Veliko nagradno žrebanje ob 30. obletnici Delavske enotnosti Ne spreglejte zadn je strani. Poiščite naročilnico in nam jo čimprej izpolnjeno vrnite. 22.III. se približuje! DELAVSKA ENOTNOST 26. FEBRUARJA 1972 - ŠT. 8 - L. XXIX IZ DELA ORGANIZACIJSKO-KADROVSKE KOMISIJE RS ZSS VOZXI RED PRIPRAV NA II. KONFERENCO ZSJ Komisija bo predlagala vodstvu slovenskih sindikatov, naj se zavzame za preložitev II. konference ZSJ, ker so priprave nanjo v zaostanku G3i Mercator vreme ni zanesljivo zanesljiv je Program priprav za II. konferenco ZSJ, ki naj bi bila 21. in 22. marca v Beogradu, je bil osrednja točka dnevnega reda zadnje seje komisije za organizacijsko in kadrovsko politiko Pri RS ZSS, ki jo je vodil podpredsednik RS ZSS Ivo Tavčar. Saturn te konference je sicer »uradno" že točno določen, da Pa »naj bi bila“ prav na ta datum, smo zapisali zato, ker obstajajo možnosti, da bi jo preložili. Kot je znano in tez za to konferenco — ogjavili smo jih kot prilogo št. 6 DE - bodo na nJej razpravljali o „sindikatih v samoupravnih družbenopolitičen in ekonomskih razmerah, ".teh vprašanjih — je dejal v svoji uvodni besedi na seji ko-isije Ivo Tavčar — smo v naši rganizaciji imeli v zadnjem asu temeljite razprave. O vlogi uidikatov v naši današnji druž-J Smo razpravljali na posebnih strniinarjih, o nalogah komuni-n v’ ^i delajo v sindikatih, pa osmih področnih posvetova-J1. ln nato še na aktivu komu-istov _ članov RS ZSS. Zato im — je poudaril Ivo Tavčar — da je vsebina pogovorov oziroma razprava v zvezi s pripravami za II, konferenco bržčas precej jasna. Po pregledu programa priprav za to konferenco, o katerem je razpravljala komisija, naj bi te priprave bile obsegale izvolitev delegatov za konferenco, razprave o tezah za konferenco in končno razprave o dokumentih konference. Delegate bo izvolil RS ZSS na seji 25. februarja, takoj nato pa naj bi se začele razprave o tezah za konferenco. O teh tezah naj bi razpravljalo čimveč izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, občinske sindikalne organizacije pa bi na vsak način morale organizirati takšno ra» pravo vsaj v eni delovni organizaciji. Udeležiti bi se je morali člani 10 OOS, člani organov upravljanja in organov družbe-no-političnih organizacij v delovni organizaciji ter predstavniki organov sindikata in ZS v občini. Razprave naj bi bile od 28. februarja do 3. marca. Od 6. do 9. marca naj bi o tezah razpravljali na šestih področnih posvetih, in sicer v Ma- riboru, Celju, Ljubljani, Kranju, Novem mestu in v Sežani. Te (Nadaljevanje na 2. strani) iin dr p V OKVIRU V razmišljanjih pred drugo konferenco Zveze sindikatov Jugoslavije, na kateri naj bi podrobno opredelili vlogo naše organizacije v samoupravni socialistični skupnosti, bomo gotovo prišli do skupne ugotovitve, da smo v prelomnem obdobju. S tem, ko si vse zavestne, napredne sile naše družbe prizadevajo pospešiti proces dozorevanja odločilnega vpliva delavskega razreda v naši socialistični samoupravni skupnosti, postaja vse bolj pomembna tudi vloga sindikatov, organizacije celotnega delavskega razreda. Eno je pogojeno z drugim in najbrž ne pretiravajo vsi tisti, ki menijo, da bodo sindikati imeli odločilno vlogo v nadaljnjem razvoju naše družbe. Jasno pa je, da bodo sindikati lahko odigrali svojo pravo vlogo samo tedaj, če bodo delovali samostojno, če bodo izražali voljo in interese delavskega razreda. Sindikati1 ne morejo biti nosilec oziroma izvajalec interesov, ki se oblikujejo izven delavskega razreda. Če bi na to pristali, potem tudi ne bi imeli pravice trditi, da predstavljajo organizacijo vsega delavskega razreda. To velja tudi za avantgardo tega razreda, za Zvezo komunistov, ki lahko pravilnost svoje politike preverja nizacij, vendar pa ne samo tam! Deluje in delovati mora v celotnem razvojnem procesu naše družbe, usklajevati mora posamezne, delne interese znotraj delavskega razreda in jih spraviti na skupni imenovalec. Skratka, politika sindikatov mora odražati tako sedanje, kakor tudi zgodo- samo s stališča interesov delavskega razreda in njegove organizacije. Naša organizacija deluje sicer predvsem znotraj delovnih orga- vinske interese delavskega razreda. Priznati moramo, da je bila doslej moč sindikatov vse prepogosto omejena le na odločanje o obrobnih, manj pomembnih vprašanjih. Sedaj, ko bodo prevzemali pobudo tudi za razreševanje najbolj pomembnih vprašanj naše družbe, se morajo za to ustrezno usposoboti in organizirati. Ustavno dopolnilo, s katerim so sindikati dobili pravico do zakonske pobude, pomeni nekakšen vzvod, s pomočjo katerega se bomo lahko lotili tudi najtežjih nalog. To velja tako za delo naše organizacije v delovnih organizacijah kakor za njeno delo na ravni občin in republike. Na vseh teh ravneh bomo imeli možnost, da zagotovimo svoj vpliv pri razreševanju odločilnih vprašanj dela in življenja delovnih ljudi. Sindikalna vodstva bodo torej morala odražati interese delavskega razreda na vseh tistih točkah svoje ravni, kjer se odloča o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi, v odnosu do svoje baze pa bodo ta (Nadaljevanje na 2. strani) 7 DNI V SINDIKATIH V prelomnem obdobju (Nadaljevanje z 2. strani) vodstva morala delovati predvsem kot pobudnik rešitev, kot organizator prizadevanj, da razrešimo probleme. To pa hkrati pomeni, da se bodo naša vodstva morala povezovati tudi z različnimi znanstvenimi ustanovami, še posebej takrat, kadar bodo pripravljala predloge za bistvene spremembe posameznih sistemskih rešitev. V teh okvirih dobiva nove razsežnosti tudi vprašanje obveščanja v naši organizaciji in obveščanja javnosti o delu sindikatov. Delavska enotnost, glasilo ZSS, dobiva večji pomen in povečane naloge; to velja za informacijsko službo RS ZSS in za informativno dejavnost v naši organizaciji nasploh. Povečane naloge so postavljene pred sindikate tudi na področju družbenopolitičnega in ekonomskega izobraževanja. Skratka, boljša obveščenost in višja stopnja izobraženosti članstva sindikatov vse bolj postaja pogoj, da bo delavski razred zares lahko odločal - in tudi odgovarjal - za svoje odločitve in da sindikati ne bodo živeli in delovali samo v svojih vodstvih, temveč tudi v svoji bazi. Ta razmišljanja smo povzeli iz razprave na zadnji seji organiza-cijsko-kadrovske komisije pri RS ZSS o pripravah na II. konferenco ZSJ. Objavljamo jih v prepričanju, da bodo v veliko pomoč povsod, kjer bo te dni tekla beseda o vlogi sindikatov v sedanjem prelomnem obdobju razvoja naše družbe. M. P. FOTO KRONIKA # FOTO KRONIKA Na drugi seji predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije so člani razpravljali o načrtu programske aktivnosti in o osnutku statuta Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije. Celotno gradivo je pripravljeno za III. kongres tega sindikata, ki bo na pomlad letos. Člani predsedstva so omenjeno gradivo z manjšimi pripombami sprejeli. V drugi točki dnevnega reda pa je član predsedstva Lojze Fortuna posredoval predsedstvu informacijo o nekaterih aktualnih vprašanjih ekonomske politike pri izvajanju stabilizacijskega programa. S tem v zvezi so člani predsedstva obravnavali tudi osnutke zakonov za stabilizacijo gospodarjenja, ki jih je zvezna vlada posredovala v javno razpravo. Kljub nekaterim pomislekom, predvsem pa neznankam, kakšne posledice bodo imeli ti novi ukrepi, je predsedstvo v načelu soglašalo z napovedanim paketom ukrepov za nadaljnjo stabilizacijo našega gospodarstva. ' (MŽ) RAVNE NA KOROŠKEM Nova sindikalna organizacija V ponedeljek, 21. februarja, je pripravilo predsedstvo OSS RAvne na Koroškem sestanek z delavci, zaposlenimi pri zasebnih delodajalcih. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik ravenskih sindikatov Alojz Jehart, so govorili o določbah kolektivne pogodbe o urejanju odnosov med delavci in zasebnimi delodajalci. Ker so vsi udeleženci sestanka izrazili pripravljenost, da se sindikalno organizacijo, so sestanek izkoristili za konstituiranje nove osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Za predsednika te nove OOS so izvolili Stanka Breznika. Udeleženci sestanka so se dogovorili, da bodo pridobili še druge delavce, da se vključijo v sindikalno organizacijo. (ma) RADLJE OB DRAVI Seminar za predsednike Pri predsedstvu Občinskega sindikalnega sveta v Radljah ob Dravi so sklenili, da bodo v okviru splošnega programa izobraževanja še ta mesec organizirali dvodnevni seminar za predsednike sindikalnih podružnic. Na seminarju jih bodo mimo drugega seznanili tudi z gospodarskim položajem v občini, posebej v delovnih organizacijah združenega dela. Vodilo seminarja bo akcijski program ZSJ, pripravljeno pa imajo tudi analizo stanovanjskega gospodarstva in upajo, da bodo lahko vplivali na hitrejši razvoj stanovanjske gradnje. Kako do veljave sindikata? Konferenca postojnskih sindikatov o učinkovitosti organizacije Postojnski sindikati so se v sredo zbrali na konferenci, da bi ocenili delo v zadnjih dveh letih in da bi se dogovorili o prihodnji aktivnosti. Uvod v razpravo je posredoval predsednik ObSS Postojna Tomaž Tušar, ki se je pomudil predvsem ob vprašanjih nadaljnjega razvoja samoupravljanja in samoupravnih odnosov v zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil oz. problematiki družbenega dogovaijanja in samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, kadrovski politiki in izobraževanju ter o organiziranosti sindikatov in njihovih metodah delovanja, medtem ko je namenoma „izpustil“ problematiko gospodaijenja. O njej naj bi namreč tekla beseda na eni bližnjih plenarnih sej ObSS Postojna. Referat predsednika Tušarja pa tudi razprava sta razkrila, da so postojnski sindikati na vseh ravneh — torej od izvršnih odborov osnovnih organizacij do občinskega sindikalnega sveta — v minulih dveh letih pravočasno zavzemali stališča do vsakokrat aktualnih vprašanj in da so se, upoštevaje interese članstva, opredeljevali tudi do akcij širšega pomena. Kratek stik pa še vedno nastaja v osnovnih orga- nizacijah, ki se zaradi zelo različnih vzrokov po kolektivih še niso mogle uveljaviti tako, da bi članstvo povsem zaupalo vanje. Zaradi tega se dogaja, da članstvo ostaja neinformirano tudi o tako pomembnih zadevah, kot so konkretna vsebina samoupravnih sporazumov ali pa, denimo, uveljavljanje ustavnih dopolnil v praksi. Po oceni predsednika ObSS Postojna Tomaža Tušaija, ki ji v razpravi ni nihče oporekal, je v tej občini največ četrtina takih sindikalnih organizacij, ki so o teh vprašanjih organizirale javne razprave s članstvom. V drugih Vozni red priprav na II. konferenco ZSJ Predlagani so kandidati za delegate na II. konferenci ZSJ in za člane komisije za splošni ljudski odpor pri RS ZSS (Nadaljevanje z 2. strani) posvete bodo vodili člani predsedstva RS ZSS in predsedstva republiških odborov posameznih sindikatov, udeležili pa se jih bodo predsedniki nekaterih večjih osnovnih organizacij, predsedniki občinskih sindikalnih svetov, predsedniki občinskih in medobčinskih odborov posameznih sindikatov ter delegati za konferenco s teh področij. Do 10. marca naj bi bilo v organizaciji RS ZSS in v republiških odborih posameznih sindikatov posebno strokovno posvetovanje o tezah za konferenco, ki bi se ga naj udeležili politični in strokovni delavci iz sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij, ter nekateri znanstveniki - družboslovci. Če bi bilo potrebno, naj bi bilo med 13. in 18. marcem še republiško posvetovanje o teh tezah, na katerem bi sodelovali vsi delegati za konferenco in člani predsedstva RS ZSS ter predsedstev republiških odborov posebnih sindikatov. O dokumentih konference naj bi med 13. in 18. marcem razpravljali v občinah, ko bi se skupaj z delegati dogovorili o morebitnih dopolnilih teh dokumentov ter o razpravah posameznih delegatov, do 20. marca pa naj bi bilo posvetovanje na republiški ravni z vsemi delegati, na katerem bi uskladili dopolnila konferenčnih dokumentov in razprave delegatov. Ta „vozni red“ priprav za II. konferenco ZSJ pa je bil na seji komisije deležen precej ostre kritike morda zato, ker so se sindikalne organizacije znašle v časovni stiski. Teze za konferenco so sicer že objavljene, še vedno pa ni osnutkov dokumentov, ki naj bi jih konferenca sprejela, kar zelo otežkoča pravočasno in dobro izvedbo priprav na to konferenco. Zato se je komisija tudi zedinila, da bo plenarni seji RS ZSS 25. t. m. predlagala, naj se v Svetu ZSJ zavzema za preložitev konference, če pa ta sugestija ne bo sprejeta, bomo v Sloveniji opravili pač tiste priprave za konferenco, ki jih bomo sposobni opraviti. Na koncu seje je komisija sprejela listo kandidatov za de- legate za II. konferenco ZSJ in kandidatov za člane komisije za splošni ljudski odpor pri RS ZSS. Med 40 predlaganimi delegati za konferenco je 27 delavcev iz neposredne proizvodnje. M. P. kolektivih pa organizacije tega niso storile — ne zaradi tega, ker njihova vodstva ne bi hotela, ampak zaradi tega, ker so jim vodilni ljudje svetovali, naj bi s tako občutljivimi vprašanji še malo počakali, da naj bi o teh zadevah za začetek razpravljali v ožjem krogu, da ljudi ne bi razbuijali po nepotrebnem ... To očitno kaže, da so uveljavljanju sindikata v notranjem življenju kolektivov na poti še velike težave, da pa tudi sindikati kot organizacija še niso našli prave organiziranosti in metod delovanja. To spoznanje, ki ga postojnski sindikati niso poskušali zavijati v leporečenje in fraze, vsekakor izpričuje iskreno željo in hotenje, da bi sindikat slednjič le pomenil učinkovito organizacijo delavskega razreda. Prav zaradi tega bi se po mnenju konference postojnskih sindikatov o teh vprašanjih morali zelo temeljito pogovoriti tudi na bližnji konferenci Zveze sindikatov Jugoslavije. Za „lastno rabo" pa je konferenca postojnskih sindikatov v okviru akcijskega programa predvidela nekatere rešitve, ki naj bi pripomogle k boljši organiziranosti, uspešnejšim oblikam delovanja in s tem k večji učinkovitosti sindikata ne le ria občinski ravni, ampak predvsem v delovnih organizacijah. —mG Za uresničitev sklepov kongresa Plenum je konstituiral svete republiškega odbora 0 Sprejet okvirni delovni program republiškega odbora, predsedstva in svetov Minula druga seja republiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva po svojem dnevnem redu pomeni uvod v delo odbora novega sklica. Tako je delovni program zasedanja predvideval konstituiranje svetov republiškega odbora, sprejem programa dela republiškega odbora in njegovih organov za letošnje leto, zatem pa še razpravo o finančnem poslovanju republiškega odbora v minulem letu in o predlogu proračuna odbora za letos. Sodeč po razpravi, ki seje razvila zlasti ob sprejemanju delovnega programa, bo delo republiškega odbora v novem sklicu zelo živahno. KONSTRITUIRANIH VSEH SEDEM SVETOV Upoštevaje izkušnje pri delu republiškega odbora in njegovih organov v prejšnjem sklicu, je republiški odbor konstituiral vseh sedem svetov - 12-članski svet za energetiko in rudarstvo, 10-članski svet za črno in barvasto metalurgijo, 24-članski svet za kovinsko in elektroindustrijo, 20-članski svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo, 11-članski svet za grafično industrijo, papirno predelovalno industrijo in založništvo, 16-članski svet za kemično industrijo, industrijo nekovin in industrijo gume ter slednjič 13-članski svet za gozdarstvo, lesno industrijo ter industrijo celuloze in papirja. V svetih bodo aktivno delovali vsi člani republiškega odbora, razen tega pa se je republiški odbor odločil svete še razširiti s člani, ki so jih neposredno imenovali v osnovnih organizacijah. S tem pa je v bistvu zagotovljeno, da bodo sveti republiškega odbora tudi kadrovsko dovolj močni, da bi lahko samostojno in