristusov, njegov prijatelj ne sme spati; če govori nasprotnik sv. Cerkve, njen ud ne sme molčati; če se nasprotnik pripravlja na boj, ne sme prijatelj Kristusov pustiti rjaveti svojega orožja. Najbrže boste rekli, zakaj pa mi lajiki o tem premišljujemo in se razgovarjamo, saj imamo zato cerkve in duhovnike. — Ne mislite prav, če tako mislite. Vsi smo poklicani, da utrjujemo in širimo kraljestvo božje na zemlji; vsak na svoj način, po svojih močeh. — Oblasti pa, ki jo je dal Kristus apostolom, da naj v njegovem imenu oznanjajo sv. vero in učijo nauk, da vladajo sv. Cerkvi in dele sv. zakramente, te oblasti nimamo vsi verniki, ampak samo oni, ki so prejeli posvećenje. Vsi jim pa moramo pri tem pomagati, vsak po svojih močeh in zmožnostih. Pa zakaj? Ali ste pozabili, da smo bili na dan sv. birme vsi posvečeni za apostole? da smo vsi poklicani, da vršimo apo-stolstvo — in sicer ne apostolstvo v ožjem smislu, kot ga vrše duhovniki, ampak v širšem smislu (namreč, da pravemu apostolstvu bodisi duhovno, bodisi materijelno pomagamo). Vsi smo udje ene sv. Cerkve — in kakor so v telesu vsi udje v več ali manj tesni medsebojni zvezi in eden drugemu pomagajo, tako moramo biti tudi vsi udje sv. Cerkve duhovniki in lajiki, sami med seboj v tesni zvezi in si moramo med seboj pomagati. Seveda ne gre samo za število vernikov, ki hočejo apostolsko delovati, ampak za duha, ki naj vse vodi. Da delamo v pravem duhu katoliške akcije, to je apo-stolstva lajikov — moramo vedno in jasno gledati na cilj kat. akcije — apostolstva lajikov. Namen apostolstva je čast božja. Bog hoče in želi laiških apostolov, Bog hoče, da oživi nadnaravno življenje v naših bratih in sestrah v Kristusu. Bog hoče to nadnaravno življenje utrditi in pomnožiti. Znova naj se obudi to življenje tam, kjer je zamrlo. Cilj kat. akcije je čast božja in zveličanje duš. Ta cilj mora imeti pred očmi tudi vsak laik. Da pa more temu cilju služiti, je potrebno da se sam izpopolnjuje in raste v krščanskih krepostih. — Stremljenje po apostolskem delovanju se ujema s stremljenjem samoposvečenja. Kdor reši svojega brata, rešuje svojo lastno dušo. Katoliška akcija ne sme obsegati samo zunanjega dela-Katoliška akcija ni samo tehnično, mehanično delo brez duha. Tudi ni delo, ki ga opravljamo iz zgolj naravne Iji' bežni do bližnjega, radi splošnega človekoljubja itd. Ne. kat. akcija mora izvirati iz nadnaravnih motivov. Duha apo-stolstva ne smemo zamenjati s častihlepnim stremljenjem po slavi in priznanju. Marsikdo pomaga bližnjemu, ker hoče vzbujati pozornost, ker hoče priznanja, ker bi rad užival ugled in bi bil rad priljubljen. To ni duh, ki naj vodi lajike v kat. akciji — to Je samoljubje, Pravi duh kat. akcije je nesebični duh Kristusov, kl je prišel, da reši brate. Duh kat. akcije je duh žrtve, ne" sebičnosti in odpovedi. Čim bolj se ta miselnost približa duhu Kristusovemu, tem bogatejša je in več sadu bo rodila-Kristus nas je odrešil s tem, da je dal za nas vse, da je dal za nas življenje. Apostol lajik mora pomagati in reševati in pri tem pozabiti nase. Ne nam, Gospod, ne nam, ampak svojemu imenu daj čast! Ta duh mora navdajati vsakega laika apostola. V današnjem času moramo vedno posebno povdariti: „lšči'e najprej kraljestvo božje." — Svet išče samo materijalne dobrine. Kaj pomagajo vsi programi, vsi boji, vsi trenutni zU* nanji uspehi v razširjanju kraljestva božjega, če pa moč' notranjega dušnega življenja opešajo in ginejo. Prav nasproten je zato včasih uspeh, ki ga rodi delo tistih vernikov, katerih življenje ni v skladu z duhom, ki nal jih vodi — z duhom Kristusovim. Iz pravega duha mora vzrasti vse apostolsko delovanje. Po čem se pač spozna pravi duh kat. akcije? Katere