učinkovito posegali v razreševanje problematike posameznih panog in dejavnosti, ki se v njih združujejo. Hkrati naj povemo še to, daje republiški odbor že sprejel tudi okvirne delovne programe svetov, v katerih so zajete predvsem naloge, ki izhajajo iz programske usmeritve III. kongresa tega sindikata, medtem ko bodo podrobnejše programe dela izoblikovali sveti sami. BOGAT DELOVNI PROGRAM Omejen prostor nam ne omogoča, da bi v celoti posredovali delovni program republiškega odbora tega sindikata v letošnjem letu in se bomo morali omejiti le na nekatera njegova poglavja. Vsekakor pa moramo povedati, da je delovni program kljub vsej načrtnosti vendarle samo okviren, saj bo vsakdanje življenje zanesljivo prineslo še nove naloge. Republiški odbor bo letos na plenarnih zasedanjih obravnaval predvsem naslednjo tematiko: — Ker kongres zadolžuje organizacijo, da se še bolj zavzame za uresničevanje ustavnih dopolnil o temeljnih organizacijah združenega dela, ki so bistvenega pomena za uveljavitev samoupravnega položaja delavcev, kot je zapisano v programski osnovi - bo republiški odbor na posebni seji obravnaval uresničevanje ustavnih dopolnil, še zlasti pa XXI. in XXII. dopolnila zvezne ustave. - Upoštevaje sklep kongresa, naj republiški odbor in republiški svet ZSS organizirano spremljata učinkovitost in smotrnost uresničevanja samoupravnih sporazumov, bo republiški odbor uvrstil to tematiko na dnevni red posebne seje. — Sklep kongresa, naj sindikat tudi v prihodnje aktivno sodeluje pri obravnavanju in razreševanju stanovanjske problematike, narekuje, da republiški odbor posebej razpravlja o stanovanjski politiki in stanovanjski gradnji ter o vseh drugih vprašanjih, ki zadevajo to področje. - Republiški odbor bo obravnaval pogoje gospodaijenja posameznih panog, všteVši sistem davkov in prispevkov, in si tako s konkretnimi predlogi prizadeval uveljaviti sklep III. kongresa, naj se spremeni sedanji sistem davkov in prispevkov. - Republiški odbor bo obravnaval izplačila iz civilnopravnih razmerij in tako imenovanega dela po pogodbah; prizadeval si bo ugotoviti, v kolikšnem obsegu so ti prejemki vzrok za neupravičeno socialno razlikovanje in kako to odpraviti. - Republiški odbor bo obravnaval uresničevanje pravic delavcev iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dal bo pobudo za ponovno uveljavitev zakona o predčasnem upokojevanju rudarjev, preveril bo sistem plačevanja dopolnilnih prispevkov za nadpovprečno število nesreč pri delu in realnost osnov za obračun nadomestila osebnih dohodkov za bolezenske izostanke, nato pa tudi predlagal potrebne ukrepe; - Na dnevni red republiškega odbora bodo prišla tudi vprašanja nočnega dela žensk in mladine, nekatera organizacijska vprašanja in seveda razprava o materialih in dokumentih bližnjega kongresa Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Program plenuma republiškega odbora je v dobršni meri tudi program dela predsedstva, saj v vsebinskem smislu ni mogoče ločevati dela predsedstva in republiškega odbora kot celote. Mimo tega pa si je predsedstvo zadalo nekatere pomembne naloge, med katerimi povzemamo naslednje tri: — Razprava o novi organizacijski povezanosti sindikata industrije in rudarstva, priprava poslovnikov za delo republiškega odbora in njegovih organov ter dopolnitev pravil osnovnih organizacij; - upoštevaje kongresni predlog, naj bi ustanovili sindikalno šolo pri Zvezi sindikatov Slovenije, bo predsedstvo razpravljalo o programu šolanja, o kadrovanju, financiranju in drugem; - razprava o sklepanju pogodb za zaposlovanje naših delavcev v tujini na podlagi pravilnika o pogojih, ob katerih smejo delovne organizacije pošiljati svoje delavce na delo v tujino. nn MURSKA SOBOTA Občinski sindikalni svet Murska Sobota je v sodelovanju z delavsko univerzo organiziral tridnevni seminar za sindikalne delavce in za predstavnike organov upravljanja. Tako po udeležbi kot po vsebini je bil seminar dokaj uspešen, udeleženci pa so bili z izbranimi temami povsem zadovoljni. Na seminarju so obdelali naslednje teme: Zveza sindikatov Slovenije in njene naloge v sedanjem političnem trenutku, metode političnega delovanja, ocena dela in analitična ocena delovnega mesta, samoupravni sporazumi in nagrajevanje v delovnih organizacijah, koncept splošnega ljudskega odpora, delovne in samoupravne komunikacije v delovni organizaciji, integracija - njeni motivi in rezultati - rekreacija in delovna storilnost. Pravna posvriovaliiira lili VPRAŠANJE: Pred 9 leti sem bil kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti premeščen na drugo delovno mesto kot vratar in sem prejemal od zavoda za socialno zavarovanje nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka. Dopolnil sem že 41 let pokojninske dobe in sem vložil zahtevek za starostno pokojnino. Zavod za socialno zavarovanje pa sedaj zahteva od mene, da pristanem na povračilo zneskov nadomestila osebnega dohodka, ki sem jih prejel za čas po dopolnitvi 40 let pokojninske dobe, to je za leto dni. Zanima me, ali je ta zavod upravičen zahtevati povračilo. Ker sem opravil mesečno 60 do 70 nadur, ki mi jih je podjetje posebej plačalo, bi rad vedel, če se tudi osebni dohodek za nadurno delo upošteva za izračun pokojninske osnove. L. A. - SMLEDNIK ODGOVOR: 3. odstavek 110. čl. temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju določa, da pravica v tem zakonu preneha v vsakem primeru, ko delovni invalid izpolni pogoje za starostno pokojnino po členih 24 do 27 temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. S tem pa preneha tudi pravica do nadomestila v zvezi s pravico do zaposlitve ne glede na to, ali delovni invalid uveljavi pravico do starostne pokojnine. Ker ste pridobili po določbi 27. čl. temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju pravico do starostne pokojnine z dnem, ko ste dopolnili pokojninsko dobo 40 let, vam je s tem dnem po zakonu prenehala pravica do nadomestila, ki ste ga doslej prejemali kot delovni invalid III. kategorije. Za izračun pokojninske osnove se ne upošteva osebni dohodek, ki ste ga prejeli za nadurno delo. Upošteva pa se osebni dohodek za delo v podaljšanem delovnem času v primerih, kijih določa statut vaše delovne organizacije. M. VEHOVEC DELAVCI »TOSAME«, TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA v DOMŽALAH. SE ORGANIZIRAJO KOT samoupravljavci Samoupravljanje po delavsko V predlog sprememb statuta podjetja so zapisali: »Samoupravna organizacija in organizacija podjetja morata zagotoviti delavcem takšen samoupravni družbenoekonomski položaj, da s svojim delom in z vsemi sredstvi, s katerimi podjetje razpolaga, neposredno in enakopravno odločajo o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti. Vsakemu delavcu mora biti omogočeno, da uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in tudi pravico, da uživa uspehe svojega dela in pridobitve splošnega materialnega napredka podjetja, da na tej podlagi čimbolj popolno zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti." To lepo zamisel pa bo šele treba uveljaviti v samoupravni praksi. Kako? O tem govori Tone Dolenc, predsednik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije v „Tosami“ in predsednik komisije za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu v Domžalah. SINDIKAT KOT POBUDNIK NEPOSREDNEGA SAMOUPRAVLJANJA »Delavci potrebujejo takšen sindikat, ki bo organizator in pobudnik neposredne samouprave proizvajal-cev- Ko smo jeseni 1970. leta izvolili nov izvršni odbor in sprejeli program dela, smo sklenili, da bomo najprej zagotovili vpliv delavcev na vse pomembne odločitve v podjetju. Na tako imenovane stare naloge sindikata, kot so skrb za rekreacijo, šport, organizacijo dopustov in druge, pa seveda ne bomo pozabili. Spoznali smo, da ni dovolj, če nekaj ljudi v sindikalnem vodstvu skuša Zagovarjati interese naših članov na sestinkih delavskega sveta, upravna odbora in kolegija. Pravo družbeno veljavo lahko dobi sindikat Se*e tedaj, če s svojimi prizadevanji omogoča delavcem, da se organizi-raJo kot samoupravljavci in da sami skrbezase." O tej družbeni vlogi sindikata so takrat prvič spregovorili tudi v startu podjetja. »Hkrati smo spremenili način čela izvršnega odbora. Poprej se je sindikalno vodstvo sestajalo in sklepalo, ne da bi se o problemih, kijih Je dajalo na dnevni red svojih sej, P°govazjai0 s članstvom. Zato smo e dog0vorjnj da se bomo pred vsa-° sejo pogovarjali z delavci v obra-m, kaj sodijo o zadevah, ki smo jih .a* na dnevni red. S tem smo zainteresirali za sindikalno delo širok krog ljudi." Pred leti so v tovarni sanitetnega materiala ustanovili ekonomske enote in v statut podjetja zapisali, a so sklepi delovnih ljudi v teh eno-ah osnovna oblika samoupravljanja. Ekonomske enote pa niso zaživele 10 teh samoupravnih teženj niso uresničili. »Kakih 700 nas je in delavec v obratu res nima možnosti, da bi sodeloval v zdajšnji samoupravni organizaciji. Zato jo bomo spremenili. Osnovna oblika samoupravnega udejstvovanja bodo postali zbori delovnih ljudi v organizacijskih enotah podjetja, ki bi jih sklicevali po potrebi, najmanj pa vsake tri mesece. V vsej delovni organizaciji pa naj bi sklicevali zbore delovnih ljudi najmanj enkrat letno." Te zamisli so že oblikovali v predlog sprememb statuta podjetja in zdaj razpravljajo o njih. »Pomembne spremembe bo doživel tudi osrednji samoupravni organ. Pri delavskem svetu nameravamo organizirati več odborov, ki naj bi zagotovili, da bi samoupravljavci odločali o vseh tistih zadevah, o katerih so doslej povsem samostojno odločali posamezni sektorji v upravi. Po stari organizacijski shemi so bili vodje sektorjev odgovorni za svoje delo le direktorju, po novem pa naj bi sektor - kot služba samoupravno organiziranega delovnega kolektiva — odgovarjal za svojo dejavnost tudi ustreznemu samoupravnemu organu v okviru delavskega sveta. S tem želimo preprečiti možnosti, da bi kdorkoli v tovarni odločal mimo kolektiva in proti njegovim težnjam." V predlog sprememb statuta so še zapisali: „Za zagotovitev družbenoekonomskega položaja, kot je določen v ustavi, zakonih in v tem statutu, imajo delavci pravico prekiniti delo, če so že izkoristili vse, s tem statutom določene oblike samoupravnega odločanja . .,. Prekinitev dela mora biti organizirana tako, da se poprej, ko delavci še delajo, imenuje odbor za prekinitev dela, ki mora ugotoviti, če je taka akcija upravi- čena, se pravi, če so izkoriščene vse druge možnosti za ureditev problema. Če odbor ugotovi, da so te možnosti izkoriščene in da gre za »življenjsko" važna vprašanja ali za kršitev samoupravnih pravic, določi čas za povzrc delavskemu svetu." SINDIKAT SE POGUMNO LOTEVA VSEH TEM, KI ZADEVAJO PROIZVAJALCE Spremembe v sistemu samoupravne organizacije bodo zagotovile večjo veljavo proizvajalcev v podjetju. To pa je šele prvi korak. V letošnjem letu nameravamo zagotoviti tudi večji vpliv delavcev pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Radi bi'uveljavili takšen sistem delitve, ki bi spodbujal delavce, da bi bili bolj zainteresirani za dobro delo na delovnem mestu in za boljše gospodarjenje podjetja. To bomo lahko uresničili le tedaj, če bo proizvajalec odločal o delitvi sredstev, kijih je ustvaril." Pred kakim mesecem dni se je izvršni odbor sindikalne organizacije v tej tovarni lotil tudi zelo zanimive teme: kako delijo darila iz reklamnih in reprezentančnih sredstev. V poročilo s te seje, ki ga je objavilo tovarniško glasilo, so zapisali: »Sindikat zagovarja popolno javnost stroškov, ki nastajajo pri odločitvah odgovornih oseb, saj gre za delitev dohodka, ki je ustavno neodtujljiva pravica samoupravljavcev. Prav tako sindikat dvomi v smiselnost prodajne politike, ki temelji na darilih, saj ne predstavlja nobene garancije, da bi se promet zato kaj povečal. V Jugoslaviji smo vsak za svoje delo plačani v svojem podjetju; če ima kdo premalo, naj to uredi v lastnem podjetju, nobene pravice pa nima zahtevati ali pričakovati, da si svoj standard izboljšuje z darili drugega podjetja." Tako se sindikalno vodstvo v »Tosami" pogumno loteva vseh problemov, ki zadevajo samoupravljavce. Te dni pripravljajo osnutek programa za Ietošnj" leto, ki bo rezultat široke razprave članov sindikata. Obenem pa tudi razmišljajo, kako bi se bolje organizirali in bi tako svoje programske zasnove lahko tudi uresničili. Najbrž bo treba približati sindikalno organizacijo članstvu v obratih, saj je očitno, da ima delavec v 700-članski osnovni organizaciji bolj malo možnosti, da učinkovito sodeluje pri oblikovanju sindikalne politike. JANEZ VOLJČ prekinitev dela; zahteve, ki so čile prekinitev, pa predloži diferencirana uporabnost baterij MIU9 vam omogoča optimalno izkoriščanje energije super zlata — za zahtevne aparate extra srebrna — za navadne aparate normal črna — za razsvetljavo PRIPOMBE, PREDLOGI IN STALIŠČA LJUBLJANSKIH SINDIKATOV H GRADIVU_ PODREDITI SE STABILIZACIJI »Zavzemamo se, da se mora celotna razvojna politika na vseh ravneh, s tem tudi v Ljubljani, podrediti osnovnim zahtevam stabilizacije," so poudarili člani predsedstva ljubljanskih sindikatov, ko so na zadnji seji obravnavali družbena in gospodarska gibanja v Ljubljani v letih 1971 — 1972. „To pomeni, da je treba celotno porabo spraviti v meje dejanskih možnosti, pri tem pa zagotoviti tudi kritje neporavnanih obveznosti iz prejšnjih let. Če so naš glavni in skupni cilj stabilna gospodarska gibanja ob dinamični gospodarski rasti, potem se moramo skupno izreči, da mora biti rast kolektivne, splošne in osebne porabe manjša od rasti družbenega proizvoda, davčne obveznosti gospodarstva pa morajo biti v primerjavi z družbenim proizvodom manjše od lanskih." Največ pripomb, predlogov in pobud pa so ljubljanski sindikati izrekli ob tistem delu dokumenta, ki obravnava nadaljnjo stanovanjsko gradnjo ter splošno in kolektivno porabo v Ljubljani. Glede stanovanjske problematike ljubljanski sindikati menijo, naj bi bila skupščina mesta Ljubljane pobudnik družbenega dogovora, ki bo zago- tovil trdno sodelovanje med investitorji in graditelji stanovanj. Le tako bo možno doseči nepretrgan dotok sredstev ter neprestano, masovno in racionalno gradnjo stanovanj. Preprečiti je treba tudi nadaljnjo razprodajo družbenih stanovanj pod ceno in z neekonomskimi odplačilnimi pogoji, kajti le z močnim družbenim stanovanjskim skladom lahko pozitivno vplivamo na to področje gospodarstva. Ob tem je treba sklad za uresničevanje solidarnostnih nalog ustanovitvi za mesto kot celoto. Težiti je treba k taki samoupravni organizaciji, ki bo zagotavljala največji možni vpliv pri upravljanju in odločanju o racionalnem poslovanju s sredstvi, namenjenimi za stanovanjsko gradnjo. Politiko urbanističnega programiranja in projektiranja so družbeno-politič ne skupnosti prepustile v pretežni meri specializiranim delovnim organizacijam, njihove vloge in mesta, pravic in dolžnosti pa niso dovolj natančno opredelile. Zato bi morale po mnenju ljubljanskih sindikatov občinske in mestna skupščina opredeliti izhodišča za celovito urbanistično programiranje in projektiranje ter hkrati zagotoviti potrebna finančna sredstva in kontrolo opravljenega dela. S sprejemom resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva se je vloga občinskih in mestne skupščine izredno povečala. Zato ljubljanski sindikati predlagajo, da dosedanji koordinacijski odbor za racionalizacijo in industrializacijo gradnje stanovanj pri mestni skupščini, ki je bil le posvetovalni organ, preraste v iniciativni odobr samoupravne interesne skupnosti. Z dogovorom med občinskimi in mestno skupščino ter drugimi zainteresiranimi je treba omogočiti skupnosti usmeijanje in uveljavljanje sprejete stanovanjske politike ter uresničevanje programa razvoja stanovanjsko-komunalnega gospodarstva v Ljubljani. Kar zadeva splošno in kolektivno porabo na področju Ljubljane, morajo po mnenju ljubljanskih sindikatov družbenopolitične skupnosti zagotoviti tak delež za financiranje družbenih dejavnosti, ki upoštevajo 95 % vrednosti za osebne dohodke po samoupravnih sporazumih, sredstva za materialne izdatke in sklade skupne porabe pa v mejah samoupravnih sporazumov. Ljubljanski sindikati s tem tudi nasprotujejo predlogu ZIS o 14-odstotni omejitvi splošne in kolektivne porabe. (ž) V čem Je ključ učinkovitosti sindikata? Pred II. konferenco Zveze sindikatov Jugoslavije im WoJ* dosedanji praksi sem se neštetokrat srečal z vprašanjem, kaj sploh zacj-110 °d sindikata, kaj nam pomagajo dobri sklepi in stališča naše organi-p0ye’ 1(0 pa nas nihče ne posluša, ko na naša vprašanja nihče ne odgovarja. ZSj° n Vprašania shšimo tudi danes, ko se pripravljamo na II. konferenco uj.. ‘ Delavci v delovnih organizacijah še dodajajo, da je mnogo laže kriti-težp1 m 86 samostojno opredeljevati v občini, republiki in federaciji, veliko j^Pa v delovni organizaciji. z8radh0n-‘ da 80 ^šni pogledi v veliki meri odsev neučinkovitosti v notranji viogebl smd'katov. Rešitev vidim najprej v pravilnejši opredelitvi današnje zac:,. sindikatov v samoupravni družbi in njegovi ustrezni notranji organi-fenimdrugič, z ustavo in statuti občin ter delovnih organizacij oprede-čev-1 Pavkami delavcev in možnostmi organizacije za učinkovito uresni-sindikatenal°S ci^ev’ zaradi katerih se delavci prostovoljno včlanjujejo v 0dgovn'Pra8-anje 0 današnJi vlogi sindikatov so skušali sindikati Slovenije renče /!*' na svoji drugi konferenci leta 1970. V dokumentih te konfe-so sin 7i Težko si je predstavljati, da je v vrečah, ki so trde k beton in ki so v celicah, kjer se ohranijo do tri leta več, bodoči zrezki ali okusne pečenke TOKOVI GOSPODARJENJA V ZDRUŽENEM PODJETJU ISKRA KRANJ SE PRIPRAVLJAJO NA USTANOVITEV TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA_ Zamisli se počasi bistrijo O tezah nove organiziranosti ZP »Iskra« bo v kratkem razpravljal poslovni odbor, nato pa kolektivi vseh organizacijskih enot • Kljub razčiščenim izhodiščem še veliko neznank NOVICE IZ KOLEKTIVOV ŽALEC Ko so v Združenem podjetju Iskra Kranj lani jeseni sprejeli akcijski program za stabilizacijo poslovanja, so hkrati izvolili tudi poseben akcijski program, ki naj bi skrbel za načrtno uresničevanje tega programa, ki vključuje tudi naloge v zvezi z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela znotraj ZP Iskra. Predsednika tega odbora Marjana Vrabca smo zaprosili za razgovor, da bi pojasnil, kako daleč so v ZP Iskra prišli s pripravami na ustanovitev temeljnih organizacij zdru- mo tudi organizacijskih enot. Že ob sprejemanju akcijskega programa za izvedbo stabilizacije pa smo sklenili, da bi še posebej proučili možnosti za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela tudi v tistih naših organizacij škili enotah -tovarnah, ki imajo bodisi več dislociranih obratov, bodisi so zelo velike in se v njih prepletajo različne veje proizvodnje. Te možnosti že proučujemo. Gre namreč za to, da je ZP Iskra doseglo v zadnjem času zelo lepe rezultate, vendar pa Iz izjave Marjana Vrabca, predsednika akcijskega odbora za izvedbo programa stabilizacije poslovanja v ZP ISKRA Kranj: »V dosedanjih razpravah smo razčistili večino vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela. Zato je naš odbor že lahko izoblikoval teze o ustanavljanju, statusu in organizaciji temeljnih organizacij združenega dela v sestavu ZP Iskra Kranj. 0 teh tezah bo že v kratkem razpravljal poslovni odbor ZP Iskra, takoj zatem pa še kolektivi v sestavu ZP Iskra.« 1; ženega dela in kakšni so najvažnejši problemi, ki se ob tem pojavljajo. ENOTNI V IZHODIŠČIH V smislu ustavnih določil, bi lahko temeljne organizacije združenega dela postalo vseh 20 sedanjih organizacijskih enot v sestavu ZP Iskra. V teh organizacijah pa obstajajo in tudi bolj ali manj samostojno obratujejo ali poslujejo še mnoge druge enote, ki bi jim glede na vsebino ustavnih določil tudi ribnica J PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT lahko priznali status samostojnih organizacij združenega dela, če bi se seveda delovni ljudje, ki v njih delajo, tako odločili, če so dejstva taka, kakšno stališče Je zavzel akcijski odbor ZP Iskra? Maijan Vrabec odgovarja: »Naš odbor je že izoblikoval leze o ustanavljanju, statusu in organizaciji temeljnih organizacij združenega dela v sestavu fP Iskra. Za zdaj menimo, da bi imeli 20 organizacij združenega nela, torej toliko, kolikor ima- Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti tudi neke vrste zenit, ko ob sedanji organiziranosti ne more napredovati tako hitro, kot bi pravzaprav moralo. Hočem reči, da je ZP Iskra sestavljeno iz tovarn, v katerih se prepleta zelo različna proizvodnja, oziroma določene faze iste proizvodnje opravlja po več enot v sestavu našega podjetja. Če hočemo hitreje napredovati, bi sedanje stanje morali spremeniti. Skupno stališče vseh, zaposlenih v ZP ,Jskra“ je, da bi največ dosegli, če bi se po novem organizirali po panogah proizvodnje. Pri tem bodo nastopile številne spremembe na različnih področjih. Z njimi moramo računati že zdaj, ko ustanavljamo temeljne organizacije združenega dela. To pa je tudi vzrok, da za zdaj predvidevamo samo toliko temeljnih organizacij združenega dela, kolikor imamo organizacijskih enot. O teh tezah bo že v kratkem razpravljal poslovni odbor ZP Iskra, za njim pa še kolektivi naših organizacijskih enot. Menim, da bo javna razprava potrdila naše zamisli, obenem pa dokončno izoblikovala bodoči programski koncept ZP Iskra in poiskala odgovor na tista vprašanja, na katera trenutno še znamo odgovoriti, čeprav bi morali, da bi temeljne organizacije združenega dela tudi zaživele." KJE SE ZATIKA? Iz tega, kar je povedal tovariš Vrabec, bi bilo mogoče razumeti, da ne predvidevajo večjih težav, dokler bo temeljnih organi- zacij združenega dela samo 20, kolikor je zdaj organizacijskih enot. Je ta vtis točen ali pa se morda motimo? Tovariš Vrabec ogovarja: „Ce bi na trgu vladah idealni pogoji, če torej obdobjem konjunkture ne bi sledile krize in recesije, res ne bi bilo problemov. Tako pa so in moramo najti rešitev tudi zanje. Nekaj takih odprtih vprašanj naj tudi navedem! Ne vemo še, kako naj bi to naredili, vendar bi morali pri pogojih za ustanovitev temeljnih organizacij zdmženega dela med drugim upoštevati tudi stališče, da mora biti taka organizacija sposobna za samostojno življenje, da, skratka, s svojim poslovanjem zagotavlja potrebno enostano in razširjeno reprodukcijo. Konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela v ZP Iskra nadalje odpira vprašanje o morebitni škodi, ki bi nastala, ko bi se posamezni del organizacije konstituiral kot temeljna organizacija in bi s tem povzročil škodo že obstoječi ali obstoječim temeljnim organizacijam združenega dela. Ne gre namreč samo za to, da je tako škodo težko ovrednotiti in povedati, v čem se izraža, ampak je še teže povedati, kdaj je škoda taka in tolikšna, da nekemu delu kolektiva preprečuje, da bi se konstituiral kot temeljna organizacija združenega dela. Konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela pa hkrati odpira tudi vprašanje glede razdelitve in velikosti njim pripadajočih sredstev. Enote že zdaj — in v bodoče ne bo moglo biti drugače — v medsebojnem poslovanju nastopajo bodisi s tržnimi ali pa z dogovorjenimi cenami, na teh cenah pa temelji tudi njihov obračun. Iščemo tudi odgovor na vprašanje, kako ukrepati v primeru depresij na trgu. Taka depresija bi se namreč nujno prenesla tudi v temeljne organizacije združenega dela, konstituirane iz sedanjih delov podjetja. Kako bomo reševali težke razmere, nastale zaradi depresij na trgu? S solidarnostjo ali še kako drugače? Ne gre samo za zagotovitev kolikor toliko normalnih osebnih dohodkov, ampak tudi za finančne obremenitve temeljnih organizacij združenega dela, denimo za odplačevanje njihovih anuitet. Podobni problemi, kot jih omenjam, pa lahko nastanejo tudi zaradi notranjih vzrokov. V posameznih organizacijah v sestavu ZP Iskra proizvajajo po več artiklov, nekateri so bolj, drugi manj akumulativni. Razdelitev teh artiklov na posamezne temeljne organizacije združenega dela lahko postavi nekatere izmed teh organizacij v zelo težak položaj, drugim pa navrže samo ,smetano1. Zaradi ekonomskih, kadrovskih in drugih vzrokov namreč ni možna tako .poštena1 razdelitev, da bi v tem primem vse temeljne organizacije združenega dela imele ne le enak start, temveč povsem izenačene pogoje poslovanja v prihodnje, kajti tudi nanje lahko vpliva stagnacija na trgu. Slednjič gre še za vprašanje kroženja delavcev iz ene v drugo temeljno organizacijo združenega dela in za premeščanje osnovnih sredstev iz ene organizacije združenega dela v dmgo. Zaradi nihanj na trgu moramo namreč s tem računati, če hočemo, da bi nekateri imeli preveč delavcev, drugi pa premalo in bi jih iskali drugje, namesto najprej v lastni hiši. Nekaj podobnega velja glede strojne opreme in drugih osnovnih sredstev. Premiki, o katerih govorim, so težavni in zapleteni že zdaj, po novem najbrž ne bodo nič manj." M. GOVEKAR | Poskus | je uspel ^ Kmetijski kombinat „Hme- 2 zad“ iz Žalca je pred meseci pri-5 čel gojiti belgijski radič, ki ga pri 2 nas imenujejo savinjski witloof. t Pred dnevi so iz Žalca poslali na N tržišče zadnje količine vvitloofa, 2 ki so ga letos pridelali 35.000 ^ kilogramov. Po zanimanju za to N novost na tržišču bi lahko pro-2 dali vsaj še dvakrat toliko belgij-2 skega radiča. y Prizadevanja za pridelovanje ^ te vrste zelenjave so uspela. K 2 temu je precej pripomoglo stro-2 kovno usposabljanje kombina-y tovih strokovnjakov v največjih N pridelovalnih centrih v Belgiji in 2 Nizozemski. V Žalcu računajo, 2 da bodo že v prihodnjem letu ^ pridelali sto ton tega radiča. Pri-N delali ga bodo v lastni proiz-2 vodnji, mislijo pa tudi že na ko-2 operacijsko proizvodnjo z zaseb-^ nimi kmeti. ti / MB SESTAVNI ELEMENTI ZA PALETNI TRANSPORT KRIVINE PAKETNIH VALJČNIH PROG se namestijo takrat, kadar je treba ravno tekoči transportni trak odkloniti za 45, 90 ah 180 stopinj. V profilno jekleno nosilo konstrukcije se na celični način vstavijo konični tekalni valji. Veriga z valji žene vsak valj. Transport lahko poteka v obe smeri. Vsaka paleta teče po krivini z največjo natančnostjo. Krivino lahko dobavimo v izbedbi, ki ni gnana. Palete se ne premikajo vedno v eni ravnini. Za transport v drugo ravnino smo razvili paletna dvigala. Transport je možen do višine 10 m. Ploščadi, ki je obdana s paletno valjčno progo, je dodana dodelitvena valjčna proga. Ploščad se po dodajanju polnoavtomatsko premika navzgor in navzdol. Na postajališču gnana valjčna proga paleto avtomatsko premakne in jo odžene v poljubni smeri. Ploščad teče samodejno nazaj na mesto naročila. Proces premikanja se lahko ponovi. Transportni proces lahko poteka tudi v obratni smeri. Priporočljivo je, da se dvigal, ki ni v območju predpisov za preprečitev nesreč, obloži. TOVORJENJE PALET Veliki obrati ženejo paleto s polnoavtomatskimi paletizeiji. To so naprave z visoko nabavno vrednostjo. Za majhne in srednje obrate so iznašli polavtomatsko rešitev z namestitvijo s paletami obloženega traku. Čez ta trak pride tok posameznih svežnjev, ki se na koncu traku odvzame z roko in se nato postavi na paleto. Pri horizontalnem transportiranju se prvi položaj oblikuje na paleti. Obloženi trak se hidravlično prestavlja navzgor v ugoden položaj za drugi, tretji ali četrti položaj. Upravljavcu torej ni treba ničesar vzdigovati, temveč samo pomakne svežnje na pravo mesto. Nabavni stroški za napravo so zelo majhni in znašajo kakih 10% polnoavtomatskega nakladalca. Na vseh dosedanjih namestitvenih mestih je bila dosežena največja gospodarnost. Veliko elementov, kot denimo, dodelilec, zaviralni valji in stikalni elementi, dopolnjuje program. Za sestavne elemente paletnega programa so namestitveni in shematski načrti na voljo. Vsi elementi so zajeti v cenikih. Paletni svežnji se v svojih merah in težah ne razlikujejo posebno. To je olajšalo razvoj sestavnih elementov. Smiselna kombinacija transportnih elementov in namestitev viličarjev vodi v večini primerov k upoštevanja vrednemu prihranku stroškov. Že s tem dosežemo ugodno amortizacijo. Če naj se palete avtomatsko transportirajo, se mora paletni material stalno pregledovati. Paleta naj se točno naloži. Sanišča palet morajo biti ravna, žeblje, ki gledajo ven, pa je treba odstraniti. IBZ-Oit TRBOVLJE INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA TONČKE ČEČEVE 45 £RED X. ZBOROM LJUBLJANSKE BANKE O poslovni politiki v letošnjem letu Minilo je nekaj mesecev in ^Pet se bodo sestali ustanovitelji jubljanske banke. Sprejeli odo številne akte, s katerimi aJe Ljubljanska banka obračun ?a SvoJe poslovanje v minulem etu. Največ pozornosti pa odo prav gotovo posvetih po-pohtiki banke v letu saj so razpravo o njenem j^utku začeli že novembra i.J?ri oblikovanju poslovne po-lke Ljubljanske banke bodo morah ustanovitelji upoštevati splošne gospodarske razmere, do katerih je prišlo lani. Zaradi Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti številnih ukrepov, ki omejujejo čezmeren porast posameznih oblik porabe in ki bodo zanes- ljivo vplivali na gibanje sredstev in s tem kreditnih naložb, bo treba jasno opredeliti letošnjo usmeritev aktivnosti Ljubljanske banke in začrtati temeljne cilje, ki naj jih banka letos uresniči. Eden takih ciljev pa je nedvomno izboljšati splošno in tekočo likvidnost banke, saj je to prvi pogoj za nemoteno poslovanje banke, njenih ustanoviteljev ter drugih poslovnih partnerjev. Takega izboljšanja pa banka ne bo dosegla le s tem, da bo del sredstev iz predvidenega porasta v letu 1972 rezervirala za zavarovanje likvidnosti, marveč bo morala s politiko usmerjanja sredstev izboljšati tudi sedanjo strukturo skupnih naložb: povečah udeležbo kratkoročnih kreditnih naložb in zmanjšati udeležbo dolgoročnih. Izboljšanju likvidnosti banke, usmerjanju kreditnih naložb, večjemu poudarku na skupnih vlaganjih in drugim vprašanjem, o katerih bodo ustanovitelji banke razpravljali v torek, 29. februarja, se v letošnjem predlogu akta o poslovni pohtiki pridružuje tudi vprašanje oblikovanja odnosov med podružnicami in osrednjo enoto banke. Podružnice naj bi se poslovno kar najbolj osamosvojile, tako da bi ustanovitelji in upravljavci lahko tudi prek njih vplivali na poslovanje banke. (mž) • CELJE Nove dobave za SZ Pred dnevi je celjsko podjetje Libela obiskala gospodarska delegacija iz Sovjetske zveze. Delegacija, ki jo je vodil J. J. Kuznje-cov, se je zavzela za povečano sodelovanje med Libelo in kupci v Sovjetski zvezi. To celjsko podjetje je sovjetskim kupcem že pred leti dobavilo tri pošiljke dozirnih elektronskih tehtnic za tovarne močnih krmil. Vse tehtnice delujejo dobro in prav zaradi tega se je delegacija zavzela še za uvoz osem kompletnih tehtalnih naprav. Kaže, da bo libela letos izvozila za 1.500,000 dinarjev svojih izdelkov v Sovjetsko zvezo. MB ■%%%%%%%%%%%*%% IZ ŠESTIH REPUBLIK ...v jugoslovanskih sindikatih PRED ODLOČITVIJO HRVAŠKA Če bo sprejet predlog mestnega sindikalnega sveta Zagreb, bodo v kratkem v tem mestu podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo. Razgovori v delovnih organizacijah tudi napovedujejo, da bo večina od 2500 delovnih organizacij v Zagrebu sporazum tudi podpisala. Po sporazumu naj bi do konca leta 1975 zaposleni v zagrebškem gospodarstvu izločali najmanj 5 % od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo, sporazum pa tudi predvideva, naj