so glavne poteze apostolstva lajikov? Apostolstvo lajikov sestoji iz 3 velikih demantov I. apostolstvo molitve in žrtve pokore. Molitev največja moč na svetu ker so brez molitve vsa naša prizadevanja ničeva. Zato je apostolstvo molitve in pokore najbolje potrebno. — Prosite in boste prejeli kdor prosi, prejme — tako nas uči Kristus. Da je molita uspešna, se ji mora pridružiti, jo mora spremljati žrtev. II. ap ost o lstv o dob re ga vzgled a. Že pregovor pravi: Besede mičejo, vzgledi vlečejo -* to apostolstvo je dolžnost vsakega vernika. — Vsi moram0 živeti tako, kakor nas uči Bog po sv. cerkvi. Zato je ap0' stolstvo dobrega vzgleda lahko, ker se ujema z nalogo, W jo ima vsak človek, je koristno, potrebno in samo po set>1 umevno. III. apostolstvo dejanja. To je jiajobširnejŠe irl se deli v 1. pripraljavno apostostvo Če hočemo njivt> obdelati, jo moramo najprej razorati. Zato je delo tega ap0' stolstva, da natančno prouči duševno in materijelno s'ati)e v župniji. 2. apostostvo telesnega dela usmilje' nja, katoliška karitas. 3. apostolstvo v izvrševanj11 duhovnihnih del usmiljenja. Apostolslvo v izvrševanju duhovnih de! usmiljenja v župniji obsega širjenje dobre knjige, skrb za javno moralo, za pouk v veri, misijone, dU' hovne vaje, skrb za duhovniške in redovniške poklice it"; Vsak mora v svojem stanu, med svojimi stanovskim^ tovariši vršiti apostolstvo, vsak tudi v svojem ožjem dorn,8' čem krogu. Vsi možje in žene, fantje in dekleta, otroci uJrno! S pogumom na delo. Saj nam bo Bog pomagal. Naj končam s pismom sv. Pavla, ki ga nam bere sv. erkev na prvo adventno nedeljo. »Bratje! Poznate čas, da je že ura, da od spanja vstajo. Kajti zdaj je naše zveličanje bliže, ko tedaj, ko srno O^0 sprejeli. Noč se je premaknila in dan se je približal, tožimo dela teme in si nadenimo orožje svetlobe." prof. Watzl: Otroška priprostost. Kako nekaj nepopisno lepega in sladko prisrčnega je P°božno počeščenje Deteta Jezusa v jaselcah! m . Saj to je bila naša prva pobožnost, prva poezija ko-, aJ zavedajoče se duše, prvo veselje mladega srca, veselje, a'ero srno nevede občutili nad našo vero injnjenimi prazniki, :ac! krščanstvom in njegovimi skrivnostmi. Ta pobožnost kak- Vir c'ste8a' neskaljenega, zares nebeškega veselja, kršno uživajo le angeli. In še po dolgih letih življenja se S'asi to veselje izpod večjega ali manjšega kupa razoča-, ni in bridkosti, prevar in bolečin, zmot in grehov; vsa-i,^?0^ se oglasi živahno, ko zazvone zvonovi sveto noč in VablJ« k jaselcam. iu Zakaj ne bi se povrnili nazaj k lej prvi mladi ljubezni Prvemu, jutranjemu veselju, k tako srečnemu raju naše ^uje?*'^ ^CS' za'ca^ ne^ i nam bram> kaj niso zadrlo Vzemite v roko evangelij, poiščite 18. poglavje sv. teJa: poznate to zgodbo? Jezus postavi otroka v sredo ne u učence in jim govori: „Ako ne postanete kakor otroci, 0c[ Pr'dete v nebeško kraljestvo." V teh besedah najdete nD~0vor na gornja vprašanja ter ključ do pravega božič- glav veselJa >n božične sreče. — Pa odprite še 10. po bla Sv" Marka; v šolskih zgodbah je bil napis: „Jezu bla ezus je poslavlja otroke. Se spomnite? Tudi tisti pot govori Ijest Prav sličnc besede: »Takin (otrok) je nebeško kra-Cenj^°- Resnično, povem vam, (kako slovesno zatrjuje U-Kdor ne sprejme božjega kraljestva kakor otrok, Pride vanje." Če tie nitj n^6''^^ skrivnosti Včiovečenja razumeti nihče ne more, se j aivečji učenjak in veleum ne, a občutiti jo, veseliti Onj! i .nlore v tihi srčni sreči vsakdo (a tudi le samo stv0 h • veruJe s priprostostjo otroka. Stopimo v kralje-nam k0^''1 resnic z otroško priprostostjo; vse drugače božje pe'' °ožični zvonovi, vse lepše nam bodo sijale casm, Zvez^e in veselje bo vladalo tudi v