bi delovne organizacije namenile za stanovanjsko gradnjo najmanj 30 % sklada skupne porabe, s katerim prosto razpolagajo. Po tem sporazumu bi do leta 1975 zagotovili približno 2 milijona dinarjev, s čimer bi lahko zgradili 11.000 delavskih stanovanj. Prednost pri dodelitvi teh stanovanj naj bi imeli delavci z najnižjimi prejemki oziroma tiste kategorije delavcev, ki zavoljo skromnih sredstev podjetij ali zavoljo interne delitve stanovanj nimajo možnosti rešiti svojega stanovanjskega vprašanja. Trenutno primanjkuje v Zagrebu 30.000 stanovanj. Tretjina zamrznjenih Za kakih 30 % delovnih organizacij v Makedoniji še vedno veljajo določbe zveznega zakona o zamrznitvi osebnih dohodkov. Kljub temu, da so v tej republiki že sprejeli republiški zakon o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, je to delo po pisanju tamkajšnjega tiska ostalo na pol poti, na nekaterih gospodarskih področjih pa se niti še niso začeli dogovarjati o delitvi. Uvažamo sladkor, čeprav ga ne bi bilo treba Zaradi nestimulativne cene kmetijci obračajo hrbet sladkorni pesi, čeprav bi je lahko pridelali toliko, da bi popolnoma izkoristili vse zmogljivosti tovarn sladkorja. Lani so te tovarne obratovale s 70 % zmogljivosti, pri tem pa smo uvozili 20.000 vagonov sladkorja. Te V vsej državi proti socialnim razlikam Razprava o socialnih razlikah ni več samo načelna # Kmalu dokument Zvezne skupščine o neutemeljenih socialnih razlikah? V vsej državi se nadaljujejo razprave o neupravičenih socialnih razlikah v naši družbi, ki jih je spodbudila konferenca Zveze komunistov Jugoslavije. Vse kaže, da bo zvezna skupščina kmalu sprejela dokument o družbeno neutemeljenih socialnih razlikah, njihovih pojavnih oblikah in predlogih za njihovo odstranjevanje. Dokument bo vseboval splošno priporočilo za vse družbene dejavnike, hkrati pa bo zelo podrobno določil tudi naloge zvezne skupščine, zvezne vlade in organov zvezne uprave za sprejem kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, s katerimi naj bi odpravili neupravičene razlike in še posebej njihova žarišča. O tem, kje vse so žarišča socialnih razlik, ne govorimo več samo posplošeno. Tako so na seji mestne konference ZK Beograda ocenili, da so osnovni izvori razlik, ki niso v skladu z značajem naše družbe in načeli delitve po delu, neizoblikovanost sistema, slabosti politike, dohodka, razlike v ravni razvitosti in grobo kršenje ter izigravanje zakonskih predpisov. Na tej seji so predlagali, naj bi osebni dohodki delili usodo skupnega dohodka, zavzeli pa so se tudi za spremembo davčne politike, ki naj bi v prihodnje temeljila na skupnem dohodku delovne organizacije. V nasprotnem primeru bodo še naprej najbolj prizadete nizko akumulativne gospodarske panoge z velikim številom zaposlenih. Poslanci skupščine Črne gore pa bodo kmalu obravnavali kakih 40 zakonov ter informacij, ki zadevajo socialne razlike in delo državnih organov. Z zakoni bodo opredelili vprašanja ekspro-priacije, ugotavljanja porekla imovine itd. — hkrati pa prepovedali promet nepremičnin, zlasti z gradbenimi zemljišči. V Črni gori poudarjajo, da bi lahko mnogo nepravilnosti odpravili že pred sprejemom noviz zakonskih predpisov, vendar sta zelo očitna neučinkovitost državnih organov in nespoštovanje zakonskih predpisov. Zakone izigravajo tudi najbolj odgovorne osebnosti ter inštitucije. Razprava o socialnih razlikah prihaja torej v novo obdobje. Po ognjevitih govorih zahtevajo zdaj delovni ljudje otipljive dokaze, da bodo stvari krenile drugače. Dolgoletno omalovaževanje teh vprašanj je resno škodovalo našemu razvoju, morebitno preveliko poudarjanje razlik pa bi lahko povzročilo še več neprijetnosti. To je treba povedati, ker je čutiti nevarnost, da bi ogrozili tudi tisto, kar bi morali ohraniti — delitev po delu in poslovnost. Ljudje so upravičeno ogorčeni zaradi nezakonitega bogatenja, v ogorčenju pa je kaj lahko sprejemati različna, tudi gospodarsko škodljiva priporočila. Do negativnih pojavov ni prišlo zaradi pomanjkanja predpisov, marveč zaradi njihovega neupoštevanja in neodgovornosti. Zato bi bilo treba določiti realne ukrepe in jasne meje med zbiranjem političnega ugleda in resnim, trajnim in stabilnim socialnim programom. V programu bi moralo biti jasno določeno, kaj bomo urejali z zakoni, kaj s politično akcijo, kaj s samoupravnimi dogovori, kaj z davčno politiko, kaj z usklajevanjem pogojev gospodarjenja, kaj pa je mogoče pričakovati od dviga splošnega materialnega blagostanja. Prav takšen konkreten, ne demagoški, pa naj bi bil po napovedih predlagateljev program za odpravo neupravičenih socialnih razlik, ki ga pripravljajo v zvezni skupščini. V. K. SRBIJA NACIONALIZIRATI PRIŠPEKULIR AN O BOGASTVO! ** °Ua»vO P0®* melbrosia® j ubij« w Ali bomo dni je bil najavljen uvoz več desettisoč vagonov sladkorja, ki bo v prodaji po enaki ceni kot domači sladkor. Družba mora takoj pokriti razliko med uvozom in prodajno ceno na našem trgu - proizvajalci in predelovalci sladkorne pese pa se sprašujejo, komu vse to koristi? Branko Pešič, predsednik mestne skupščine Beograda, je v svojem referatu o vzrokih socialnih neenakosti in o bodočih ukrepih socialne politike v Beogradu predlagal, naj bi po hitrem postopku sprejeli zakon, ki bo omogočil odvzem vse lastnine, pridobljene z nezakonitim bogatenjem. Odborniki so z odobravanjem sprejeli tudi Peši-čev predlog, naj bi proučili odločbe zakona o nacionalizaciji zgradb, ki dovoljujejo posamez- —Tl— 72--— T7 Ml U F ST POHIŠTVO niku lastništvo dveh večjih oziroma treh manjših stanovanj, kar je po mišljenju Pešiča eno od žarišč špekulacij. Predsednik mestne skupščine je podprl predlog zakona IS Srbije, ki zahteva revizije vseh pogodb o prodaji stanovanj privatnim osebam, sklenjenih po 1. 1. 1966. letu. Zavzel seje tudi za revizijo sistema individualne stanovanjske gradnje, posebno kadar gre za objekte, ki jih grade za najemanje. Ko je govoril o socialni politiki mestne skupščine, je Pešič poudaril, da mora imeti v Beogradu prednost gradnja 10.000 stanovanj za delavce iz nizko akumulativnih podjetij. 41. /4'nrrjL Po realni EKSPOZE O IZPOLNJENIH NALOGAH ceni Izvršni svet Srbije je razpravljal o osnutku zakona o posebnih pogojih prodaje stanovanjskih zgradb in stanovanj v družbeni lastnini državljanom. Kupoprodaja stanovanjskih zgradb in stanovanj v družbeni lastnini je doslej potekala praviloma v korist kupca in ne v korist stanovanjskega sklada. Podatki kažejo, da je bila kupoprodajna cena družbenih stanovanj za polovico nižja od poprečnih prodajnih cen stanovanj. V večini primerov je bila udeležba 10-odstotna, rok plačila do 5 let, obresti pa 3%. Odslej naj bi bila lastna udeležba najmanj 25-odstotna, rok plačila 20 let, najnižje obresti pa 3 %. Vse pogodbe, ki so bile sklenjene v letu 1966, bodo spremenili. Če bo ugotovljeno, da so bile pogodbe sklenjene pod ugodnejšimi pogoji za kupca, bodo zahtevali preklic pogodbe. brez toka? Predstavniki združenega elektrogospodarstva in distribucijskih podjetij nenehno ponavljajo, da bomo v doglednem času, najkasneje pa leta 1974 oziroma 1975 ostali brez nujnih količin električne energije, če ne bomo zagotovili sredstev za gradnjo elektrarn ter prenosne in distribucijske mreže. Do sredstev za to pa je možno priti le z medrepubliškim dogovorom, ker obveze federacije na tem območju ne veljajo več. Pokrajine in republike šele pripravljajo kalkulacije, kaj naj store, ker doslej s to nevšečnostjo niso računale. Zveznim organom je zato možno upravičeno očitati nepotrebno zavlačevanje pri prenosu teh in drugih pristojnosti na republike in pokrajine. TE DNI SO REKLI Generalni dirktor SDK Anton Polajnar v Ekonomski politiki": Edino zdravilo za odpravo nelikvidnosti je omejevanje porabe oziroma poraba v mejah razpoložljivih sredstev, čeprav tudi s predpisi in sankcijami. Prepričan sem, da bomo v tem pogledu dosegli določene rezultate, vendar sam zakon tega vprašanja ne bo rešil avtomatično. Imeti moramo trden političen dogovor, da nihče nima pravice minirati teženj teh predpisov in da resnično začnemo delovati na področju porabe povsod tam, kjer ta poraba ni pokrita z denarjem. Če bomo to dosegli, potem bi po mojem lahko dah manjšo injekcijo gospodarstvu z emisijo denarja, da ne bi prišlo do zastoja v gospodarstvu. Toda pred tem moramo na vsak način točno določiti pravila igre, da takšna injekcija ne bi pomenila omogočanje neupravičene porabe in nadaljevanje takšne porabe. Nadaljevanja politike neupravičene porabe namreč ne sme biti! Sekretar v IS SRS Dušan Čehovin v pogovoru v uredništvu Dela: Še daleč smo od tega, da bi dosegli vsaj kolikor tolikšno ravnovesje v gospodarstvu. Nekoliko spremenjeni trendi v zadnjih mesecih izhajajo bolj iz administrativnega pritiska, kot iz prostega in racionalnejšega ravnanja gospodarskih dejavnikov. To kaže, da v leto 1972 prenašamo še vedno globoko neusklajena gibanja, ker vzrokov inflacije, nelikvidnosti in psihoze porabe kljub številnim ukrepom nismo obvladali. Ob tem pa se v za; četku leta 1972 odpirajo novi problem i, ki jih je prinesla devalvacija. Z devalvacijo je bila opravljena občutna prerazpodelitev stroškov, dohodkov in akumulacije. Teh prerazdeljenih sredstev akumulacije je po približnem računu v Jugoslaviji približno 9 milijard dinarjev. Približno 60 % teh sredstev se obrača znotraj gospodarstva, med izvozniki in uvozniki, del akumulacijo odhaja v inozemstvo skozi pove- čano dinarsko odplačilo dc^ov in obresti, en del pa se preliva predvsem prek nakazil naših delavcev v tujini. V gospodarstvu prihaja tudi do drastičnih situacij, ker podjetja zaradi povečanih uvoznih stroškov in odplačil izgubljajo večji del sedanje akumulacije. Če gospodarstvo ne bo imelo možnosti za povečanje proiz; vodnje in prodaje, čemur je zdaj na poti predvsem administrativno omejevanje uvoza, potem so pred nami še večje težave ih še večji pritiski na povečanje cen v naslednjih mesecih. Z zadi v naslednjih mesecih. Z zadrževanjem zamrznjenih cen se bodo poslabšala tudi blagovno denarna razmerja. Zadrževanje zamrznjenih cen pomeni še nekaj: na nekaterih kritičnih točkah bi moralo priti do večjih kompenzacij, to pa pomeni nevarnost ustanavljanja nove federalne kompenzacijske izvenproračunske bilance. Dolgoročni program politike cen vsebuje tudi odpi' ranje procesov kontroliranega prilagajanja cen v tem in naslednjih letih, postopno odstranjevanje disparitete cen, liberalizacijo cen in uvoza, ustrezno za; ščitno politiko, upoštevaje tudi razvojne potrebe itd. Zaustavljanje teh procesov in omeje' vanje dviga cen na 5 % ali zapj' ranje oči pred takimi problemi’ kot so vsa vprašanja cen infra' strukture v mestih, elektrike’ storitev itd. ter sprejemanje samo zelo kratkoročnih rešitev - to ni politika, ki bi mogla dab ustrezne rezultate. ENERGOINVEST MED PRVIMI Sarajevski Energoinvest je začel med prvimi v državi uresničevati tako imenovane delavske amandmaje. Več kot 22.000 delavcev, ki so zaposleni v 58 osnovnih organizacijah združenega dela, se je z referendumom izreklo za novi statut podjetja in samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev. Med najpomembnejšimi določili je uresničevanje pravic delovnih ljudi na podlagi minulega dela. Po določilih sporazum3 bodo dodatek na delovno dob° obračunavali v višini 0,5 %, Č delovno dobo v podjetju v višiflf 1 % za vsako leto. Na podlag1 teh odstotkov bodo izračV' navali tudi osebni dohodek- Pravico na nadomestilo za m1 nulo delo imajo tudi upokoje^1 delavci Energoinvestovih pod' jetij in celo družinski upok°' jenci. tradicionalni praznik cipuev v portoroškem zalivu Ciplje, žlahtne bele morske ribe, je mogoče loviti le enkrat na leto. To je takrat, ko se ciplji ob določeni temperaturi vode in zraka, v brezvetrju, oblačnem vremenu itd. zbirajo v jatah, največkrat v morskih plitvinah. In portoroški zaliv je kot nalašč za to. URE IN URE ČAKANJA NA OBALI S kolegom Andrejem Ulago sva imela srečo, da sva lahko prisostvovala temu enkratnemu ribiškemu dogodku. Povsem po naključju sva se znašla na prizorišču letošnjega ulova, kar v kopališču portoroškega hotela Riviera. Prvi hip sploh nisva yedela, kaj se dogaja. Mislila sva, da imajo zbor portoroški čolnarji, ko so bili ob obali razporejeni v krogu premera blizu 150 metrov. „Imava pa res srečo, poglej, ciplje lovijo,“ me je poučil Andrej, ki je sicer znan podvodni ribič. Na desetine trdih, izkušenih ribiških rok je že vleklo na suho ribiško mrežo. „Vse jutro so portoroški ribiči, ki so združeni v kmetijski zadrugi v Luciji, »dežurali", kdaj se bodo pojavili ciplji," je pojasnil Jule Lenassi, znani portoroški turistični delavec, ki lov cipljev spremlja v portoroškem zalivu že leta in leta. „Sicer pa'to »dežur-stvo“ traja že od začetka januarja sem .. Prejšnji petek se je ta ribiška potrpežljivost izplačala. Okrog 9. ure so z morja prvič dali znak za alarm. Piranski, portoroški in lucijski ribiči so s svojimi čolni, čolnički, nekateri pa kar z resnimi barkami pohiteli na kraj, kjer se je v jati zbralo največ cipljev. Takoj so ciplje obkrožili z dvema po 1000 metrov dolgima ribiškima mrežama in lov se je začel. ŠTIRI VAGONE OKUSNIH RIB Slo je vse po sreči in kot po maslu. Le deževati je začelo. To pa ni zadržalo na stotine radovednežev, ki so se zbirali na obali. Med njimi je bilo veliko turistov, ki ta čas v topli morski vodi portoroškega bazena uživajo počitnice. Zanje je bila to še posebna zanimivost. „Kolikšen bo letošnji ulov? “ je bilo slišati med radovedneži. Lani so jih menda ulovili devet vagonov. Takšna in podobna ugibanja pa je sem ter tja zmotilo spodbujanje vodje lova: ,,Dajmo, ragazzi.. . dajmo!" Ribiči pa so z velikim naporom - na vsaki strani mreže smo jih našteli kakšnih petnajst — centimeter za centimeter z golimi rokami vlekli plen k obali. Okrog tretje ure popoldne so bili ciplji v mrežah že tako na tesnem, da so jih ribiči lahko začeli s košarami, podobnimi mrežam, metati v čolne. Ta vsako leto enkratni ribiški „šport“ je trajal do trdega mraka, ko so po mnenju ribičev - še preden so ribe v Piranu stehtali - potegnili iz morja okrog štiri vagone teh okusnih rib. Letošnja bera lova na ciplje je torej nekoliko manjša kot v normalnih letih. Vendar menijo ribiči, da je še sreča, da so sploh kaj ujeli. Letošnje muhasto vreme v januarju in tudi v februarju namreč nikdar ni zbralo vseh tistih pogojev, ki so potrebni za normalno zbiranje cipljev v jate. Ribiči so bili v skrbeh še posebej zato, ker se je njihovim tržaškim kolegom posrečilo zajeti drugi znani vsakoletni „vlak“ cipljev že pred dvema mesecema. Če portoroški, piranski in lucijski ribiči prejšnji petek ne bi zajeli rib, bi se verjetno spet razteple, kajti temperatura morja je že previsoka. KJE STE BILI, PORTOROŠKI GOSTINCI? Marsikdo bi si ribe, sveže, pred petimi minutami ulovljene, privoščil kar na kraju samem. Toda nihče, še najmanj pa portoroški gostinci, niso bili toliko domiselni, da bi postavili stojnice in začeli peči ribe. Povprašal sem, zakaj tega ni storil nihče? Odgovoril mi ni nobeden. Molk je dal slutiti marsikaj. Veliko se govori, da portoroški gostinci že itak ne morejo najti skupnega jezika, kaj šele, da bi se skupaj pripravili za takšen praznik, kot je lov na ciplje. Časa so za to imeli dovolj od devete ure dopoldne do mraka. »Včasih je po Piranu in Portorožu ves teden dišalo po ribah, če so domači ribiči v plitvinah portoroškega zaliva zajeli na tone cipljev," mi je povedal Jule Lenassi. »Vedno so se našli prizadevni domačini in na improviziranih stojnicah prodajali in pekli ribe. Pa še dobro so šle v denar." Tekst: M. Ž1VKOVIČ Slike: A. Ulaga Koliko vagonov cipljev je v zadrgnjeni mreži, so se spraševali ribiči v čolnih? GORILNIKI Tih Lamborghini Gorilniki GO 3,5, GO 4 in GO 7 so namensko konstruirani za. ugradilev v manjše kotle za centralno ogrevanje, generatorje toplega zraka, kuhinjske štedilnike, itd. Moderni tehnično izpopolnjeni gorilnik daje vrsto prednosti uporabe kot: — Delovanje brez šuma, kar daje možnost uporabe gorilnika v prostorih, kjer je ta lastnost posebno zaželjena. — Mala dimenzija gorilnika omogoča minimalno uporabo razpoložljivega prostora. — Popolno izgorevanje goriva, daje inštalaciji ekonomičnost in ne povzroča onesnaženje ozračja zaradi dimnih plinov. — Avtomatska naprava zagotavlja pravilno delovanje gorilnika s pomočjo fotocelice in upravljanje gorilnika na daljavo s pomočjo sobnega in kotlovega termostata. TIK KOBARID G03,5 GO 4 GO 7 GO 7,5 Tehnični podatki Tip Max. poraba goriva kg/h Toplotna kapaciteta Kcal/n Moč elektromotor. 220/50 Max. viskoz. goriva pri 20° C min max GO 3,5 3,5 20 400 35 700 HP 0,125 1,6° E GO 4 4 35400 40 800 HP 0,125 1,6= E GO 7 7 40 800 71 400 HP 0,125 1,6° E GO 7.5. 7.5 71 400 .76 500 — A — — * — v mm Tip A B C D E F GO 3,5 310 235 200 65 100 40 GO 4 310 235 215 65 100 40 GO 7 310 235 215 77 100 50 GO 7.5 - - - Na bregu so stali domačini in turisti Od jutra do mraka so se portoroški ribiči trudili, da bi spravili enkratni pleh cipljev na suho PODOBE NAŠEGA Časa Spet smo se zbrali — z ustvarjalnim nemirom v očeh - na redni delovni sestanek. Lado, Jože, Polde in še številni drugi predstavniki kolektiva. Na nobenem obrazu ni več sledu negativne nostalgije za preseženo si- širšega območja Koritja pa tovariša Gregorja s perspektivo manj razvitih področij republike. Časopisi nadalje poročajo, da je tovariš Marjan ob priliki obiska v Ratju pokazal veliko razumevanja za gradnjo objektov za pitanje bekonov, medtem ko je tovariš Bogomil predaval ljudem o uresničevanju ustavnih amandmajev, še zlasti dveh delavskih. Delovni ljudje so toplo sprejeli v svo ji sredi tudi Tineta, ki je odprl novo smučarsko vlečnico in se udeležil volitev miss Kurje vasi. Razvijati bo treba samoupravno organiziranje ustreznih interesnih skupnosti ter samoupravno povezovanje in integriranje organizacij združenega dela, ki opravljajo storitve v sferi te potrošnje, z organizacijami drugih dejavnosti in na tej osnovi omejiti to potrošnjo v okvire realnih materialnih možnosti in racionalnega trošenja. Prav s tem namenom bo potrebno tudi fiskalno zajemanje sredstev za potrebe splošne porabe omejiti v ustrezne okvire in pri tem uporabiti načela, ki tuacijo: vse nosilce konkretnih zadolžitev prežema akcijska vnema. Kako ne! Sedanji čas je kot faza dejanj nadvse ustrezen. Ob vse bolj nakopičenih problemih se porajajo nove konkretne rešitve. Politična situacija je zelo razgibana. Razploženje delovnih ljudi se je bistveno okrepilo. Pregled notranje situacije ima Janez, naš delegat na zadnji konferenci. Na spodbuden migljaj predsedujočega vzame iz aktovke papirje in jih razvrsti po mizi. Po tem zardi, se odkašlja in začne: - Kot veste, tovariši, se pereča situacija počasi konsolidira. Kljub temu pa se ne moremo uspavati; biti moramo še naprej akcijsko usmerjeni in budni. V različnih sredinah je treba pravočasno reagirati, a če se pokaže potreba, tudi ustrezno ukrepati. Kot je znano, so naši vodilni ljudje okrepili stike s terenom. Ti okrepljeni stiki so med delovnimi ljudmi tudi že naleteli na zelo ugodne odmeve. Tako so prebivalci Tomaževa seznanili tovariša Štefana s problemi mesne industrije, občani s Najbolj pereča je še vedno situacija v zvezi s tekočimi gospodarskimi gibanji. Tu tudi ni mogoče v kratkem času pričakovati bistvenih premikov. Pri reševanju perečih vprašanj gospodarskega sistema bo treba ustvariti pogoje za mobilizacijo delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter vseh drugih gospodarskih dejavnikov za povečevanje produktivnosti dela, racionalno uporabo sodobne tehnike in tehnologije, modernizacijo in ,uvajanje avtomatike, za učinkovitejšo uporabo znanosti, znanja, kadrov, krepitev procesa integracije in poslovnega povezovanja. Pri tem velja opozoriti na potrebo, da odpravimo dosedanjo prakso, ko smo pričakovali rešitev izključno od države, ko smo se vdajali utvaram o vsemogočnosti sistema. Nujno moramo krepiti zavest, tovariši, daje treba ekonomske razvojne probleme reševati predvsem z lastnimi prizadevanji, tako, da se obračamo k sebi in se opiramo na lastne sile. Nujno potrebno bo torej odločneje in kar se da popolneje odpravljati posredovanje države v financiranju skupne in splošne porabe. jih določajo ustavna dopolnila glede obsega in načina zajemanja teh sredstev. Prav to je za notranjo situacijo bistveno, na razpolago pa sem tudi za morebitna vprašanja. Naslednje predavanje imam namreč šele čez dobro uro. — Je kakšno vprašanje? vpraša predsedujoči. Nihče si ne drzne pokvariti slovesne atmosfere. — Če ne, se tovarišu delegatu lepo zahvaljujem za analizo pereče situacije, mi pa prehajamo na drugo točko, na razpravo o delitvi viška razpoložljivih sredstev iz sklada osebnih dohodkov in materialnih izdatkov. Na zadnjem sestanku smo izoblikovali načelne kriterije za delitev, na današnjem pa se moramo dogovoriti o konkretnih zneskih na posameznih delovnih mestih. Kdo želi besedo? Skoraj vsi dvignemo roke. Dolgo bo trajalo, pomislim. To bi moral vedeti tudi predsedujoči in ne dajati na dnevni red notranje situacije skupaj z delitvijo. Vsaka točka je že sama zase dovolj za en sestanek: zakaj po nepotrebnem trpati dnevne rede!? VILKO BLATNIK SAVSKA ENOTNOST - ŠT. 8 - 26. FEBRUARJA 1972 STRAN 7 DELAVKI N VSAKDAN • DELAVKIN VSAKDAN • DELAVKIN VSAKDAN • DELAVKIN VSAKDAN • DELAVKIN VSAKDAN • »POHLEVNIH OVClC GRE DOSTI V ENO STAJO...« Pri Jesihovih doma se meni sploh ni zdelo tesno. Tu domuje neuničljivi življenjski optimizem mame Ane-Marije. Kakšne pregrade jev življenju že podirala ž njim! Menda m hudega na tem svetu, kar bi tej delavki prizaneslo. Ko sediva v lični, a tesni kuhinji in kramljava, me ta njen optimizem neprestano preseneča, v njeni pripovedi je stalno prisotno neko nasprotje čustev. - Bilo je hudo, zelo hudo, a bilo je vseeno lepo," pravi, ko obuja spomine: na trpko otroštvo v Beli krajini, ko so se po vojni z očetom rudarjem vrnili iz Francije, na strah, bežanje od doma, obup in bedo zaradi očetove zasužnjenosti alkoholu; na leta šolanja, ko je bila v črnomaljskem internatu v večnem stra- .""'71 č ttnrsr POHIŠTVO hu, kaj je doma, ko je bila slabo oblečena in večno osramočena zaradi dolgov pri neporavnani oskrbovalnim; sledijo spomini na težaška leta dela služkinje, delavke na cesti, na gradbiščih, v delavski menzi . . . - Vse je mimo, vse se je spremenilo. Bilo je težko, a lepo. Nikdar mi ni prišlo na misel, da sem kot delavka manj vredna. Danes ne čutim več tako. Včasih smo delo bolj spoštovali, danes spoštujemo denar, ta nesrečni denar. Vsak vidi samo sebe ... še snega pred blokom ne znamo složno skidati! Potem se je Ana-Marija v svojih spominih ustavila na najtežji postaji svojega življenja. Bilo je pred 12 leti, ko se ji je rodila hčerkica Mirjam. Mati in otrok, osamljeni, brez kanca razumevanja tujih ljudi za njuno usodno povezanost. - Najtežji čas je bil to, pravi, ko sem morala Mirjam za dve leti dati k mami v Belo krajino. Za naju ni bilo v tem velikem mestu skupnega doma, še tako skromnega ne. Vsa vrata so se pred nama zapirala, vrata tistih, ki so oddajali podnajemniške sobe, vrata uradov, na katera sva potrkali Ana-Marija, njen večni optimizem se ni predal. Hotela je streho, za hčer, za sebe. Kot priučena delavka, že takrat zaposlena na ljubljanskem Inštitutu za elektriko in vakuumsko tehniko, je sklenila nemogoče. Ob redni zaposlitvi prigarati še posebej denar za obvezni stanovanjski polog. - 635.000 starih dinarjev je bilo treba zbrati, zame več kot preveč! Takrat ji ni bilo dolgčas, se pošali. Hodila je pospravljat po hišah, prala od Viča do Prul. A vse bi prenesla, le s tem se ni mogla sprijaz- soba. A vse čisto, lično urejeno. - Pohlevnih ovac gre dosti v stajo, pravi Ana-Marija. A stajica male Petriče komaj najde prostor med štedilnikom in mizo. Ana-Marija je pokopala doslej že mnoge iluzije. Le primerno stanovanje za svojo družino si še želi. - Ne vidim izhoda! Za nas je možno le stanovanje, za katero bi plačala zgolj najemnino. Kaj bosta sanjala dva delavca o milijonih za novo stanovanje, če imata le toliko, da ostajata konec s koncem staknjena. najstletniki, pomagala učiteljem krotiti mladost. Kako čudovito so jo presenetili na šoli, ko so ji ob koncu poklonili denar za zadnje obroke šolnine. Kakšna nagrada je to bila, ve le ona, ki je morala poleg službe opravljati še hišniška dela, da je zbrala 50 starih tisočakov za šolnino. A pomagala ji je Mirjam, kije z otroškimi očmi vsak večer gledala svojo mamo, odraslo šolarko, kako se uči. Sanj o kemiji Ana-Marija ni mogla dosanjati, cena je bila previsoka . . . - Moja šolska kariera je dokon- L" Sanj o tem, da bi nekoč postala kemijski tehnik, Ana-Marija ni zmogla dosanjati, cena je bila previsoka niti, da Mirjam tako dolgo ni pri njej. A zmogla je nemogoče - pred štirimi leti se je tudi vselila v majhno stanovanje na Jamovi. Tako pripoveduje danes, ko je morda prvič v življenju resnično srečna. Dobro leto je, odkar se je poročila z vrstnikom iz domače vasi, zdaj poštnim delavcem v Ljubljani. Miriam je dobila sestrico Petri-co, Ana-Marija pa dobrega in skrbnega moža. Pri Jesihovih doma je v resnici tesno za štiri ljudi. 40 kvadratnih metrov, tesna kuhinja, pregrajena Nov štedilnik, hladilnik, da, to je uresničljivo. Novo stanovanje, vredno morda 200 štedilnikov - ne, to ni uresničljivo! Iluzije so pokopane, kajti Ana-Marija ve, kako je, kadar z nadčloveškimi napori hočeš nekaj doseči. Pred štirimi leti se je odločila in dokončala osemletko za odrasle. Sanjala je o tem, da bi postala nekoč kemijski tehnik. A kakšno ceno je plačala že za osemletko! Učila se je rada, bila je odlična in lepe spomine ima na ta čas. Sedela je v razredu kot mama med sedem- čana. Svoje delo v službi rada opravljam. Zdaj vse obete polagam na svoja dva otroka. Njima naj bo drugače, srečnejše, lepše, lažje. - Zdaj je tu Petriča! Mož dela le ponoči in včasih popoldne, da lahko dopoldne pazi nanjo. Upam, da bomo njeno varstvo tudi mi lahko slej ko prej drugače uredili. Da bo lahko tudi mož delal podnevi in počival ponoči, saj veste, kako je s spanjem podnevi . . . Ne, življenjski optimizem Ane-Marije ni zapustil. SONJA GAŠPERŠIČ s N i 5 s N > s s N * ! N I s I s s s n * 5 »PROSTEGA ČASA SKORAJ NIMAM!« Ne vem, če še drži podatek, da je v slovenskih podjetjih zelo malo osnovnih organizacij sindikata, ki imajo za predsednika žensko. Menda še zmeraj velja prepričanje, da ženske niso kdo ve koliko pripravljene sprejemati to odgovorno dolžnost, čeprav bi kazalo to trditev posebej preveriti. Nekoliko jo demantira naša današnja sobesednica, delavka ANGELA KASTELIC iz podjetja „Deloza“ v Zagorju ob Savi. Zaupala nam je namreč, da se sicer ne more pohvaliti z kdove kolikšnimi uspehi, vendar je v enem letu, kolikor je predsednica osnovne organizacije sindikata v tem delovnem kolektivu, vendarle poskušala izpolniti svoje naloge. Prepustimo ji besedo: - Naš odbor šteje sedem članov. Pet žensk in dva moška. Smo torej v večini, vendar smo največkrat soglasni, enotni. Mislim, da smo imeli doslej šest sej. Govorili smo o proizvodnji, o osebnih dohodkih zaposlenih, med katerimi je več kot 90 % žensk. - Zdaj nam gre nekoliko boljše. Poprečni osebni dohodek znaša okrog 950 din. Sama zaslužim na mesec 1000 din. Po 800 din na mesec prejemajo samo še čistilke. Za ta dohodek moramo vse trdo delati. Konfekcijski industriji se ne piše kdove kako dobro v našem gospodarstvu, toda če pomislim, kako slabo smo zaslužile še lani pomladi ali še prej, smo zdaj bolj zadovoljne. Naš kolektiv je že skoraj zlezel na zeleno vejo, seveda pa se ne spoznam v celoti na zapletene pogoje gospodarjenja. - Letos bo moral naš sindikat pomagati pri nadaljnjem razvoju podjetja. Načrtujemo nov obrat; delo bomo preskrbeli še 45 ženskam; to je za naše razmere kar krepak skok naprej. Dobro pa je to, da bomo po ureditvi novega obrata nekoliko manj utesnjeni, saj imamo zdaj v obratu stroj, pri Stroju. Angela Kastelic je mati dve leti starega otroka. Na srečo ima svoje stanovanje. Je sicer nekoliko vlažno, toda važna je streha nad glavo. Številne njene vrstnice so še vedno brez stanovanj in ker podjetje nima kdove koliko denarja za te namene, se bodo delavke še lep čas otepale s tem problemom. Angelin mož je rudar. Dela v obratu Kotredež rudnika Zagorje ob Savi in zasluži največ po 1600 din na mesec in kot je rekla, mora celo vsako soboto v jamo, posebno zdaj v zimskih mesecih. Prostega časa skorajda nima. Razpeta je med delom v podjetju in skrbmi za družinico. Edino njeno razvedrilo je kino. Kljub temu je zadovoljna in pravi, da bo ostala v tem podjetju, saj dela v njem že sedem let. Rada seže po časnikih in tudi Delavsko enotnost zmeraj prebira. Rekla je, da bo moral njihov sindikat nekoliko več storiti za razširitev tega časopisa, ker je edino sindikalno glasilo in je v njem zmeraj kaj zanimivega. Ne vem, če je Angela Kastelic že bila kdaj v časnikih. Najin pomenek je bil kratek, ker smo jo odtegnili zanj od dela. Nisem prepričan, če sem povedal vse, kar mi je pripovedovala. Želim pa, da bi njena delovna skupnost zares tako napredovala, kot je ona povedala s svojimi besedami, kratkimi, brez olepšav in vsakdanjih fraz. M. V. m00000000000000000000000000^0000000000000* Resnično reliku družina doma in v tovarni Dobro polovico vseh zaposlenih v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju predstavljajo žene in dekleta. Po svojih močeh si prizadevajo, da bi olajšale delo drugim ženam in gospodinjam. Vsak dan pride iz tekočih trakov Gorenja več tisoč gospodinjskih aparatov, v katere je vtkano tudi delo za- poslenih žena .. . Tokratni obisk je bil namenjen eni od samoupravljalk v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, članici delavskega sveta IVANKI BABIČEVI, zaposleni v skladišču servisa Gorenje. Ni bilo zgolj naključje, daje prišlo do srečanja z Babičevo. V upravi Gorenia so povedali, da sodi Ivanka med stare člane kolektiva, aktivno deluje v samoupravnih organih, je pa tudi mati petih otrok in tako lahko sama kar najbolj oceni prizadevanja in skrb Gorenja za zaposlene, posebej še za zaposlene matere. „Ze štirinajsto leto delam v Gorenju," je povedala Ivanka Babičeva, ko smo jo vprašali za nekaj najosnovnejših podatkov iz osebne izkaznice. „Stanujem v Paški vasi pri Šmartnem ob Paki in se vsak dan vozim v Velenje na delo z vlakom. Vseskozi delam v skladišču." Z delom je Ivanka zadovoljna. Kar pozna se ob mesecu, ko pride domov s kuverto. „Veste, z možem, kije zaposlen v zadrugi, morava preživljati še pet lačnih ust!" Ivanka Babič ima doma v Paški vasi še pet deklet — Bojano, Romano, Cvetko, Metko in Zlatko. Najstarejša, Bojana, se pri celjskemu Merxu, poslovalnici Šmartno ob Paki, uči za trgovko. Tudi Romana pravi, da bo trgovka, če si ne bo kaj premislila. Najmlajša Zlatka pa ima 11 let. Zdaj, ko so dekleta večja, že gre. Kljub temu je treba vstati ob štirih zjutraj in pripraviti za vso družino zajtrk. Ob petih odpelje vlak, ob tri četrt na tri pa je spet v Paški vasi. Dekleta zdaj največkrat pospravijo stanovanje, pomijejo posodo, pa opravijo tudi še kaj dmgega. Sicer bi bilo s časom bolj na tesno. Ivanka dekletom tudi sama šiva obleke, opraviti pa je treba še toliko drugih del, tako da velikokrat pri Babičevih sveti luč še pozno v noč. „Srečo imam, da sem zaposlena v tovarni, kjer imajo resnični posluh za težave in želje zaposlenih," pripoveduje Ivanka Babič. Nikoli ji ni bilo treba na delo v popoldanski izmeni, saj kdo bi pazil doma na