srcih, telesno in SOv"o starih. Otroška priprostost. Otrok je vedno reven in nebogljen, če tudi bo enkrat lastnik velikega bogastva: kot otrok je reven. Otrok je vedno podložen in v pokorščini: »Dokler je dedič nedoleten, se nič ne loči od sužnja, dasi je gospod vsega, ampak je pod varuhi in oskrbniki." Otrok je vedno odvisen od drugih ter navezan nanje, nič si sam ne more pomagati, prava podoba njega, ki se je odpovedal vsemu. — Vse to in tako je betlehemsko Dete, dasi je živi in vsemogočni Bog. Kakšen nauk nam, ki sanjamo o nekem „nadčloveku", ki se samim sebi zdimo nepopisno vzvišeni nad vse in vsakega ter nočemo nad seboj nikogar, da, niti Boga ne; brez njega — tako trdi moderni svet — se izhaja in živi prav lahko. „Bosta kakor bogova", ta velika laž satanova je premotila Evo, nam pa je še ostalo kot prežalostna dedščina, močno nagnenje k napuhu, ošabnosti, samoljubju in kar je še drugega podobnega pa ničvrednega v človeškem srcu. A dokler je srce polno tega duha, seveda ne bomo občutili sreče božičnega miru, pa naj bi tudi dejansko klečali pred Detetom. Ne glava, ne koleno, ampak srce se mora ponižati, da se človek hotoma in namenoma zave svoje revščine, nezmožnosti in popolne odvisnosti od Boga ter tudi odvisnosti od ljudi, kakor jo narekuje stan, služba in poklic. Otroška priprostost. Priprostost so pokazali angeli, ki so se podvrgli bodočemu Sinu človekovemu od pradavnih časov ter, čeprav toliko odličnejši po naravnih darovih, ljudem niso bili zavistni sreče in časti, ki nas je doletela vsled Včiovečenja. Priprosti so bili betlehemski pastirčki, kateri se niso prevzeli zaradi prikazni angela, ki so jo videli le samo oni, pač pa so na prvi poziv prišli k jaselcam ter se spet mirno vrnili k svojim opravilom. Priproste duše so bili oni plemeniti modri možje, ki so zapustili dom in svojce, šli pred Heroda brez strahu in brez vsake hinavščine, pa se tako ponižno in radodarno poklonili revnemu Detetu. Priprost je bil slednjič Sin božji, ki se je iz zgolj ljubezni brez ozira na našo vrednost, pripravljenost in bodočo hvaležnost ponižal ne samo do o-troka, ampak celo do podobe grešnika, samo da bi nas pridobil — v svojo srečo? ne, v našo, časno in večno srečo. S takim otroško priprostim srcem se moramo bližati jaselcam. Ljudje, zaljubljeni sami vase in ki iščejo le sebe, srca, ki ostanejo trda vspričo največje bede in pomanjkanje poleg sebe; taka srca, taki ljudje ne spadajo k jaselcam! In če že pridejo iz navade ali na ukaz ali komu na ljubo ali iz radovednosti; kakor bi kdo v prav napačnih akordih pel kako pesem, tako nevšcčno in nevoljo vzbujajoče nesoglasje tvorijo pred božjim Detetom. Jaselce in križ, Betlehem in Kalvarija, božič in vel. petek: molčeče a močne priče, kako Bog ljubi človeka, kako pa sovraži greh, pred vsem napuh in kar izvira iz njega. Kdor pa pride z odprtim in ponižnim srcem, nehote čuti skrivnostno moč, ki vabi od greha proč in rahlo sili k Bogu, moč, ki ga čisti in dviga, ki olepšuje zemljo in slajša življenje, da ne obupavamo tudi v najhujših nadlogah in poskušnjah ne dobro vedoč: Bog je prišel iz nebes, da nas varno povede v nebesa. Postanimo otroci v priprostosti srca in tako v resničnem, srčnem veselju obhajajmo božič ter preživimo božično dobo: to je vredno in dostojno pametnih kristjanov! Lepo božično pismo. Za božične praznike in novo leto si prijatelji pišemo voščila. To že več ali manj neka konvencijonalnost in tako so tudi ta pisma nekam bolj konvencijonalna. Letos sem pa prejel med drngimi prekrasno božično pismo, ki je nekaka ilustracija evangelskeda duha, ki ga oznanuje Gospod z onimi besedami: „Ako ne boste, kakur otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. . . „Zato