dekleta. Ivanka se je z možem odločila, da si sezidata lastno streho nad glavo. V Gorenju je dobila 30.000 din posojila in prva plošča je že zabetonirana, pripravljena pa je tudi opeka. „Če bo le z zdravjem vse v redu, bomo letos nadaljevali z vsemi močmi," pripoveduje. Govori o toplem obroku, ki ga dobijo zaposleni v tovarni in ki je tak, da bi odtehtal kosilo. Pa o prispevku Gorenja za gradnjo vrtcev, šol, dmštvenih domov, za urejanje cest in drugih komunalnih objektov. Kot članica delavskega sveta je dobro seznanjena s problematiko in nalogami. Čas je priganjal. Posloviti se je bilo treba. Izvedeli smo še, da je Ivanka tudi članica gasilskega društva v domačem kraju, sicer pa je v Gorenju izredno zadovoljna z odnosi. „Tako smo v Gorenju resnično vsi skupaj ena sama velika družina, ki teži za tem, da bi se tovarna v prihodnje še hitreje razvijala in da bi bilo zaposlenim življenje še lepše!" -M- Republiški odbor SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE bo izdal KATALOG-3 OSNOV IN MERIL SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Vsebina kataloga bo zajemala: poglavitna načela zakona o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov in družbenega dogovora, določbe samoupravnih sporazumov vseh družbenih dejavnosti, napotke za uskladitev pravilnikov s sporazumi, odgovore na najpomembnejša vprašanja ob uresničevanju samoupravnih sporazumov in tabelarni pregled vrednosti značilnih skupin delovnih mest vseh samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti. Katalog-3 bo dotiskan v začetku marca 1972, založništvo in kolportažo je prevzela DELAVSKA ENOTNOST, ki sprejema tudi naročila. Cena izvoda bo 10 dinarjev. Vsem delovnim skupnostim in osnovnim organizacijam, občinskim in medobčinskim odborom Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije predlagamo, da naročijo Katalog-3 vsaj za vse člane svojih samoupravnih organov in za člane vodstev sindikata, po možnosti pa tudi za druge delavce. Katalog lahko naročijo tudi posamezniki. Zaradi omejene naklade Kataloga-3 ne bo v javni prodaji. Naročilnice pošljite na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. Člani okteta Gallus od leve proti desni: Matic POTOKAR, Lovro REŠEK, Albert KARIŠ, Janez ZADNIKAR, Jože HUMFR Jože POŽAR, Stane ČERŠEK in Stane URBANČIČ Lani sedemdeset nastopov Oktet Gallus prepeva slovenske in jugoslovanske narodne pesmi, slovenske umetne pesmi in renesančne skladbe Minuli ponedeljek smo na vaji obiskali člane slovenskega vokalnega ansambla okteta GALLUS. Fantje, zbrani iz različnih delovnih organizacij, so si prostor za vaje našh kar v eni sodnih dvoran ljubljanskega občinskega sodišča, kjer dela kot Na ramena vseh! Radeljska občina spada sko-rajda med nerazvite. Toda malo-kje v Sloveniji so majhni delovni kolektivi in občani žrtvovali toliko za šolstvo, otroško varstvo in zdravstvo kot v Radljah. Osem novih šol, dva sodobna vrtca in zdravstveni domovi so dokaz razumevajoče sohdarnosti vseh, v prvi vrsti delovnih organizacij. Po izdelanem programu za negospodarske investicije prispevajo skoraj vsi delovni kolektivi 1,5 % od bruto osebnih dohodkov še do leta 1976 za šolstvo in zdravstvo ter zberejo letno nad 800 tisoč dinarjev, kar ni tnalo. Kmetje prispevajo od ka-tastrskeaga dohodka, za vse pa veUa načelo „na skupnih rajnih prenesimo dediščino zaostalosti!" Razen tega dajejo delovni kolektivi še posebne prispevke. Solo na Pernicah so zgradili skoraj izključno s posebnimi Prispevki delovnih organizacij, Izven dogovorjenega sistema! Toda, so nekatere delovne organizacije, ki imajo sedeže izven občine, ki stojijo ob strani, mor-'k celo s prikritim zadovoljstvom, češ, izvlekli smo se. Še k°U žalostno je, da nerazumevanjih podjetij ne teži revščina. Med takšnimi so Ingmag Josip-t*°l> Marles Maribor, Stroj Radlje, Elektro Slovenj Gradec, estno podjetje Maribor in še sedem manjših kolektivov iz organizacij združenega dela. Čeprav delež, ki bi ga morale te elovne organizacije prispevati, ni ne vem kako vehk, pa vseeno Jthovo nerazumevanje povzroča ežave. Morda bodo pri tem ttneli kaj uspeha sindikati, ki so ljubili, da bodo zastavili svoj *v za to, da se skupne potrebe Prenesejo na ramena vseh, ki zd^° *C0r*sttli šolsko varstvo in _ ravstvo na področju občine Radlje. kw sodnik tudi njihov član baritonist Jože HUMER. Sicer pa so še ostali člani okteta prvi tenorist Matic POTOKAR, diplomirani jurist, zaposlen na republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo, prvi tenorist Lovro REŠEK, profesor meteorologije, zaposlen v „Iskri“, drugi tenorist Albert KARIŠ, vodja blagajne v „Delu“, drugi tenorist Janez ZADNIKAR, glavni urednik revije „Jana“, baritonist Jože POŽAR, ekonomist iz ljubljanske „Metalke“, drugi basist Stane ČEŠAREK, zastopnik tržaške firme ADIT, in drugi basist Stane URBANČIČ, šef ekonomske propagande v ljubljanski tovarni kemičnih izdelkov „Ilirija“. Umetniški vodja ansambla pa je Borut LOPARNIK, urednik tretjega programa ljubljanskega radia. Z Jožetom Humerjem, Stanetom Urbančičem in Borutom Loparni-kom smo se največ pogovarjali o delu in življenju ansambla. ,,Smo popolni amaterji, toda naše delo je visoko profesionalno," je za uvod povedal Jože HUMER. ,,Smo slovenski ansambel za slovensko občinstvo. To lahko dokažemo tudi s tem, da smo lani s sedemdesetimi koncerti in nastopi „preče-sali" vso Slovenijo. Šli smo povsod, kamor so nas povabili. Slovensko in jugoslovansko narodno ter slovensko umetno pesem smo prepevali v Hrastniška knjižnica že vrsto let životari. Njena vloga v kulturnem življenju te zasavske občine je minimalna. Vzrokov za to je več, poglavitni pa je nedvomno v nerazumevanju, da bi uredili boljše prostore. Novoustanovljena kulturna skupnost v Hrastniku je že ob prvih razpravah o izhodiščih svojega nadaljnjega dela menila, da bo morala vprašanju knjižničarstva v občini posvetiti večjo skrb. Na zadnji skupščini so predlagali, da bi za potrebe matične knjižnice preuredili sedanji mladinski klub, ker je to za zdaj edina možnost saniranja te ustanove. Temeljna kulturna skupnost je letos predlagala za delo matične knjižnice 100.000 din, s tem da bodo del sredstev vložili v adaptacijo prostorov mladinskega kluba, kjer naj bi poslej domovala knjižnica. Ugotovitve kažejo, da bi v preurejenih prostorih lahko uvrstili na police okrog 10.000 zvezkov. Čeprav to ne bo trajna rešitev za knjižnico v Hrastniku, bodo problem prostora le rešili za kakih 10 let. V tem času pa naj bi našli možnost za dograditev novih, večjih knjižničnih prostorov. Velikega pomena za nadaljnji razvoj knjižnice pa bo seveda tudi zagotovitev večjih še tako zakotnih krajih, kamor komajda zaide podoben ansambel. Štirideset celovečernih koncertov, petnajst mladinskih koncertov, enajst daljših in štiri krajše koncertne nastope smo imeli v več kot štiridesetih slovenskih krajih, razen'" tega pa še v Beogradu, Negotinu, Hvaru in Trogiru. Nastopali smo tudi v tujini, in sicer v ZRN, v Avstriji, na Nizozemskem in na Madžarskem. K tej bogati bilanci koncertnih nastopov naj še dodam številna snemanja za radio in televizijo doma in v tujini." Oktet v sedanji sestavi in pod imenom Gallus deluje že štiri leta in je nastal iz bivšega koroškega akademskega okteta. Vsi člani okteta imajo dolgoletne pevske izkušnje, saj so po večini vsi, še kot študentje, prepevali v obeh slovenskih akademskih pevskih zborih. „Kako bi na kratko predstavili vaš repertoar? “ „Naš program je bogat s slovenskimi in jugoslovanskimi narodnimi in slovenskimi umetnimi skladbami. Pri tem se izogibamo preveč oguljenih pesmi in takšnih, ki nimajo dovolj glasbenih kvalitet." ,.Poseben odnos pa gojimo do renesančne glasbe," je pojasnil umetniški vodja Borut LOPARNIK. „V Sloveniji smo prav gotovo edini vokalni ansambel, ki lahko nastopi s - sredstev za hitrejše obnavljanje knjižnega sklada. Menijo, da bi morali vsako leto uvrstiti na police vsaj po 500 edicij, saj bi le tako lahko privabili v knjižnico čim več ljudi. Knjižnica bi seveda morala biti odprta vsak celovečernim koncertom renesančnih skladb. Pri tem se trudimo, da bi bili koncertno stilno oblikovani. Zdaj, na primer, za novo sezono študiramo skladbe zgodnje romantike iz obdobja čitalnic." ,,In moram vam povedati," je dodal Jože HUMER," da smo pri vajah presenečeni nad lepotami skladb, ki nam jih odkriva to obdobje." „Potem si slovensko in jugoslovansko občinstvo lahko nadeja novih užitkov ob vaši lepi pesmi tudi letos? “ „Že v aprilu bomo odšli na enotedensko turnejo po Srbiji," pripoveduje Stane URBANČIČ, ki v ansamblu skrbi tudi za managerske posle. „Čaka nas turneja po Hrvaški, sodelovali bomo na ..Ohridskem letu", v tujini pa na mednarodnem festivalu ob Osojskem jezeru v Avstriji, nato v Grazu in proti koncu leta računamo, da bomo v okviru kulturne izmenjave med Belgijo in Jugoslavijo nastopili tudi v Belgiji in morda pod enakimi pogoji tudi na Poljskem. Seveda bo tudi letos naša osnovna koncertna dejavnost še zmeraj na slovenskih tleh, kjer bomo skušali zapeti res v vsakem kraju, v vsakem zaselku ali tovarni, kamor nas bodo povabili." M. ŽIVKOVIČ dan in opravljati tudi dejansko vlogo matične knjižne ustanove, to je skrbeti tudi za razvoj podružnic pri Steklarni in na Dolu ter po možnosti še za nekatera vaška območja. M. V. Od Pliberka : do Traberka j Med dokaj razgibano amatersko kultumo-prosvetno de- q javnostjo v Mežiški dolini zavzema posebno mesto glasbena e dejavnost. Tradicijo ima posebej še zborovsko petje, saj deluje — izjema so Ravne na Koroškem — v večjih krajih tudi ® po več zbomov. Zlasti se lahko postavijo Prevaljčani, kjer • deluje kar 5 odraslih pevskih zborov. Zato tudi ni naključje, 0 da je Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij Ravne q na Koroškem izbrala prav Prevalje za prizorišče V. _ tradicionalnega srečanja pevskih zborov iz Mežiške doline „Od Pliberka do Traberka". ® Prevaljčani, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, • ta vseh niti ni mogla sprejeti, so bili navdušeni nad veliko # ljubeznijo Korošcev do petja in tudi nad dokaj visoko ravnijo £ nastopajočih zborov. Prevaljčanom in drugim so se predsta- _ vili pevci iz Koprivne, Srne, Mežice, Šentanela, Prevalj, Ra- ” ven in Kotelj, kot gostje pa so nastopili tudi pevci sloven- ® skega zbora Edinost iz Pliberka v Avstriji. Vsakoletna revija @ pevskih zborov „Od Pliberka do Traberka" daje nove spod-bude za razmah zborovskega petja na Koroškem, posebej še q v Mežiški dolini. < ma) ^ 9•••••©••••••••••♦• Naposled tudi knjižnica ■//#//####//#/###//####///###/##/###/####■ CENTER ZA FUNKCIONALNO IZOBRAŽEVANJE IN SVETOVANJE pri Višji šoli za organizacijo dela v Kranju, Prešernova 11/11 RAZPIS FUNKCIONALNIH SEMINARJEV za mesec marec 1972 Po letnem programu funkcionalnih seminarjev za vodstvene in strokovne delavce v industrijskih podjetjih razpisujemo za mesec marec 1972 naslednje funkcionalne seminarje: 1. ŠTUDIJ DELA - SISTEM »REFA« od 6. do 18. 3. 1972 v Bohinju. 2. SISTEM ZAPOSLOVANJA KADROV od 22. do 24. 3. 1972 v Preddvoru, 3. OPERATIVNA PRIPRAVA PROIZVODNJE (I. del) od 13. do 17. 3. 1972 v Preddvoru, (II. del) od 20. do 22. 3. 1972 v Preddvoru, 4. OCENA DELOVNIH MEST IN DELOVNIH REZULTATOV od 20. do 24. 3. 1972 v Bohinju, 5. METODE IN TEHNIKE KOMUNICIRANJA od 28. do 30. 3. 1972 v Preddvoru, 6. KIBERNETSKI SISTEM 0PD od 29. do 31. 3. 1972 na Bledu • 7. EKONOMIKA ZA TEHNIČNE KADRE nadaljevanje od 6. do 8. 3. 1972 na Bledu Udeleženci seminarjev bodo prejeli na seminarjih vse potrebno gradivo, da bodo lahko aktivno sodelovali na seminarju ter pridobljeno znanje koristno uporabili v praksi. Vsi seminarji se začnejo prvi dan ob 10. uri. Priporočamo vam, da tudi vaše podjetje pošlje na seminarje strokovnjake, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z omenjeno problematiko. Obveščamo vas, da je udeležba na nekaterih seminarjih omejena, zato bomo prijavo upoštevali kot nepreklicno. 5 Pismene prijave pošljite CENTRU ZA FUNKCIONAL-$ NO IZOBRAŽEVANJE IN SVETOVANJE pri Višji šoli ^ za organizacijo dela v Kranju. Prešernova 11 — telefon $ št. 23-181. 5 CENTER ZA FUNKCIONALNO ^ IZOBRAŽEVANJE IN SVETOVANJE N S N e #r#/#//####///#///####/##//#////##/####/e DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 8 - 26. FEBRUARJA 1972 STRAN 9 IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavsko enotnost Ime in priimek: Točen naslov: Naročnino zg 12 mesecev v znesku 26.- din bom poravnal na tekoči račun CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991 ANALIZA GIBANJA NESREČ PRI DELU NA PODROČJU LJUBLJANE V zdravju je denar Vsaka najmanjša nesreča pri delu povzroči najmanj za 3400 dinarjev škode NAROČILNICA ZA ZBIRALCE NAROČNIKOV Ime in priimek Naslov Podpis 1 ..........................._..................................... 2 ................................................................. 3 _________________________________;.............................. 4 ________________________________________________________________ s _____________L_____________________________;..................... Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svoj pristanek in sam vplača naročnino za 12 mesecv na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991 Ime, priimek in toček naslov zbiralca naročnikov: Predsedstvo mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljane je na zadnji seji obravnavalo tudi analizo gibanj nesreč pri delu na področju Ljubljane za obdobje treh let. Analiza, ki sodi v okvir raziskave življenjskih in delovnih pogojev, ki jo je mestni svet Zveze sindikatov Ljubljane naročil pri Centru za raziskavo javnega mnenja republiškega sveta Zveze sindikatov, je pokazala, da nesreče pri delu upadajo, ker pa ne pomeni, da so razmere na tem podorčju že zadovoljujoče. Poglejmo si nekaj statističnih podatkov, ki nam zelo nazorno kažejo, kolikšno je bilo število nesreč pri delu v letih 1966 do 1970. Leta 1966 smo v Ljubljani zabeležili 10.663 nesreč pri delu, leto dni kasneje 8.835, dve leti kasneje 9.119 in 1970. leta smo imeli 10.049 nesreč pri delu. Podrobnejši pregled teh številk nam pove, da je bilo razmeroma veliko nesreč ob prihodu in odhodu z dela ter na službenih potovanjih. Tako je bilo 1968 leta tovrstnih nesreč 1.416, 1969. leta kar 1.537 in 1970. leta 1.460 nesreč. Tudi smrtnih nesreč je bilo v obravnavanem obdobju pri prihodu na delo in odhodu z dela SLAVKA RAK dela v Modni hiši že dobrih deset let, to je od njene ustanovitve. „Zelo sem zadovoljna. Že takrat, pred desetimi leti, sem si zelo želela celati v non-stopu.“ Bila je sama z dvema majhnima hčerkama in delo samo dopoldne ali popoldne ji je omogočalo, da je bila s svojima otrokoma vsaj pol dneva. »Delo na dekorativnem oddelku je težje, vsaj fizično, saj je treba prelagati težke preproge in tudi s kupci imamo več opravka kljub samo-izbimemu načinu prodaje. samm-M Veste, za nabavo predmetov večjih vrednosti in ne tako življenjsko nujnih se kupci počasneje odločajo. Radi in dalj časa se posvetujejo s prodajalci. “ „Zelo sem zadovoljna pri Modni hiši," je ponovila Rakovčeva. .,Do smrti ne bom pozabila, da so mi pred leti dali v celoti kredit za stanovanje. Res, da ga plačujem sama in to ne malo na mesec, toda kdor je izkusil in stanoval v „kolibi“ kot jaz, zna ceniti človeku primemo stanovanje.“ Rakova sedaj, ko ima sta- novanje in ko so hčerke ta-krat, ko ona dela, v šoli, rada in brez skrbi izpolnjuje želje strank in tudi brez odpora prelaga težke preproge. Zgornje nadstropje MODNE HIŠE v Ljubljani je namenjeno predvsem moškim Tekstilna industrija potrebuje direktna vrata do potrošnika. Tako so ugotovili pred približno desetimi leti proizvajalci tekstila in konfekcije v Sloveniji. Ustanovili so združenje in 12. decembra 1961 so že odprli prvo trgovino v Ljubljani. Modna hiša, kot so to trgovino imenovali, kak naj bi bila nekak prodajni servis tekstilne industrije. Tako so hoteli najti način, da bi direktno vplivali na potrošnjo. Šestnajst podjetij je bilo v začetku v združenju. Ko so odprli trgovino, jih je bilo 28, danes, po desetih letih, jih je že 48. V Modni hiši so že pred desetimi leti kot prvi prekinili s klasičnim načinom predaje. Nov samoizbirni način, s katerim so začeli prvi v Jugoslaviji, si je v zadnjih letih utrl pot že skoraj v vse naše trgovine. Seveda so imeli v začetku težave. Treba je bilo privaditi prodajalce na nov način prodaje in tudi kupci so se prve dni bolj plašno ozirali po razstavljenem blagu in čakali prodajalce. Kar nekako strah jih je bilo in se skoraj niso upali sami izbirati in »potipati" blago, razstavljeno na policah in po stojalih. Danes, po desetih letih, je to drugače. Vsak ve, da lahko izbira sam in ko bo našel tisto, kar mu je všeč, bo šele poklical prodajalca, da mu najde primemo številko ali odreže določen kos. „Trgovino smo takrat pred desetimi leti - iz nekdanjega skladišča -preuredili v rekordnem času," je pripovedoval direktor združenja Rudolf Polak. „Le tri mesece smo rabili za to. Res je, da so si zadnje dni pred otvoritvijo podajali roke mizarji, ki so postavljali police, in prodajalci, ki so jih polnili." In ko pri Modni hiši primerjajo tiste čase pred desetimi leti, se spominjajo tudi problemov, ki so jih imeli takrat, ko so imeli veliko polic in malo različnega blaga, in danes, ko jim resno zmanjkuje polic, da bi kupcu pokazali vse blago, ki ga proizvajajo člani združenja. In še to pravijo: pred desetimi leti je bila Modna hiša namenjena predvsem prodaji metraže in je konfekcija prišla v trgovino pri ,,zadnjih vratih". Danes konfekcija, ki je prav zadnja leta v velikem razmahu, spodriva metersko blago in terja vse več prostora. Prav zato pri Modni htši v Ljubljani iščejo načine za prilagoditev potrebam kupcev in seveda tudi nove načine prodaje. Prva sprememba, ki bo, kot pravijo v kratkem, bo ta, da bodo razdelili prodajne zmogljivosti tako, da boste recimo za otroka dobili vse v enem oddelku. Prav tako za moškega, žensko, za dom itd. In še neko novost pripravljajo, ki bo novost tudi v Jugoslaviji. „Pa o tem ne pišite še," so mi rekli. Modna hiša v Ljubljani je bila s svojimi 2.350 kvadratnimi metri prodajne površine prva trgovina združenja slovenske tekstilne industrije. Leta 1963 so odprli Modno hišo v Mariboru (4.500 kvadratnih metrov). Tri leta kasneje v Osijeku in letos avgusta bodo odprli svojo prodajalno (2.700 kvadratnih metrov) v Smederevu, ki bo zaradi bližine našega glavnega mesta privabljala tudi Beograjčane. »Naslednja je na vrsti zopet Ljubljana," je zagotovil tovariš Polak. Kar nekako smo jo zanemarili, čeprav smo že bili vključeni v izgradnjo Kraigherjeve ploščadi." Združenje tekstilne industrije Slovenije je torej praznovalo svojo desetletnico. Prav tako Modna hiša. Želja, odpreti direktna vrata do potrošnika, se je proizvajalcem v glavnem izpolnila, čeprav naša zakonodaja še ni dokončno rešila takega načina stika med industrijo in potrošnikom. Tekst - foto A. AGNIČ Oddelek, kjer je moškim kar nekako nerodno, je namenjen ženskemu perilu /-"P --'-^.-""'71 iiinsr POHIŠTVO ter na službenih potovanjih razmeroma veliko. Največ jih je bilo 1969. leta, ko se je smrtno ponesrečilo kar 35 delavcev, leto poprej je bilo 21 smrtnih primerov in 1970. leta 19 smrtnih primerov. Številne nesreče pri delu pomenijo še večje število izgubljenih delovnih dni. Pred štirimi leti je bilo izgubljenih 137.000 delovnih dni ali 19,5 dneva na eno nesrečo, 1969. leta 141.000 dni ali 18,5 dneva na eno nesrečo in 1970. leta 194.000 dni ali 17,2 dneva na eno nesrečo. Poprečno pa je bilo zaradi nesreč t pri delu dnevno odsotnih delavcev 1968. leta 436 delavcev, 1969. leta 450 in 1970. leta 620 delavcev. Relativno največ nesreč pri delu več — kot eno petino od skupnega števila - je bilo v ljubljanskem gradbeništvu. službe za varstvo pri delu, še niso povsem uspeli. Tudi samoupravni organi se v ljubljanskih delovnih organizacijah v preteklem obdobju niso sistematično ukvarjali z vprašanji delovnih pogojev, varnega in zdravega dela. To se vidi zlasti iz tega, da so bila na dnevnih redih samoupravnih organov samo redko in občasno vprašanja varstva pri delu. ŠKODA ZA GOSPODARSTVO Nesreče pri delu, pa se razume, povzročajo tudi ogromno škodo celotnemu ljubljanskemu gospodarstvu. Izmed mnogih oblik gospodarske škode, ki pri tem nastane, se omejimo le na en nazoren primer. Na temelju podatkov o izgubljenih VARSTVO PRI DELU ŠE NI NAJBOLJŠE Sredstvo a ohranitev svežine in vitalnosti Vrata do potrošnika Tesno povezana z zmanjševanjem nesreč pri delu je prav gotovo služba varstva pri delu v sleherni delovni organizaciji. „V zadnjih letih se je varstvo pri delu izboljšalo pa tudi odnos delovnih organizacij do njega," smo lahko prebrali v zajetnem gradivu, ki obravnava to problematiko. To se vidi tudi iz ocen o stanju objektov, opreme, odgovornosti glede odpravljanja pomanjkljivosti itd. V mnogih delovnih organizacijah na področju Ljublajne pa se zdaj pojavljajo novi problemi v zvezi z varnim in zdravim delom, posebej še ob vs j večji tehnični opremljenosti podjetij z raznimi napravami, ob vse večji delitvi dela, ob uporabi popolnoma nove tehnologije itd. Zdaj niso več nevarni nezavarovani stroji. Tudi ni več glavni problem v pomanjkanju osebnih zaščitnih sredstev, v njihovi nefunkcionalnosti, marveč je problem v novem delovnem okolju. To se zlasti opazi v velikih podjetjih, trgovskih obratih, hotelih, v komunalnih delovnih organizacijah itd. Konkretno so zdaj to vprašanja ogrevanja delovnih prostorov, dobre razsvetljave, ropota, vibracij, uporabe novih metod transporta itd. Dosedanji napori, da bi v delovnih organizacijah ustanovili posebne delovnih dnevih v letu 1970, ki jih je bilo skoraj 200.000, ugotovimo vsaj približno škodo, ki jo je utrpelo ljubljansko gospodarstvo, saj so samo sredstva za prvih 30 dni odsotnosti z dela znašala najmanj 6,5 milijona dinarjev. Hkrati pa je gospodarstvo izgubilo na neustvarjenem dohodku vsaj še enkrat toliko. Povsem realen obračun neuresničene akumulacije bi znašal 13 milijonov dinarjev. Prav zaradi nesreč pri delu ali poklicnih boleznih je v Ljubljani tudi vsaj 30 odstotkov invalidskih upokojencev mlajših od 45 let. To pomeni, da mora sklad invalidskega zavarovanja izplačevati najmanj 450 letnih invalidskih pokojnin. Samo ža teh 30 odstotkov invalidskih upokojencev mora omenjeni sklad letno izplačati najmanj 504.000 dinarjev. Še bi lahko naštevali primere, ki so vzrok nesrečam pri delu in poklicnim boleznim. Morda za zaključek navedimo še podatek, da vsaka, še tako majhna nesreča pri delu po dosedanjih izračunih povzroči najmanj za blizu 3.400 dinarjev škode. (mž) Drugi, oziroma tretji uslužbenec Modne hiše v Ljubljani je bil JANEZ LIPNIK, šef oddelka za konfekcijo. „To delo me zanima,“ pripoveduje tovariš Lipnik. ,.pravzaprav ni lahko. Vsaj za pol leta naprej se je treba odločati, kaj in kakšne modele bomo naročili pri proizvajalcu. Moda je pač muhasta. Prav težko je „pogruntati“, kaj bo kupcem všeč čez pol leta. “ Pri odločanju mu pomagajo razni modni časopisi, obiski sejmov mode po evropskih mestih in pa seveda kreatorji naših konfekcijskih podjetij. „Razmere v teh desetih letih so se kar precej spremenile, “ se spominja Janez Lipnik. „Včasih smo imeli za moške obleke sedem velikosti, danes jih imamo dvaintrideset, za hlače celo dvainštirideset. Včasih smo naročali tudi po 1.200 komadov enakih moških plaščev, danes največ 200. Ženskih plaščev imamo enakih največ 30, najpogosteje pa le po nekaj komadov. Izbira je pač večja, uniformiranosti pa nihče ne mara več. Potrošnja konfekcije je tudi pri nas iz dneva v dan večja. Naša podjetja, ker seveda veliko izvažajo, hodijo v korak z evropsko modo, zato je tudi izbira vsako leto pestrejša. Včasih smo „capljali“ za evropsko modo. Danes dobite pri nas tudi modele, ki so prav sedaj moderni v Parizu, Milanu ali Muenchnu, “je ponosno povedal Janez Lipnik. ŠPORT IN REKREACIJA TRIM tudi na slovenski obali niso avni vnih obju /pra-a in ti iz edih :dko pri Predsednik komisije za šport in rekreacijo pri obalnem sindikalnem svetu Koper, Robert Stropnik, je povabil minuli po-aedeljek na sestanek predstavnike delovnih organiazcij obal-nega območja, dabi skupaj zasnovali/načrt za realizacijo znane akcije TRIM. Sestanka se je udeležilo blizu Petdeset predstavnikov delovnih organizacij. Iz njihovega pripovedovanja smo razbrali, da niarsikje že kažejo zaposleni interes za novo gibanje „šport za vsakogar" in da ponekod že z nestrpnostjo pričakujejo potrebne kartončke. Ko je Robert Stropnik obraz- ložil namen akcije ter seznanil prisotne in jih opozoril na osnovne probleme v zvezi z realizacijo akcije TRIM, so sprejeli predstavniki delovnih organizacij konkretne sklepe. Tako so se domenili, da bodo start ali z akcijo v kolektivih na prvi dan pomladi, to je 21. marca, medtem ko bodo čas do takrat porabili za intenzivne priprave. Vsi so bili enotni v tem, da bo akcija uspela le v primeru, če bo dobro pripravljena. Dobro pripravljena pa bo v primeru, če bodo delavci v celoti seznanjeni s tem, za kaj gre, in seveda, če ne bo pretežko dobiti potreben kartonček. Skratka, z akcijo, to je z vpisovanjem aktivnosti bodo pričeli predstavniki obalnih delovnih organizacij čez mesec dni, to je na prvi spomladanski dan. Ko je bilo na sestanku govora o športni aktivnosti na obalnem območju, so prišli na dan znova problemi, ki tarejo številne naše športnike oziroma športne funkcionaije. Gre za pereče pomanjkanje potrebnih objektov, ki hromi dejavnost in obenem omejuje možnosti njenega nadaljnjega razvoja. Žal se s tem problemom ne srečujejo le na naši obali; temveč povsod tam, kjer pri odgovornih forumih in posameznikih ni kdove koliko interesa oziroma posluha za po- XIV. ZIMSKE IGRE TEKSTILCEV NA POHORJU SO USPELE LOVORIKA ZA BPT TRŽIČ :ijih rimo pelo so isot-i mi-spo-nem Požene >nov S svečano otvoritvijo ter Pozdravom nastopajočim in vodjem ekip pred hotelom Bel-‘evue se je začela na Pohorju z* lePf°rst° i-^tavo melbrosia' atd boljša mesta med posamezniki in ekipami. Tudi organizacija samega tekmovanja, ki je bila v rokah marljivih delavcev osnovne sindikalne organizacije Mariborske tekstilne tovarne, je bila odlična, ne glede na slabe vremenske pogoje. Med samim tekmovanjem je namreč krepko jočih, ki ga je bilo opaziti na deževalo. Pohorju kljub slabemu vremenu Nastopajoči so tekmovali v tako rekoč na vsakem koraku, petih starostnih razredih, zato pa je splahnelo, ko so tekmo- je organizator pripravil kar 3 steze. Tekmovanja so potekala na vseh treh progah hkrati. Borbeno vzdušje nastopa- XlV. zimska tekstiliada. Tekmovalce in častne goste, med ^jimi so bili predsednik OSS Maribor Slavko Ožbolt, direk-a . *0r MTT Svetozar Vesnaver in J]an' dru8i, je pozdravil predsednik s ^Publiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva, Stjepan Saubert. Zimska tekstiliada je bila po udeležbi rekordna: kar 317 nastopajočih iz 35 delovnih ko-ektivov se je potegovalo za naj- To (ega 450 o za >ko-:tno jev. Zmagovalna ekipa BPT Tržič (Laibacher, Frantar, Dovžan, Čarman in Nadižar). Foto: Slavko Modrinjak :, ki po-clju-aka, i po naj-xle. nž) ZA NASLOVE OSS Maribor 344 smučarjev Letošnje občinsko sindikalno ,ekmovanje v smučanju je bilo ^sdno množično. Na tekmo-VanJu je nastopilo 344 tekmo-valeev in tekmovalk iz 41 delov-Uih organizacij ObSS Maribor. a smučišču Habakuk je orga-u^ator pripravil dve progi, na aterih so tekmovalci nastopili v treh starostnih razredih. ^ izredno lepem sončnem j^menu in na odlično pripravkih progah smo bdi priča žalnim borbam za najboljša e$ta med posamezniki in eki-, ki. Posebno zagrizen boj je u med smučarji MTT in TAM ^a Pokal ObSS Maribor v skup-plasmaju vseh treh ekip ^5 let, 35 do 45 let in nad *et). Zasluženo so zmagah ,>čaiji MTT, ki so imeli neko- 1. Kores Konstruktor 34,2, 2. Skupni vrstni red moških Pukl ŽTP in Rojs MTT 34,5,4. . ekip do 35 let, 35 do 35 let in Pučko Marles 36,5, 5. Anderlič nad 45 let: 1. MTT 706 točke, liko bolj izenačeno ekipo. Pri ^iskah je pokal za skupni pla-^udobda Modna hiša. . a svečani podelitvi priznanj Sl Predsednik ObSS Maribor tek ° ®žbolt poudaril, da so rib ovanja v okviru 0bSS Ma" ter°r P°stala izredno množična ko V rekreativnem pomenu zelo lekt-Stna za zaP°slene člane koča /V°V‘ Prav zat° bo komisija tek P°rt Srbela, da bodo tudi tak °Vania v drugih panogah g0 °i mn°žično obiskana. Zma-renc"Cem V Posamezni konku-SreK1 6 Predsednik predal zlate, boljših bronaste kolajne, naj-n° |ast ek’Pam pa pokale v traj- ^ezultati: I I ženske do 35 let: M. hiša 37,4,6. Livk MTT 37,8. Ženske do 45 let: 1. CerpesM. hiša 45,6, 2. Dogša Verna 48,1, 3. Popenko Del. un. 48,1. Ženske ekipno: 1. Modna hiša 115 točk, 2. ŽTP Maribor 103.5, 3. Konstruktor 92,5, 4. MTT 82,5. 5. Marles 69, 6. IMP 52 točk. Moški do 35 let: 1. Klanjšček MTT 49,2, 2. Lunežnik Slovenijales 50,8, 3. Jurčič Zavod Stadion in Rajtmajer PA 51.6, 5. Puh IMP in Gartner Z. Stadion 51,9, itd. Ekipno do 35 let: 1. IMP 471, 2. Slovenijales 446.5, 3. MTT 445, 4. Marles 444.5, 5. CPMT 438,5, 6. ŽTP Mar. 432,5, 7. Elektrokovina 427, 8. Elektro 405, 9. TAM-Tezno 402,5, 10. Metalna 402 Moški do 45 let: 1. Medved Dravske el. 31,2, 2. Kovše Metalna 32,0, 3. Šalecl TAM-Tezno 32,3, 4. Asi IMP, 5. Sevčnikar šol. c. blag. promet 32.6, 6. Novak Konst. Ekipno: TAM-Tezno 239, 2. Dravske elektrarne 232,5, 3. Metalna 219.5, 4. ŽTP 206, 5. CPMT 202.6, Atmos 192,5. Moški nad 45 let: 1. Valentinčič Konstruktor 32,2, 2. Mahič Metalna 43,2, 3. Strugar MTT 35,6, 4. Hrušman Svila 37.2, 5. Engler AP 37,2, 6. Godunc TAM-Tez 37,7. Ekipno: 1. MTT 63, 2. TAM 48.3. ŽTP 31. ,2. TAM 689,5, 3. ŽTP Maribor 669 hd. J.RAIŠP valci zapustili bele proge Po-hoija in se preselili v halo na Mariborskem sejmišču. Ob zvokih poskočnih melodij Vilkovega ansambla je marsikdo pozabil na to, kdo je ekipni zmagovalec tekstiliade Pohorja 72. Podelitev plaket, pokalov in praktičnih nagrad je bila na moč slovesna. Praktične nagrade je prejela več kot polovica nastopajočih. Najlepšo zmago so si to pot priborih smučarji Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v postavi Šarman, Frantar, Dolžan, Nadižar in Laibacher. Domačini, smučarji MTT, so se svojim kolegom iz Tržiča sicer dobro upirali, vendar so na koncu morali priznati premoč Gorenjcev. Smučarji BPT Tržič so poleg prehodnega pokala - velike kristalne vaze, ki jo je daroval pokrovitelj — prejeli v trajno last še pokal MTT in pokal OSS Maribor. Ekipno so se na Pohorju najbolje odrezah: 1. BPT Tržič, 2. MTT (PrahL Perhavec, Rojs, Klanšček, Gobec), 3. Toper Celje (Uršič, Pevec, Kundih, Vrečko, Klepač), 4. Tekstil-indus Kranj, 5. Jugo tekstil Ljubljana, 6. Tekstilni center Kranj, 7. Svila Maribor itd. Nedeljskega, že VII. zimskega pohoda na najvišji vrh v trebe človeka in vprašanje njegovega prostega časa. Ob tem hočemo povedati le to, da bo tako, kot mnogokrat doslej, tudi v tem primeru marsikaj težko speljati ob tolikšnem pomanjkanju osnovnih športnih naprav. Seveda je pri vsej stvari najvažnejše to, da tisti, ki jim je akcija namenjena, in tudi tisti, ki jo organizirajo, ne zgubijo dobre volje in da ne vržejo puške v koruzo. Sodeč po dosedanji praksi pa se kaj takega na Koprskem gotovo ne bo zgodilo. Prav tu so namreč že večkrat dokazali, da se da tudi iz nič napraviti marsikaj. A. Ul. V* * ^ Karavankah, združenega s proslavo tridesetletnice znane bitke na Stolu, po kateri je pogorela prejšnja Prešernova koča, se je udeležilo skoraj 600 ljudi. Tako