ga v odlomku priobčujem. Pisala ga je neka gospodična-vžgojiteljica, ki piše: Pred nami so božični prazniki, in blagor nam, da prekine včasih kaj lepšega te zmešane, malopridne čase, kjer imajo besedo le še neznačajnost, denar in kriza. Božiča se vedno veselim in imam to željo, da bi me božično voselje nikdar ne minilo. Zelo pogosto se spominjam majhnega dogodka. Bilo je v N., nekaj dni pred božičem. Z eno izmed koleginj sva šli zvečer po trgu N. Vse izložbe in izloiibice so bile polne punčk, vozičkov, pajackov piškotov in druge vesele krame. Pri fari je zvonilo in meni je bilo tako božično prijetno ... In omenila sem koleginj i, da se zelo veselim praznikov. Oh, meni je pa vsejedno, petek ali svetek, klobasa z zeljem, to je moja poezija, druge ne poznam. Beži, beži, se je zasmejala, tako malo dobrohotno od zgoraj, kakor se odrasli posmehujejo otrokom. Pa sem se res sama sebi zdela kakor otrok napram njej, ampak blažen otrok. Pomilovaia sem jo, zdelo se mi je, da je revna, jaz pa bogata. In tako se mi še danes zdi. Ona jc morala mnogo pretrpeti kasneje. Bog ve čc jo še spremlja tista „poezija" . . . V teh časih se večkrat spominjam tudi g. N. N. Tega moža sem vedno zelo cenila. O božiču je vedno sam delal zelo lepe in velike jaslice v spalnici blizu svoje postelje. Drugi smo jih hodili gledat in ubčudovat, on pa je prižigal svečke in je po cele ure tiho presedel na postelji, zatopljen v jaslice. Nenavadno za moškega in če celo za poslovnega človeka, kakor je g. N. N. Včasi je nam vsem po francosko izginil iz družbe. Nekaj časa smo ga čakali, na to smo ga šli pa iskat in klicat. A ni ga bilo. Končno smo ga našli pri jaslicah. Tiho jc sedel tam in se ni zmenil za klicanje, In jaz moram reči, da sem ga radi tega še bolj spoštovala . . . Vestnik kat. akcije. Kakor je bilo poročano že v prejšnji številki je bil 20. nov. sestanek kat. akcije, kjer se je izvolil odbor. Dne 1. dec. ob 8. zvečer je bil prvi redni sestanek s sledečim programom: 1. Molitev 2. govor predsednika g. Dr. J. Be-ziča, o lajiškem apostolatu. Razvila se je živahna debata, kjer so bili stavljeni razni predlogi glede tem pri prihodnjih sestankih. 3. g. Dr. Simončič je govoril o sv. pismu, kaj vsebuje in kratko razdelitev knjig. Sestanek se je zaključil z molitvijo. — Drugi sestanek je bil v nedeljo 18. dec. popoldne ob 4. Gospa Dr. Bezičeva je podala „ Nekaj misli o ljubezni kot vrednoti", gospa Dr. Ambrožičeva pa pregled delovanja Vincencijeve družbe, župnik je prebral in razložil božične evangelije. Z veseljem smo ugotovili, da se ljudje zanimajo za delo kat. akcije, kar se je najbolj pokazalo s tem, da je bila dvorana Ljudskega doma pri obeh sestankih nabito polna. Lepo je, da se ziasti mladina navdušuje za to stvar. Nadalje se bodo razpravljala razna sodobna vprašanja v luči vere. Dne 12. januarja 1933, ob 8 zvečer bo prihodnji sestanek, na katerega so vljudno vabljeni vsi, ki se zanimajo za naše delo. Župnija Kranj. Oznanila za januar. 1. Obrezovanje Gospodovo in Novo leto, ob fi. sv. maša z enim, ob 10. peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Pop. ob 2.30 pete litanije M. B. Shod za dekliško Mar. družbo. 2. Praznik imena Jezusovega, ta dan in v osmini se morejo prejeti popolni odpustki, ki se morejo nakloniti tudi dučam v vicah. Pogoji so: Prejem sv. zakramentov, navzočnost pri sv. maši in molitev v papežev namen. 6. Razolašenje Gospodovo ali Sv. Trije Kralji, ob 6. sv. maša z enim, ob 10. slovesna peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Na praznik Sv. Treh Kraljev je v župni cerkvi prl vseh opravilih dopoldan in pop. darovanje za žup«10 cerkev. 8. I. ned. po Razglašenju Gospodovem, praznik sv. Družne. Po vseh cerkvenih govorih pri dopoldanski službi božji se moli posvetitev sv. Družini. Pop. shod z& žensko Mar. družbo. 15. II. ned. po Razgl. Gosgod., služba božja p° navadi. Pop. ura molitve za dekleta. 20. Sv. Fabijan in Sebastijan, ob 7. soseskina sv. maša v Cirčičah in ob 8, sv. maža na Pungratu mesto v župni cerkvi. 22. III ned. po Razgl. Gospod., Pop. ura molitve za žene. 29. IV ned. po Razgl. Gospod., pop. ura molitve za moške. Kronika. Poročeni pari: Štular Janez, čevljar, Premskovo 120, roj. 13. sept-1909. in Sušnik Ivana, delavka, Premskovo 23. roj. 31-oktobra 1906, poročena 20. nov. Kuhar Franc, sin kočarja, Srednja vas 37. roj. 9-okt. 1905 in Rozman Angela, Srednja vas 33, roj. 3-sept. 1911, poročena 20. nov. Kokalj Lovro, sin posestnika in trgovca, Kropa 90» roj. 9. jan. 1901 in Šink Jožefa, poslovodkinja, Kranj. Kokriško predm. 41, roj. 8. aprila 1907, poročena 20. nov. Haider Ivan, ključavničar, Huje 18. roj. 21. maja 1904., in Šober Terezija, kuharica, Klanec 20. roj. 30-aprila 1908. poročena 20. nov. Oman Stanko, kleparski pomočnik, Kranj 5, roj. t"' s-ept. 1906, in Žagar Frančiška, Šenčur 87, roj. 19. febr. 1910., poročena 27. nov. Furman Josip, davčni uradnik, Radovljica, roj. 24-febr. 1904 in Prax Marta, hči delovodje; Kranj 3. roj. 5-jul. 1912. poročena 26. dec. Umrli: Brezar Ivan, sin delavca, Premskovo 117. umrl 3 dec Kuralt Ludovik,sin posestnika, Rupa 11, umrl 10. deC' Luskovec Jožef, tesar, Premskovo 38. roj. 21. P' 1880, umrl 12. dec. Razno. Nepoklicani apostoli begajo narod z raznimi letak' in brošurami in vabijo v svojo vero. Po hišah ponujajo ijj prodajajo neko prestavo sv. pisma, ki pa ni potrjena °đ cerkvene oblasti, pa tudi razne brošure, ki pod videzorf poboznosti begajo verno ljudstvo. Će izdaje sv. pisma f' majo potrdila cerkvene oblasti, ga verniki ne smejo knp0' vati in ne brati. Katoliški Slovenci imajo krasno slovensk0 prestavo sv. pisma, tako lepo opremljeno in v tako lep! slovenščini, da veliki narodi nimajo kaj takega, zato PaC ni potrebe, da bi imeli in čitali kake prestave, ki niso P0' trjene od cerkve in ki imajo tako slabo slovenščino, da >e pačijo naš jezik. Pravo in popolno sv. pismo se dobi/ knjigarni Ilirija. Lepo bi bilo, če bi imela to najleps° knjigo vsaka družina I Leseni zimski cerkveni pod vžupni cerkvi je let0.s ves nov. Stari je bil že 40 let star in že ves prepe^ Napravil ga je dekan Mežuarč iz desk, ki so ostale °a odrov, ki so se rabile ob priliki renoviranja župne cerkve pred 40 leti. Vincencijevi družbi je daroval neimenovani dobro*' nik Din 1500, ki so se porabili za nakup vola, ki sej razsesal revežem za božične praznike. Nekaj dobrotni je darovalo za Vinbencijevo družbo znatnejše zneske, poročamo v februarski številki. ko" kar KRANJSKI ZVON Stran 5. Župnija Smartin pri Kranju. Oznanila. g !• jan. Praznik obrezovanja G. — Novo leto. • služba zjutraj po navadi, ob 9. z blagoslovom; popol-an °b 2. ura molitve in litanije Srca Jezusovega. Zjutraj ves°ljna odveza. 2. jan. Sv. Ime Jezusovo. — Ta dan in vso osmi-0 Popolni odpustki pod navadnimi pogoji, kr ir6 ^an" PrazniIc razglašenja Gosp. ali sv. Trije oho ^iutraJ in 00 9- B. služba z blagoslovom, popoldan ri *• pete litanije M. B. Zjutraj skupno obhajilo, popol-uaji shod Mar. družbe. nav ai' *an" Praznik sv- Družine. Zjutraj B. služba po M P: • 0b ®~ 2 bogoslovom, popoldan ob 2. pete litanije • in posvetitev družin sv. Družini. „ l0- jan. II. nedelja po razglašenju. B. služba po avadi, popoldan shod III. red. 17. jan. Sv. Anton puščavnik. Ob 8. v Stražišču . seskina maša. Od 18,—-25. januarja se po sv. maši vsak « moli predpisana molitev za zedinjenje krščanskih na-Oclov s katol. cerkvijo. 21. jan. Sv. Neža. navadi 22. jan. III. nedelja po razglašenju. B. služba po 25. jan. Spreobrnjenje sv. Pavla. navadi 29. jan. IV. nedelja po razglašenju. B. služba po Kronika. Umrli: jt !0. decembra. Anton Juvan, vdovec, užitkar na Bregu ' b- star 77 let. n lrJ. decembra. Valentin Eržen, železniški uslužbe-7 v Pok. v Zg. Bitinju št. 2. star 56 let. Mrl • jan. 2. lan. lan. lan. lan. J' lan, • lan, S- Jan, iški koledar za mesec januar. Janša Ivan, okrajni orožn. stražmojster v pokoju, oženjen, Kranj, K. p. 68; roj. 27. X. 1861; umrl 1. 1917. Oman Avgust, mizar, oženjen, Kranj 29, rojen 26. Vili. 1879, umrl 1. 1918. Jeršin Ivana, zasebnica, Premskovo 74, roj. 20. Vili. 1905, umrla 1. 1931. Lokar Marija, roj. Žerovnik, žena posestnika, Premskovo 11; roj. 2. 10. 1867, umrla 1. 1931. Parčič Neža, posestnica, vdova, Kranj, Kokr. pr. 61; roj. 9. I. 1837, umrla 1919. Novak Jožef, delavec, vdovec, Premskovo 3; roj. 31. Vil. 1848, umrl 1. 1927. Petrič Stanislav, vseučiliščnik; samski, Klanec 43; roj. 17. XI. 1903, umrl I. 1924, Omersa Ana, zasebnica, vdova, Kranj, Kokr. pr. 51; roj. 15. VII. 1871, umrla 1. 1924. Pavlic Albertina, šivilja, samska, Kranj, Kokr. pr. 11; roj. 9. IV. 1872, umrla 1. 1923. Kavčič Ivan, čevljarski pomočnik, oženjen, Kranj 26; roj. 7. 1. 1877, umrl L 1925. Hrovatin Antonija, vdova nadučitelja, Kranj 116; roj. 20. VI. 1840, umrla 1. 1921. Dolinar Ivan, posestnik in cerkvenik, oženjen, Premskovo 35; roj. 4. V. 1872, umrl 1. 1926. Petz Marija, vdova uradnika, Kranj 26, umrla 1. 1928. Stular Janez, usnjar, oženjen, Kranj 63; roj. 6. IV. 1879, umrl 1. 1929. Urbane Katarina, roj. Sire, vdova posestnika, Rupa 8; roj. 18. IX. 1849, umrla 1. 1926. Pogačnik Marija, hči posestnika, samska, Klanec 13; roj. 17. XII. 1911, umrla 1. 1927. 10. 11 12 jan. Peternel Anton, delavec in posestnik, oženjen, Čirčiče 3; roj. 28. V. 1862, umrl 1. 1923. Zebre Marija, žena zidarja, Huje 16; roj. 19. IX. 1861; umrla 1. 1926. Berlic Marija, posestnica, vdova, Kranj 21; roj. 12. XII. 1858, umrla 1. 1927. Štirn Franc Bernard, vladni konceptni pripravnik, oženjen, Kranj 171; roj. 20. V. 1896, umrl 1. 1928. jan. Kokalj Primož, zemljak, oženjen, Klanec 11 ; roj. 7. VI. 1860, umrl 1. 1917. Jakofčič Marija, roj. Meglic, žena žand. narednika v pok., Kranj 47; rojena 2. I. 1865, umrla 1. 1931. jan. jan. Traven Margareta, delavka, vdova, Kranj, Kokr. pr. 32, roj. 27. VI. 1858, umrla 1. 1918. Poličar Helena, siromakinja, samska, Kranj 26; roj. 27. V. 1838, umrla 1. 1919. Pušavec Elizabeta, dekla, samska, Premskovo 44; roj. 19. XI. 1874, umrla 1. 1919. Pičman Lovrenc, posestnik, oženjen, Premskovo 57; roj. 16. VIII. 1848, umrl 1. 1923. 13. jan. Kummer Rudolf, uradnik v pokoju, samski, Kranj, Kokr. pr. 73; roj. 13. IV. 1846, umrl 1. 1921. Šavnik Karol, lekarnar in posestnik, oženjen, Kranj 137, roj. 29. I. 1840, umrl 1. 1922. 14. jan. Salberger Gregor, čevljar, oženjen, Kranj 121, roj. 27. II. 1849, umrl letp i917. Stirn Ana, zasebnica, samska, Klanec 31 ; roj. 20. VII, 1855, umrla 1. 1921. Windischer Alojzija, zasebnica, vdova, Kranj, 109; roj. 1. 1848, umrla 1. 1929. Zupan Jera, roj. Grašič, žena krojača, Rupa 31; roj. 15. 111. 1850, umrla 1. 1931. 15. jan. Žankar Marija, delavka, vdova. Klanec 14; roj. 15. VIII, 1849, umrla 1. 1924. 16. jan. Eržen Marija, žena krojača, Kranj 99; roj. 6. VIII. 18»9, umrla 1. 1917. Cvirn Marijana, delavka, omožena, Premskovo 20; roj. 14. XI. 1850, umrla 1. 1921. 17. jan. Bukovnik Marija, hči posestnika, samska, Rupa 40; roj. 3. X. 1897, umrla 1. 1921. Lunar Egidij, siromak, samski, Čirčiče 11; roj. 1. IX. 1857, umrl 1, 1924. Kralj Neža, delavka, samska, Premskovo 29; roj. 16. II. 1843, umrla 1. 1925. Engelman Karol, kovač, Kranj, Sav. pr. 15; roj. 1. XI. 1846, umrl 1. 1931. 18. jan. Šuštaršič Marija, žena kolarja, Kranj 61; roj. 5. XI. 1850, umrla l. 1924. 19. jan. Jereb Marija, služkinja, samska, Klanec 6; roj. 23. VIII. 1899, umrla 1. 1925. Depoli Kristina, roj. Simon, vdova brivca, Kranj 118; roj. 9. VI. 1850, umrla 1. 1926. Šavnik dr. Edvard, okrajni zdravnik v pokoju, Kranj 186; roj. 13. III. 1852, umrl 1. 1931. 20. jan. Urdih Terezija, žena posestnika, begunka, Prem- skovo 69; roj. 1. 1874, umrla 1. 1917. Zeball Helena, posestnica, vdova, Kranj, Kokr. pr. 56; roj. 20. III. 1864, umrla 1. 1918. Gorjanec Ivan, posestnik, oženjen, Kranj 125; roj. 16. VII. 1859, umrl 1. 1924. 21. jan. Jezeršek Franc, posestnik, oženjen, Klanec 4; roj. 29. III. 1842, umrl 1. 1920. Šumi Avguštin, ključavničarski pomočnik, samski. Kranj 103; roj. 1. IX. 1902, umrl 1. 1922. Modrijan Ludovik, uradni sluga, samski, Kranj 14; roj. 19. VIII. 1882, umrl 1. 1923. Grašič Uršula, žena kolarja, Premskovo 85; roj. 29. XI. 1892, umrla 1. 1927. Šipec Pavel, ključavničarski pomočnik, samski, Kranj, Kokr. pr. 10; roj. 9. XII. 1908, umrl 1. 1928. 22. jan. Rogelj Ivan, kovač, oženjen, Premskovo 42; roj. 22. XII. 1848, umrl 1. 1917. Močnik Matevž, siromak, vdovec, Rupa 38; roj. 5. IX. 1850, umrl 1. 1921. 23. jan. 24. jan. 25. jan. 26. jan. 27. jan. 28. jan. 29. jan. 30. jan. 31. jan. Blažnik Neža, zasebnica, vdova, Ljubljana - bolnica, stara 64 I., umrla 1. 1930. Perne Jakob, posestnik, oženjen, Huje 19; roj. 1. VIII. 1867, umrl 1. 1930. Hrovatin Josip, nadučitelj v pok., oženjen, Kranj, 115; roj. 28. X. 1844, umrl 1. 1918. Pečnik Apolonija, vdova usnjarja, Kranj 26; roj. 26. I. 1843, umrla 1. 1920. Grašič Mihael, krojač in posestnik, oženjen, Kranj 54: roj 13. IX. 1864, umrl I. 1921 Bizjak Marija, dekla, samska, Kranj 10; roj. 5. IV. 1868, umrla 1. 1926. Fende Marija, posestnica, omožena, Premskovo 39; roj. 3. VIII. 1862, umrla I. 1919. Zebre Ivana, roj. Košnik, užitkarica, Huje 10; roj. 6. I. 1852, umrla 1. 1929. Mezeg Lovrenc, delavec, oženjen, Gorenje 4; roj. 11. VIII. 1862, umrl 1. 1927. Koželj Jožef, užitkar, Klanec 9; roj. 2. II. 1848, umrl 1. 1931. Sire Jurij, voznik, vdovec, Kranj 185; roj. 7. IV. 1839, umrl 1. 1918. Marenčič Rajko, trgovec in posestnik, oženjen, Kranj, Sav. pr. 22; roj. 30. VIII. 1881, umrl 1. 1922. . Tavčar Terezija, roj. Raigelj, vdova želez, čuvaja, Kranj, Kokr. pr. 119; roj. 11. X. 1846, umrla 1. 1931. Pokom Fran. Kranjski župniki. Škof Tavčar je bil tudi energičen mož, ki se je znal potegniti za svoje pravice. L. 1589mu pošlje oglejski očak neke rimske dekrete kot svojemu podložniku. Škof Tavčar pa mu odgovori, da ako ni sufragan oglejskega očaka, marveč, da spada naravnost pod Rim, ker je ljubljanska škofija izvzeta od oglejske očakovine, katera se poslužuje vsake prilike, kako bi spravila eksemptno ljubljansko škofijo zopet pod svojo oblast, pa ni šlo. Hudi boji so vneli, zlasti glede Kranja2), kakor smo zgoraj omenili, a Tavčarjev naslednik Chroen je srečno dobojeval in zmagal ta boj. Velik pospeševatelj šolstva tudi je bil škof Tavčar. Na graškem vseučilišču je on vzdrževal na svoje stroške v posebnem zavodu 9 dijakov. Ako nahajamo med graškimi dijaki izredno število Kranjcev, je to dokaz, kako nujno so takrat na jugu občutili potrebo dobro izobraženih duhovnikov. Drugo vzgojevališče za duhovnike je Tavčar zasnoval v Gornjem gradu, kjer je pod vodstvom nekaterih duhovnikov študiralo 16 dijakov. Obnovil je staro šenklavško šolo, kjer je vzdrževal učitelja, pevce in 6 dijakov, ki so se bavili s študijami, glasbo in opravljali v stolnici nižje cerkvene službe. Škof Tavčar se je posebno prizadeval, da se pokato-ličanijo mesta in trgi. Iz lastne skušnje je vedel, da so se zlasti odličnejši in premožnejši meščani oklepali nove vere. Ti so imeli kot sodniki in svetovalci velik vpliv na ostalo prebivalstvo. V sporazumu z nadvojvodom je hotel pred vsem pri občinskih zastopnikih izvršiti temeljito izpremeni' bo. Prvi korak k temu je bil ukaz nadvojvode Karola, đ morajo vsi meščani, ki bodo na novo sprejeti, s Pr'se^ potrditi katoliško veroizpoved. Stem je postal luteranom vstop v mesta in trge nemogoč. Kmalu so bili v p°s^ meznih krajih luteranski mestni sodniki in svetovalci ofl^ stavljeni, posebno tam, kjer so se postavili na čelo novo-verskemu gibanju, kakor v Kranju in Radovljici. Tudi Ljubljani je na prošnjo škofovo nadvojvoda odstavil ve luteranskih svetovalcev in jih nadomestil s katoliškimi- V Kranju je mestno svetovalstvo sicer izvolilo kaj liškega sodnika, pa mu toliko časa nagajalo, da je odst pil. Hujskači so bili potem kaznovani z zaporom in denaf nimi globami. Koliko naklonjenost in zaupanje je škof Tavčar uži' li- va] na dvoru, spoznamo iz tega, da je bil poslan v upnih poslih na razne dvore in kraje, tudi v imenu na«' vojvodinje Marije je potoval na Nemško. Poverjena rnu 1 bila tudi uprava dveh bogatih samostanov na Koroške"1: Dobrlevasi in Milštatu. Auguštinski samostan v Dobrlev^ je upravljal 6 let (1; 88—94.), dvignil gospodarstvo, P°j plačal dolgove in skrbel za redno službo. Ker je nale'£. pri redovnikih na odpor, se je službi odpovedal in prevze upravo velikih posestev vitezev sv. Jurija v Milštatu, k*er je obdržal do svoje smrti. Škof Tavčar je zastavil slednjič tudi ves svoj vpl'v svojo skrb, da se ustanovi jezuitski kolegij v Ljubljal1_ Svoj načrt in pojasnilo je obrazložil v spomenici na P,, peža Klemena VIII. z dne 1-11-1593. Tudi nadvojvo^J Ferdinand se je zavzel dne 24 8-1596. za ta načrt, ki se' četudi zelo spremenjen, naposled le sprejel. Papež KIeme VIII. je dne 23-3-1596. izdal apostol, pismo, s katerim * je „Družba Jezusova" na Kranjskem vpeljala. Odlok na vojvode Ferdinanda ji je določil za dotacijo: dohod* frančiškanskega samostana v Ljubljani, ki se je imel 0 praviti, ubožnico pri sv. Jakobu in 2 drugi hiši poleg n'1 pristavo pred Turnom (zdaj Tivoli) z vicedomskimi ze ljišči in samostan Pletrije. ,(, Tavčar je še doživel veselje, da je sprejel prve L zuite v ljubljanskem škofijskem dvorcu, kamor so do5 dne 21. jan. 1597. , Škof Tavčar je prejel od nadvojvode Ernesta » 11-3-15938) pravico krvnosodstva (batine in vislice) -gospostva v Gornjegradu in na Goričanih, kakor p°P' njegovi predniki. L. 1594. dne 19-54) je prejel od nadvojvode do^ ljenje, da sme dobivati les za kurjavo iz gozda „WHt|C Škof Tavčar je bolehal že dalj časa in moral isK | zdravja v nekih toplicah pri Padovi. Zato pa je P0^ tudi za Kranj vže v naprej. Imenoval je po odpravi LaP1' cide dne 13 10-1595. Krištofa Treyber-ja, župnika cerRjiJj skega, za večnega ali stalnega vikarja (vicarius perpetu v Kranju. ie Umrl pa je škof v Gradcu dne 24. avg. 1597. K' čutil, da se mu dnevi življenja stekajo, je nadvojvodu 3 dinandu priporočil za svojega naslednika svojega de» . in generalnega vikarja Tomaža Chroena, kot „moža 1 « vrednejšega za ljubljansko škofijsko stolico", ako 11 j vladar katol. vero na Kranjskem rešiti in ohraniti. ^°|{0(ii Chroen je bil povabljen na pogrebno slovesnost po s $ Tavčarju v Gradec. Tam mu je nadvojvoda na sv. .^ijafl' dan (18-10.) osebno povedal, da ga imenuje za ljut)) skega škofa. Ljubljan. kapit. arhiv Fr. 19. St. 3. Kr. Zvon 1929 in 1930. Ljubljau. kapit. arhiv Fr. 162, 5. Kapit. arh. 1. c. Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Jožef Košir, kaplan v Kranju. Za tiskarno Tiskovnega društva Jos. Linhart, Kra"