množična udeležba presega vse dosedanje, dosežena pa je bila ob izredno slabem vremenu, pravzaprav v viharju. Organizatorji izražajo priznanje vsem, ki so v tako neugodnih razmerah dosegli Stol, obenem pa želijo, da bi prihodnji pohodi postali še bolj množični. Taka želja organizatorjev je razumljiva, vendar pa vseeno vzbuja nekatere pomisleke in vprašanja, na katera bi morala odgovoriti ne le občinska zveza združenj borcev NOB Jesenice kot organizator, ne le planinska društva, ki oskrbujejo svoje postojanke v tem delu Karavank oziroma v širšem pomenu besede — v naših gorah nasploh, ampak mora nanje odgovoriti naša družbena skupnost kot celota. Ob vsej ljubezni do planin in spoštovanju tradicij NOB bi npr. veljalo razmisliti o tem, ali naj bi tudi v prihodnje vztrajali pri tako množični udeležbi na prireditvah takega značaja, kot je bil nedeljski pohod na Stol, ne da bi pri tem upoštevali vremenske razmere in vsaj minimalne možnosti oskrbe v obstoječih postojankah. „ Veselje “ pač hitro mine vsakogar, ki ure in ure pešači po ledenem dežju, snegu in burji v postojanka, kamor je namenjen, pa se še zdrenjati ne more, da bi se vsaj pogrel, da o drugem ne govorimo. Takih „srečnežev“ pa je bilo na Stolu v nedeljo vsaj sto, če že ne več. Vsi so se seveda pohoda udeležili po lastni volji, torej so sami krivi, ne pa organizatorji, ampak. .. Prav ta „ampak“ pa razkriva jedro vseh pomislekov in vprašanj. Zakaj npr. udeležba pri pohodih na Stol iz leta v leto narašča? Prav gotovo tudi zaradi tega, ker neštetim „navadnim“ ljubiteljem planin pomeni edino možnost, da bi v zimskem času dosegli enega izmed vrhov v naših gorah, se dan ali dva zadržali v planinski postojanki in se odpočili, naužili čistega zraka in miru. Nekaterim, ki pridejo med prvimi ali ki so dovolj predrzni in nesramni, se to tudi posreči. Poskušajo pa seveda vsi, ne glede na to, v kakšni kondiciji so ter s kakšno opremo razpolagajo. Lahko bi rekli, da smo zdaj „skupaf“. V tem namreč, da bi ob podobno slabih vremenskih razmerah, kot so zadnjo nedeljo bile na Stolu, kazalo pohode tudi prestaviti na drug datum, skratka, počakati na lepše vreme. To bi vsekakor bilo lažje in tudi cenejše kot pa morebitna reševalna akcija, ki doslej sicer še ni bila potrebna. Ob še večji udeležbi in ob slabem vremenu pa lahko pride čas, ko se taki akciji ne bo mogoče izogniti, da o morebitnih žrtvah niti ne govorimo. Drugič pa gre za naslednje: številne planinske postojanke, morda celo visokogorske, bi bile obiskane tudi v zimskem času, če bi le bile odprte. Zdaj so zaprte od konca jeseni in vse do poletja samo zaradi tega, ker planinska organizacija ni deležna tolikšne in take družbene pomoči, da bi zgolj iz lastnih sredstev lahko storila kaj več, kot dejansko zmore, da so torej postojanke odprte vsaj v glavni sezoni. Zaradi premajhnih zmogljivosti in zastarelosti tudi tedaj obiskovalcem ne morejo nuditi niti minimalnega udobja. Graja seveda leti na oskrbnike in drugo osebje po kočah. Tudi oskrbnika in ostalo osebje v Valvasorjevem domu pod Stolom in v Prešernovi koči na Stolu so v nedeljo storili vse, kar so le mogli, da bi nekako spravili pod streho čimveč udeležencev letošnjega pohoda. Če jim izrekamo priznanje za njihovo prizadevnost in voljo, pa hkrati pozivamo ne le udeležence letošnjega pohoda na Stol, marveč vse ljubitelje planin, da se vsak v svojem okolju aktivno zavzamejo za drugačen družbeni odnos do planinstva kot slovenskega narodnega športa, skratka za neprimerno večjo družbeno materialno pomoč planinski organizaciji, ki bo naslednje leto praznovala že 80-letnico dela in bostoja. Kaj planinstvo za Slovence pomeni, ne bi ponavljali. Opozorili pa bi, da ob minimalnih vlaganjih sto tisočem naših delovnih ljudi in mladine lahko omogočimo zdrav in cenen oddih ter rekreacijo ne le poleti, ampak tudi v zimskem času. Tega pa se žal ne zavedamo ali pa preradi pozabljamo. Tudi zato precenjujemo lastne sile in izzivamo naravo, tako kot smo jo zadnjo nedeljo na Stolu. M. GOVEKAR Na smučiščih okrog planinskega doma na Slivnici, je bilo prejšnjo nedeljo zelo živahno. Kljub temu, da je sneg že skoraj skopnel, ga je bilo na severozahodnih pobočjih Slivnice v - W Klavska enotnost - št. s - 26. februarja 1972 še vedno dovolj, da so organizatorji - sindikalna podružnica SGP ,,Gradišče" iz Cerknice, lahko izvedli tekmovanje v snuku in slalomu. Tekmovalo je 49 članov in pod-mladkarjev SGP ..Gradišče", SGP Grosuplje, Stanovanjskega podjetja Vrhnika in ,.Bresta" iz Cerknice. To sindikalno prvenstvo ..Gradišča", oziroma srečanje smučarjev navedenih podjetij, je bilo letos prvič. Vseeno pa je to že tretja tovrstna prireditev na Slivnici. Poleg petega slivniškega veleslaloma študentskega kluba in prvenstva »Bresta" so s tem zadnjim v nedeljo verjetno zaključili letošnjo zimsko sezono na Slivnici. Rezultati: V generalni razvrstitvi 1. Tone Zalar, TSS Cerknica, 2. Božo Resman, Brest, 3. Sašo Miler, Gradišče. Sindikalno prvenstvo SGP »Gradišče" 1. Sašo Miler, 2. Boštjan Skuk, 3. Ivan Urbas. Podmladkarji: 1. Andrej Lah, 2. Branko Kranjec, 3. Boris Jakopin, 4. Polona caudek, 5. Karmen Urbas. STRAN 11 — i-l gpl l~l i „ Ji X J®. . V Zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani uporabljajo že nekaj let najmodernejše tehnične pripomočke - Foto: A. AGN1Č letos hajt$|i|gVij — obȧtskji| letos najhoK§|6 nost v priii^a| t Prvič bom^l BITE no Zvrteli bob^^irec^ J 2. marca letos, iagrad pa boste feho izšla 25. ^.hkrati z r; številki Delmkgle] Še dobre tri tedne pa bomo v uredništvu Delavske enotnosti prvič zavrteli naša bobna sreče, ki smo ju ob praznovanju visokSHiMubileja našega tednika napolnili z bogatimi še stare in nove naročnike, za prijatelje na-;2. marca, bo torej znano, kdo so potniki la INEX ADRIA AVIOPROMET, ki bo dobitniki lepih nagrad, ki jih je pri-a ILIRIJA. dneh poslali IZPOLNJENE NA-I NAROČNINO NA NAŠ LIST MESECEV, naj zagotovimo, Jjobnih sreče. Vse druge pa krog prijateljev Delavske 0. novembra letos svojo tri-brakc<§ašega tednika, naro- ROCILN ZA PRIH da so njihova vnovič vabimo enotnosti. ^ Delavska enotn desetletnico. Tudi čite se nanj! Razen seznanja z aktualnimi vašem kolektivu, v vaši občini, VAS VSAK MESE< Ne pozabite: v uredništvu Delavsk bogata bobna sreče, ki ju bomo 20. novembra. Zagotavljamo, da’ vas novo presenečenje. Delavska eh upanje, vaše prijateljstvo, vašo zvesto! KOMU NAGRADE? Bržčas je večina že v prejšnji številki pre razpis naše velike nagradne igre. A nič ne di na kratko ponovimo tudi tokrat za vse, ki spregledali. i|HP Prvi boben sreče je rezerviran ZA VSAKOG/Č NAROČIL DELAVSKO ENOTNOST NA DOM ČAL ZA PRIHODNJIH 12 MESECEV CELOLE ROČNINO 26 DINARJEV. To pa je tudi boben vseh, NAROČNINO NA DELAVSKO ENOTNOST ŽE DOSČ SAMI PLAČEVALI IN SO JO OBNOVILI TUDI Z LETOS. Drugi boben sreče je rezerviran za tiste, KI BODO ZBIRALI NOVE NAROČNIKE DELAVSKE ENOTNOSTI. In kdo jih lahko zbira? Vsakdo in vsi z enakimi možnostmi. Kdor bo med svojimi znanci, prijatelji, tovariši, sodelavci zbral po pet novih naročnikov na Delavsko enotnost, ki bodo tudi poravnali naročnino za prihodnjih 12 mesecev, bo za ta svoj „trud“ avtomatično prejel lepo knjižno nagrado in kupon za nagradno žrebanje. NAJVAŽNEJŠE PA JE: vsakih pet na novo zbranih naročnikov zagotavlja zbiralcu novo knjižno nagrado in nov kupon. Z vsakim novim kuponom si tako povečujete možnost, da se boben sreče ustavi na Vašem imenu. KDAJ SE BODO VRTELI BOBNI SREČE? VAŽNO OPOZORILO: med 15. in 25. v vsakem mesecu ne pozabite pogledati na zadnjo stran Delavske enotnosti, saj bomo tedaj objavili imena izžrebanih nagrajencev hkrati z razpisom novega nagradnega kola. PA ŠE TO! Vsi, ki smo jim namenili bobna sreče, sodelujejo do konca našega nagradnega žrebanja, to je do 20. novembra letos. Pravico do žrebanja v kolu izgubi samo tisti naročnik, ki mu je žreb že dodelil nagrado. Zbiralcem novih naročnikov pa bomo uničili samo tisti kupon, ki je bil izžreban, vsi drugi še naprgj ostanejo v bobnu do konca naše nagradne igre. Če pa bi -bti^ izžrebana v enem kolu dva kupona istega zbiralca, le-ta obe nagradi obdrži, ali pa prenese eno na tistega, ' i določil. ;c torej več možnosti za nagrado! .^pripravili tudi ZA OBČINSKE SINDI-1 ‘ širijo svoj Hst med članstvom. Tako i svet, na območju katerega se bo vilo naročnikov; ~\;vet, na območju katerega se bo otek naročnikov na Delavsko enot-evilom zaposlenih. a enotnost spre v vašem podjetj išMti kraju, v vi čakata dva osec tja do ^toenil za fiUfeaše za- smo dva dmžinska | elili v novembn^S ia* ki bosta tedSpra, pripravili VELIKSl ib koncu junija letos. Pripra-glavni nagradi, ki ju bomo skima sindikalnima sve-o teh propozicijah, pa kozmi uredni; gotovilo mesecev; 3 kupone z prinašajo eno-podjetja INEX lišča Brnik in kraj; ^aterih bo vsaL znane ljul itnosti pa bo io na naš lis lovih naročnikov, ki Uzlet z ur od njih osebi v Pulj z letalom DC-9 OMET s prevozom do leta-šča. SODELUJTE V NAŠIH NAGRADNIH ŽREBANJIH, TUDI VI POSTANITE PRIJATELJ DELAVSKE ENOTNOSTI, KI IZHAJA ŽE 30 LET! DELAVSKA ENOTNOST - ZANESLJIVO NAJCENEJŠI TEDNIK NA TRŽI POIŠČITE V DANAŠNJI ŠTEVILKI NAROČILNICO, IZPOLNITE JO IN NAM JO POŠLJITE! PRVA NAGRADA V IZOLO Prejeli smo 523 rešitev nagradne križanke INDIP, ki je bila objavljena v 6. številki Delavske enotnosti, dne 12. februarja 1972. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrade, ki jih prejmejo naslednji: 1. nagrada — zbirka knjig: Vili TOMŠIČ, 66310 Izola, Kidričevo nabrežje 16, 2. do 5. nagrada - celoletna naročnina na DE: Tončka GRMŠEK, 61000 Ljubljana, Stari trg 11, Stane KOCJAN, 61000 Ljubljana, Djakovičeva 25, Ivan LIMBEK, 61230 Domžale, Ulica A. Skoka 4, ing. Milo KARBA, 64270 Jesenice^Koroška Bela, blok 10; 6. do 10. nagrada po 10 dinarjev: Jože FRISKOVEC, 64000 Kranj, Pintarjeva 4, Gizela BRSTOVSEK, 61420 Trbovlje, Trg svobode 27, Anton AVSEC, 61230 Domžale, Varškova 4, Štefan KLENOVŠEK, 68290 Sevnica, Ribniki 53, Miro MLAKAR, 64000 Kranj, Nazorjeva 10/HI. Vsem nagrajencem bomo nagrade poslali po pošti, Delavsko enotnost pa začeli pošiljati s 1. marcem 1972. PRAVILNA REŠITEV: VODORAVNO: dežniki, Anastas, trieder, zastava, aviatik, o tka, Ren, Tin, tara, sel, rana, Aon, penale, Korint, vladar, Aka, Valli, Katic, rinolog, Ostrava, Polona, etan, mrak, reta, skol, Meta, Ukrajina, stoli, Erevan, lika, polip, N, maj, Gina, TIKI, oni, Ita, vdor, sobana, OC, Z. A, patronat I. K., tomahavk, alkar, Ikada, tarim, Oran, neon, Kveder, ona, estrada, esljivo zanesljiv je Indip. Nikoli prazne postelje... Dne 15. januarja 1972 je izšel v „Delavski enotnosti11 članek pod gornjim naslovom. Vodstvo ortopedske klinike v Ljubljani o objavi članka ni bilo obveščeno in ni dalo nobenih podatkov. Zaradi netočnega poročanja so bili bralci napačno obveščeni in zato smatramo za svojo dolžnost, da sporočimo objektivno stanje. Nesporno je, da se ortopedija še bori z mnogimi težavami, zlasti s pomanjkanjem posteljnega fonda. Zavedati pa se moramo, da smo podedovali po vojni le majhen ortopedski odsek pri kirurgičnem oddelku tedanje Splošne bolnišnice v Ljubljani. Danes pa imamo poleg Ortopedske klinike v Ljubljani še Ortopedsko bolnišnico Valdoltra, ortopedske oddelke v bolnišnici Maribor in Celje. Vzporedno pa so se razvijale tudi rehabilitacijske ustanove, in sicer za predšolsko invalidno mladino v Stari gori pri Novi Gorici, za šolsko « invalidno mladino v Kamniku, v Ljubljani je zgrajen Zavod za reha- 1 bilitacijo invalidov in končno je Zdravilišče Laško organizirano za medicinsko rehabilitacijo. , V članku je navedeno predvsem pomanjkanje rentgenskih apara- ( tov in to „da o endoprotezah (umetnih sklepih) lahko pacienti praktično le sanjajo.“ Ortopedska klinika je dobila leta 1967 nov moderen šestpulzni ■ rentgenski aparat. Leta 1969 je dobila prevozni najmodernejši rentgenski aparat z elektronskim ojačevalcem slik in TV monitorjem za -potrebe operacijske sobe. Letos pa smo v ordinacijah klinike mon- I tirali najmodernejši šestpulzni rentgenski aparat, opremljen za sli- -1 kanje kosti in sklepov. Razvoj plastičnih operacij sklepov s t. zv. endoprotezami (umet- I nimi sklepi) zasleduje klinika že od leta 1948 dalje. Medicina je najbolj napredovala pri plastičnih operacijah na kolčnih sklepih; Od leta 1969 dalje vršimo na kliniki t. zv. operacije s totalnimi § endoprotezami kolkov in nadomestimo glavico in ponvico sklepa z | umetnimi dihali. Do sedaj smo napravili skupno 350 operacij. Za- | vod za socialno zavarovanje ima polno razumevanje za plačilo d ra- | gih umetnih sklepov in jih redno dobivamo. Omejitev je samo v § kapaciteti klinike in za sedaj implantiramo po ca. pet umetnih I kolkov na teden. Predstojnik ortopedske klinike s Doc. dr. FRANC DEBEVEC Pripis na odgovor: Kratek prispevek pod naslovom „Nikoli prazne postelje . . sem napisal premišljeno, predvsem pa dobronamerno. Res pa je, da vodstva Ortopedske klinike nisem seznanil s tem, da nameravam napisati nekaj stavkov o tej ustanovi. Sodeč po odgovoru doc-dr. Franca Debevca je prišlo zaradi tega ,,do netočnega poročanja in napačnega obveščanja bralcev.“ Del odgovora se nanaša na probleme posteljnega fonda in se prav v ničemer ne razhaja z ugotovitvami, ki so razvidne iz mojega članka v letošnji drugi številki Delavske enotnosti. Iz drugega dela pa bi človek sklepal, da je razen majhnih kapacitet na Ortopedski kliniki vse tako, kot bi si člani kolektiva najbolj želeli in da ja opremljenost ustanove na najvišji možni ravni. Če je temu vsaj približno tako, se zelo rad še enkrat opravičim. Kljub temu pa se bom dotaknil le dveh stvari. Prva so umetn' sklepi. Verjetno sem bil v svojem prispevku za nekatere premalo precizen. Pisal sem namreč o endoprotezah oziroma umetnih skifi' p ih na^ splošno. V mislih nisem imel le enega izmed umetnih skifi' pov, temveč vse, ki jih ortopedija v svetu uporablja pri svojem delu-Iz odgovora je razvidno, da so na Ortopedski kliniki nadomestili že 350 obolelih kolkov z umetnimi. Bralce pa bi vsekakor tudi zani" malo, kako je recimo z ramenskimi, komolčnimi, kolenskimi ih drugimi umetnimi sklepi. Žal, o tem niti besedice. Jih morda pr’ nas še ni? Jih morda ne potrebujemo? Vem, da jih ponekod v svetu že s pridom uporabljajo. In resnici na ljubo: potrebovali bi jih tudi pri nas, pa jih nimamo. To so mi med drugim potrdili tudi na Zavodu SRS za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. V svojem prispevku sem napisal, daje „Ortopedska klinika sice1 dobro opremljena, še zdaleč pa ne najboljše." Sodeč po odgovoru gre tudi v tem primeru „za netočno poročanje". V svojem članku omenjam pomanjkanje rentgenskih aparatov. Kot sem poučen-uporabljajo v svetu pri kompliciranih operacijah kosti istočasni dva rentgenska aparata z monitorji. Kjer imajo na voljo en sam tak aparat, ga morajo med operacijo premikati, s čimer se čas operacij6 podaljšuje. Tako tudi v Ljubljani. In iz tega izhaja tudi moja pf)' pomba o opremljenosti, ki ni »najboljša". Tudi sam sem sovražnik »napačnega obveščanja" in zato sef1 menil, da moram k odgovoru na svoj članek pripisati teh nekal vrstic. Novinar Delavske enotnosti- ANDREJ ULAGA I I n i ž c v d c 1 n l d j' s 1 i \ 1 J 2 1 S r 2 t I DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEŽE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska eriotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik \ POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313.VI, telefon uredništva 316-554, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devi* račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par — Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din — in letna 26 din — Rokopisov ne vračamo — Poštni plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana