itev. 12. Poštnina plačana v gotovini« V liubliani, dne 21. marca 1923. Leto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo ..Občinska uprava". Izhaia »tako tredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Potametne Številke se prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi te pošiljajo: UrednUtvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pas UpravniStvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Prva zmaga! Slovenija je govorila. Kot grom je za-gromelo od Triglava do Gorjancev in gori do ogrske meje: Slovenci hočemo biti gospodarji na svoji zemlji. Naj ima Srb svoje, naj Hrvat dobi, kar zahteva, toda tudi Slovenci, kot najkulturnejši narod na slovanskem jugu, imamo od Boga dano pravico, da živimo in da si svoje življenje sami uravnavamo. Slovensko ljudstvo, ki ljubi svojo s solzami in lastno krvjo tolikokrat prepojeno zemljo, ki ljubi svoja polja, z žulji in z znoji obdelovana, ki ljubi svoj tisočletni jezik, zveneč kot ljubka pesem, to slovensko ljudstvo je slo tako navdušeno in enih misli v boj za svoje narodne in verske svetinje, za svojo kulturno in gospodarsko svobodo, za svoj dušni in telesni kruh, da je bil ta boj bolj podoben veličastnemu, •zmagoslavnemu pohodu kot bitki. Na tleh so vsi tisti, ki so zadnja tri le-la prodajali in prodali slovenstvo za jude-ževe groše, izžemali iz njega zadnje trdo zaslužene krajcarje, ga duševno prepuščali stradanju in umiranju ter mu podajali namesto kruha kamen, namesto jajca kačo. Na tleh so liberalci, najzagrizenejši sovražniki slovenskega ljudstva, njegove vero, njegove kulture, njegovih običajev, njegove gospodarske svobode in blagostanja. Liberalci so vodili boj za centralizem, ki je za nas to, kar je bila za naše pradede turška armada, ki jc vpadala v našo zemljo ter jo požigala in uničevala. Liberalci so tisti, ki mislijo naš narod s surovim brezver-stvom in propalim sokolstvom nravno pokvariti, da bi ga tako lažje gospodarsko popolnoma usužnili svojemu in velesrbske-rau kapitalizmu. Danes so -na tleh. Slovensko ljudstvo je pomedlo z njim kot pomete vihar s smetmi na cesti, le Ljubljana, kjer se del izobražencev ne zaveda, da so sinovi slovenskega naroda, bo imela žalostno vlogo, da jo bo zastopal v Belgradu zastopnik slovenske janičarske stranke. Na tleh so samostojne "i, stranka brez-načelnih prodaneev in koristolovcev. Pred tremi leti so preslepili slovenskega kmeta, da mu je poveril zaupanje, a nobena stranka ni na tako ogaben in umazan način pre-varila slovenskega kmeta kot samostojni mesarji in mešetarji. Še v zadnjem času tik pred volitvami je na slučaju Gustav Pire tako zasmrdelo iz teh gnojnih ran, da se je slovensko ljudstvo zgražalo. Za žalosten spomin i. . največji madež slovenskega kmr'a je ostal sa.no še Pr.::lj, ki se je edini v Sloveniji preril do poslanca in še ta s klavernim ostankom. Na tleh je velesrbski najemnik dr. šusteršič, ki je iz osebnega maščevanja prodal sebe velesrbskim verižnikom in bil pripravljen prodaji tudi ljudstvo. Tako uničevalne sodbo nad izdajstvom lastnega naroda ljudstvo še ni kmalu izreklo, kot ga je nad dr. šusteršičem. Vsi njegovi stotisoči Ljudskih dnevnikov in tednikov, letakov in lepakov mu ni pomoglo toliko, da bi vsaj častno propadel. Narod, ki izdajstvo tako kaznuje, je zdrav in ponosen. Na tleh je v v Sloveniji velesrbska ra- dikalna stranka, ki si je hotela tudi pri nagih zavednih kmetih z milijoni naših davkoplačevalcev kupiti poslancev, kot jih je z našim denarjem dovolj nakupila po Srbiji, V Sloveniji poznamo svojo čast, ljubimo svojo zemljo, svoj jezik, svojo svobodo in vsega tega ne prodamo niti za milijarde. Na tleh so socialistične stranke, katerih voditelji so bili najbolj kričavi delavski zastopniki zato, da jih je Pašič slišal in kar po vrsti poklical k državnim jaslim, kjer so postali najkrotkejši kapitalistični hlapci, zavedno delavstvo pa so pustili na cedilu. Slovenija '3 govorila. Slovenija si je priborila prvo zmago. Slovenija se bo sedaj r ipravljala na drugo, še večjo zinago, dokler ne doseže tega, kar ji gre po božjih in človeških 'pravicah. " volitev. Volivni okrafi L|ubS|ana-Novo mesto. Voli 10 poslancev. Volivni okraji itouiio VUiIVlBV ilBlhO uil .a« h BlasiV SU U U m m m m SS31 Črnomelj 3893 2602 574 67 37 244 98 225 46 Kamnik 6663 5260 455 52 44 447 341 25 39 Kočevje 7340 4230 537 60 141 488 619 1185 80 Kranj 9139 6493 538 104 94 1127 590 87 109 Krško 8004 5839 947 84 88 604 299 32 111 Litija 6745 4637 325 55 183 379 969 36 161 Ljublj. okolica 11412 7242 1096 187 151 776 1552 70 338 . Logatec 4760 3065 337 53 99 816 177 42 171 Novo mesto 7679 5166 1311 53 188 452 145 312 52 Radovljica 6354 3859 342 24 234 641 779 114 338 Skupaj: 97119 71989 48393 6462 739 1259 5974 5589 2125 1445 To se nravi- Vseh volivcev je bilo vpi- ka 48.393 glasov, samostojneži (SKS) 6462, sanili 97119 v resnici jih je volilo 71.989. dr. šusteršič (NLS) 739, narodni socialisti Od teh je dobila Slovenska ljudska stran- (NSS) 1259, liberalci (JDS) 5974, komuni- sti (SSDL) 5589, radikale! (NRS) 2125, so- [ količnik samo SLS. Po volivnem redu vse stojneži. c alisti (SSJ) 1445 glasov. druge stranke ne pridejo vpoštev razen ^voljenih je torej na Kranjskem 9 po Količnik zmš-i 6544. Torej je dosegla 1 one z največjim ostankom in to so samo- 1 slancev SLS m samostojnež Pucelj. Volivno okrožje Maribor-Celje s Prekmurjem. Voli 15 poslancev. Volivni okraji Število volivcev Stavilo oddanih glasov JOS SLS SBS SKS SSDL Nemci SKRS SSJ NSS NRS Brežice 6918 4732 229 2112 89 438 69 78 1391 210 77 40 Celje 13660 9574 563 6056 264 674 111 491 80 922 325 90 Dolnja Lendava 7759 6411 123 3648 23 217 46 71 1920 86 61 216 Konjice 4676 3359 169 2485 22 65 59 389 54 83 15 18 Laško 10309 6275 482 3045 23 108 1893 77 43 467 84 53 Ljutomer 7933 5693 221 3886 86 477 94 784 40 7 32 66 Maribor d. breg 10767 7508 231 4173 144 291 1054 674 537 112 182 110 Maribor 1. breg 17871 13246 863 8283 43 252 1190 1501 268 62 602 182 Mozirje 3630 2576 92 1863 362 33 60 2 38 80 32 14 Murska Sobota 12851 9418 1122 2944 42 894 73 171 3495 154 172 351 Ormož 4693 3496 247 2663 43 178 21 105 271 22 19 22 Prevalje 3743 2793 62 1177 21 23 38 100 17 1262 70 23 Ptuj 12241 8475 267 5175 96 313 410 615 1109 146 149 95 Slovenjgradec 9297 6648 233 4120 63 167 510 712 50 531 213 49 Šmarje 10565 6856 260 4104 123 <«13 100 210 855 140' 36 38 136916 69484 To se pravi: Vseh volivcev je bilo vpisanih 136.916, v resnici jih je volilo 69.484. Od teh je dobila Slovenska ljudska stranka 55.734, liberalci (JDS) 5164, samostojneži (SKS) 4543, Novačan (SRS) 1449, komunisti (SSDL) 5782, Nemci 5980, Radi-čevci (SKRS) 10168, socialisti (SSJ) 4284, narodni socialisti (NSS) 2069, radikalci (NRS) 1365 glasov. f Prva bitka je nad vse častno doboje-vana. Slovenija je dokazala, da si ne pusti od nikogar kratiti svojih pravic in svoje svobode, tudi od bratov ne. Bila je to prva bitka. Ni pa bila zadnja. Zakaj vsemogočni velesrbski boljarji v Belgradu, ki imajo moč in denar in bajonete, se ne bodo kratkomalo udali. Poskusili bodo vsa sredstva, dovoljena in nedovoljena, da zlomijo naš odpor, ki je v tej sijajni zmagi pokazal vso svojo veliko silo. Prvi napad se jim je ponesrečil, drugi zna biti močnejši in krutejši. Če se jim zlomi in zruši dru^a ofenziva, potem je naša zmaga dovršer.a. Zato pa sedaj v prvi vrsti in nad vse velja vztrajnost in zvestoba. Prisczimo, da ne bomo preje odnehali Od tega boja, dokler ne bo izbojevana svoboda in samostojnost Slovenije. 2> 5164 55734 1419 4543 57S2 5980 10168 4284 2069 1365 Količnik 6P92. — Oddanih glasom 96.484. Količnik zna?a 6092. Torej sta dosegli količnik SLS in Padioeva stranka. Po volivnem redu-vse druge stranke ne pridejo v poštev, razen one z največjim ostankom, in to so Nemci. Izvoljenih je torej na Štajerskem 12 poslancev SLS, 2 Fadičevca in 1 Nemec, Uradnih ugotovitev še ni. LJUBLJANA. Voli 1 poslanca. Dobili so SLS (dr. Gosar) 2814 glasov, NSS (Deržič) 552, SSDL (dr. Perič) 1886, JDS (Reisner) 3498, dr. Šusteršič 132 :ov. Izvoljen je torej liberalec Reisner, Prisezimo, da nikdar ne bomo dopustih zasužnjiti naše lepe zemlje, ki so jo naši pradedje branili s potoki svoje krvi. Prisezimo, da si ne bomo nikdar pustili vzeti naše sladke besede, v kateri nas je učila govorili, moliti in prepevati verna in trpeča slovenska mali. Prisezimo, da ne bomo mirovali preje, dokler bo en sam radikalni valpet z bičem v roki izroozgaval ves zaslužek naših žuljev. Prisezimo najodločnejši boj slehernemu izdajalcu slovenskega rodu. 1 a naša slovenska zemlja nam je več kot skozi tisoč let dajala kruha — skromnega sicer, a dajala ga je. Naši dedje so jo zalo branili skozi stoletja s krvjo, naše žene so jo blagoslavljale z molitvijo in jo zalivale s solzami — danes pa nam jo hočejo vzeti: kruh in zemljo. Trisezimo trikrat: nikdar, nikdar, nikdar! Vztrajnost! Zvestoba. Zaupanje! erarss ss^ss^sssssssssm >BJt>DHA< r -t i • s'a_ - n^ VVM —* ^ — TRADEMRFM C GUMENE PETE IN GUMENE POTPLATE i L cenej« |n trajni!« s« kakor ■■n«n«> Najbolj« varstvo proti vlagi I mraza 1 Primeri z volitvami 1.1920 Zanimivo je primerjanje sedanjih volitev z onimi 1. 1920. v ustavotvorno skupščino. Na Kranjskem: 1920 1923 SLS 28.268 48.393 JDS 4.500 5.974 SKS 15.641 6.462 NSS 2.633 1.259 socialisti 7.134 1.445 komunisti 9.142 5.589 Na Štajerskem: 1920 1923 SLS 28.941 55.734 JDS 4.592 5.164 SKS 17.369 4.543 NSS 2.365 2.069 socialisti 21.249 4.284 komunisti 5.648 5.782 V Ljubljani: 1920 1932 SLS 1.762 2.814 JDS 3.1% 3.498 NSS 1.118 552 socialisti 1.158 — komunisti 1.499 1.886 Pomniti pa je, da je 1. 1920 na Kranjskem glasovalo 67318 volivcev, na Štajerskem 82151 in v Ljubljani 8796 volivcev. Udeležba je bila v 1. 1920 na Kranjskem 78.36 %, na Štajerskem 69.43 %, v Ljubljani 80.31 %. Letošnja udeležba na Kranjskem je bila 74.12 %, na štajerskem 50.75 % v Ljubljani 70.30 %. Udeležba je bila torej znatno manjša kot I. 1920 in kljub temu so glasovi SLS narastli skoro na šeenkratno število. To se pravi, da je veliko nekdanjih nasprotnikov spregledalo in šlo volit SLS, drugi pa so ostali doma, ker niso hoteli še dalje podpirati narodno izdajstvo svojih voditeljev. Pa tudi naših ljudi jo mnogo ostalo doma, kar je znamenje velike nemarnosti in nezavednosti. Kdor hoče, da se kdaj prevrne centralizem, naj ne zabavlja samo oStarijah čez vee svet, temveč naj pomaga rušiti to, kar je nam v škodo in zidati, kar nam je v korist. Izid volitev v ostali državi. Nova narodna skupščina ne bo štela več 419 poslancev, temveč 313, torej celih lOb manj. Slovenija je preje volila 40 poslancev, sedaj jih ima 26. Izid izven Slovenije še ni ugotovljen. Vendar bodo približno tele številke: radikali 115, demokrati (liberalci) 45, radicevci 65, muslimani 35, ljudska stranka 24, zemljoradniki 10, Nemci 5 in nekaj manjših skupin. Silno so napredovali radikali, ki so imeli preje 91 poslancev, nazadovali pa so demokrati, ki so imeli preje 92 poslancev. Velike uspehe je dosegel Radič, ki je imel preje 50 poslancev. Protič je popolnoma prop.adel. Izid volitev je značilen zlasti v tem, da bo se vsi trije narodi v Jugoslaviji zbrali enotno vsak pod svojo narodno zastavo, kar zlasti velja za Hrvate in Slovence. In to je ravno, kar daje tem volitvam tak pomen. Hrvatje in Slovenci bo na najslovesnejši način pokazali, da hočejo svojih pravic in svoboščin, zato pa so se zbrali v strankah, v katerih mislijo, da je ta zahteva po narodnih svoboščinah najbolj odločno in brezpogojno izražena. Ne vemo, kako se bo sestavila nova vlada, brez dvoma pa je centralizem dobil svoj prvi smrtni sunek, kakor si na drugi strani ne smemo predstavljati, da bo nadaljnji boj lahak in kratek. Sirom domovisie. VELIKE LAŠČE. Smrt se nemilo oglaša po naših vaseh. Ni S« dolgo, kar smo zakopali Jamnika iz Brankovega, očeta Prancota Jninnik, vikarja v goriški Škofiji, že smo 25. februarja aa vedno izgubili Peterlinovega Jožeta, posestnika in moža trdnih katoliških načel iz Dvorske vasi. Dno 7. t. m. pa smo spremljali na zadnji poti Jožeta Ivanca iz Srobotnika. Neizprosna sušiea ga je vzela iz našo srede v cvetjn 27 lot; spomin nanj in veličasten pogreb, katerega je priredilo kot članu društvo ><)rel«, pa jo priča, da je bil polet njegovo najlepše mladosti k solncu in boljšem vilju v kraljestvo večnosti. Umrlim svetila večna luč! IZ NOVOMEŠKE OKOLICE. Neki dopisunček so jo sramežljivo skril za hrbet odgovornega urednika »Kmetijskega lista« in | napadel marljivega in delavnega in ia občinsko gospodarstvo vnetega župana Vovka t«r so hočo i neslanimi dovtipi norčevati ii njegovega delovanja. Ako bi se bilo to zgodilo v predpustn, bi se s Kurentom vrod dopisunčku smejali. Ker jo pa sedaj resni postni čas, svetujemo dopisovalca, da pobrska nekoliko po svoji hiši in pomet« pred svojim pragom. Ako bo smeti dobro prebral, bo našel med njimi tudi debelo blato. Klepetanje o kandidaturi in drugi neslanosti naj drugič piše pred pnstom, ne pa v resnem času. Na kandidaturo župan Vovk niti misliti nima časa, ker ima s svojo družino in s svojim obrtora in županstvom tako ogromno posla. Ako pa želi biti poslanoc kak Vovkov nasprotnik, mu tega veselja no jemlje, župan Vovk je te pokazal že leta 1019 na zborovanju v kandijski hranilnici, kar je novomeškim okoličanom dob« znano. Prepustil je tedaj kandidaturo sposobnejšim in mauj vzdržljivim. IZ BRUSNIC. Dan .tH. m-_ref je dokazal rcsnieo, da jo občina Brusnico po večini v taboru SLS in ne kakor smo brali v »Kmet. listu« z due 7. .t m v št. 18, češ tisti sijajni, v resnici zelo klaverni shodič je pokazal samostojnim, da so Brusnice vso r njihovem saboru, toda volitev je pokazala, v katerem taboru so Brusnice, zakaj SLS je dobila 195 glasov in SKS 94 glasov, tedaj naša stranka za 101 glas več, kakor SKS, a vse ostale so dobile skupaj komaj 9 glasov. Tako je prav in lepo možje in fantjo, zakaj s to mste pokazali, da ljubite svoj mar terini jezik, vero itd. Ker pa je želj* ljudstva, da bi zelo rado spoznalo svojega poslanca in mu prav po domačo potožilo svoje želje in težav«, zato prosimo, pridite g. Sušnik v najkrajšem časn tudi k nam, da Va» bomo vsaj poznali. — Brusničan. ŠT. PETEB PRI NOVEM MESTU. V Št Petru smo veseli. Zakaj pač? Izpolnila ge nam jo naša dolgo gojena želja: dobili smo nove društvene prostore. Naš novi »Katoliški dom« J« kras naše fare in bo središč« poštenega izobraževalnega dela. Novo stavbo je treba znotraj še i marsičem opremiti. Do poletja upamo biti « vsem goiovi. Takrat pa bomo povabili od blizu in dole« prijatelje našega gibanja, da stavbo blagoslovim« in jo izročimo na razpolag, plemenitim namenom. — Dne 11. t m. smo imeli v »Domu« občni zbo» izobr. društva. Prostorna dvorana je bila nabito polna. Pred obi. fborom nam je predaval domači g. župnik o fašizmu. — Na cvetno nedeljo popoldne bo priredil v »Katoliškemu domu« domatl »Orel« svojo akademijo. PHjar.no vabimo k prireditvi domače in sosednje ljubitelje orlovskih na■> Čil. — Podružnica na Trški gori je dobila dva nova zvonova. Na velikonočni ponedeljek bo na prijazni gori ob 10 uri rerkveno opravilo ter istočasno blagoslov novih zvonov. Ta dan torej na ff ro! — Domača hranilnim obrestuje vlagateljem p. pet od stol »pijani I Domač denar v domači denarni zavodi Čemu bi nasprotnike in tujce zalagali s svojimi prihranki! Svoji k svojim! — Volitev j« konec. Pucljevei so strahovito pogoreli. Ljudska j. dobila 313, samostojneži 20 glasov. Naši so veseli) samostojni žalostni. Za vse pa ni nikoli prav..« IZ SMARJETE. Dolgo časa se i* nismo oglasili. Smo paB imeli veliko dela, da smo uredili zmešan« raz« mere, katere so bili napravili samostojneži. Delal smo tiho, mirno pa odločno, n. brez uspeha. Zaplenjeno cerkveno zastavo so morali vrniti| Ia kaplanije so morali umakniti občinsko pisarno. »Veliki« župan Povše jo Je bil potem z ovenčanimi konji in med vriskanjem samovoljno preselil ta Šmarjete na konec občine v škocjansko vai Za« grad, pa Jo Je moral prepeljati nazaj v Šmarjeto. Storil Je to v sveti sramežljivosti, v veliki ponižnosti 25. oktobra 1922 ob 6. uri zvečer. Zdaj I« po velikih ovinkih pisarna tam kot so obči.sld odborniki SLS zahtevali poleti 1921. V občinske« agrarnem odboru so sami pristati SLS. Nasprot« niki niso za volitve v narodno skupščino pri na« priredili nobenega shoda. Mi smo imeli Javen shod ob velikanski udeležbi) potekel j. čisto mirno; govoril f« poslanec Sušnik. Ljudstvo j« iz« pregledalo. Danei naznanjamo vsem znancem u( prijateljem tužno vest, da so zdravniki čisto ob« upali nad življenfem »samostojne stranke« pri nas, žalosten Jo opazuje ▼ zadnjih zdihlh njen oč. U general Povše a svojim generalštabom. Naše SO" žalje! — Pri volitvah je dobila SLS 255 glaaovj i SKS 73 glasovi vse drog. skrinjice so nalovil. 22 kroglic. Hvala Bogu! Čast ln hvala mož.m ia fantomi Smarjeta jc zopet lepa. Naj poslan. Ia naj ostan. čisto l.pal IZ TROJAN. Preminul fe dne 26. februarja t. I. obče znani g. Matevž šiverkar p. (L Cencelj, posesteik na Trojanah. Pogreb s. Je vršil 28. februarja. Udtl.-žilo se ga fe mnogo občinstva, prostovoljno ga« silno društvo iz Trojan ia pevsko društvo lz št Gotarda. Rajnki Je bil več let cerkveni ključar in občinski odbornik, zvesti naročnik »Domoljuba«, ki ga Je rad čitai. Imel Je odprto srce in rok«, daroval je rad različnim dobrodelnim društvom. Z velikim veseljem je pričakoval novih bronastih' zvonov v Gotardu, za katere je veliko darovaL A Vsemogočni ga je poklical prej. — ni mu bilo dano, da bi učakai to slovesnost. Naj uživa pd Bogu večno plačilo! BREZOVICA PRI TOPOLU. Kakor po vseh cerkvah Sirom naše domovino, tako je tudi pri naši podružnični cerkvi sv. Jakoba zlohotna usoda svetovnega človeSkega klanja zahtevala v rekvizicijo na. fie mite božje glasnike — zvonove. Vodno so nam je vsem milo tožilo po njihovem blagem glasu, Jako dolgo, da smo naročili nove jeklene tri, ki tehtajo 1.350 kd. Imajo zarea krasne niiloubiane glasove. Skozi snežene žamete in v snežnem viharju so jih nagi vrli soseSčani dne 19. svečana pripeljali do nad 900 m visoko stoječe podružnice sv. Jakoba, kjer so jih dne 25. svečana v zvoniku blagoslovili pravzvišeni gospod kanonik dr. Fr. Kimovec. Vsem, ki bo k nabavi darovali prispe v-ke ln dejansko pomagali pri delu ter pripomogli k večji slovesnosti, t linenu vse soseske naša iskrena zahvala. Z DOL PRI LITIJI. Izid volitev j« sledeči: Iimed 117 vpisanlfc volivcev je volilo 119 volivcev izmed teli je dobita SLS 105 glasov, SKS «, NLS 5, NS 1, DS 1, R 1. -Semenj za blago ia živino se vrši letos 88. uiarefc bamborn-marseloh v pohenju. Dne 28. februarja smo položili v naročje comije enega na.ivuetej.ših in imjzvesfejših udov tukajšnjega društva sv. Barbare za Slovence, Janezu 1'avkovič. Kajni ,ie bil doma Iz Rake na Dolenjskem in bil od ustanovitve pa do svoje smrti zvest in vnet ud, odločen mož v katoliškem oziru in se ni sramoval kat. vero povsod očitno pokazati. Počivaj v miru, dragi Janez in nebeška luč tij>j ti svetil Družini pa naše sožalje. — Še nekaj zanimivega! Slučajno sem dobil v roke dva Izrezka Iz časopisa Jutro, na katerega dopis od 2i. februarja sem takorekoč primorun odgovoriti. Berem: Kdo ie kriv, če se širi klic — larjl lažejo in da se duhovnikom čim dalje manj verujet Jaz Vam pa povem, gospodje pri Jutru: VI »te lažnjivoi, ne pa farji. Evo Vam dokaz! — Pišete o groznem položaju, • revščini, o lakoti in vseh mogočih stvareh v Nemčiji. Res, da se je močno poslabšalo, V takem groznem položaju pa nismo tu. Hvala Bogu, stradati ter razcapanim in zanemarjenim nam ni treba boditi, kdor hoče delati. Bo sem in tja slučaji revščine, a teh je malo. Beveda, revščina, stradanje in druge nepri- tlke so večina pri takih, ki Bogu čas krn-ejo, kakor ga Vi gospodje pri Jutru. Vam povem, gospodje, da niti tretjina tega ni res-niča, kar pišete. Kadar boste resnico pisali, takrat ne boste tudi drugim laži predbacivttli; dokler ste pa sami lažnivci, pa tiho hodite in premišljujte svoje pregrehe, ki jih imate obilo. Jiilru nI blio nič verjeti od nekdaj; lo vem še iaz od č asa, ko sem bil delavec par mesecev v t čiteljski tiskarni, kjer se je Jutro tiskalo. Nimam namena zagovarjati Nemčije, n ker vidim, da se ta vse druge bolj b.igate kot za resnico, Vam svetujem, gospod,).', hiigajie so za \ ase razmere malo več ker tudi pri Vas nimate vse v redu iu so tudi pri Vas ne cedi mleko in med po ljubi .nilskih ulicah. Skrbite rajši za tainoš-oje duhovnike, da ue bodo hodili tako slabo oblečeni in da sploh ne bodo tako v slabem jioloi.aju. Jaz sam sem videl minulo leto, ko sem bil fc sloven. vlakom t..m, kaki reveži ko ti gospodje. Mila mi majka! sem si mislil, ali je Jugoslavija tako daleč prišla, da se ubogi katul. duhovnik skoro ne pozna ne več od cestnega pometača s svojo obleko. Kdo je temu kriv? Vaš presrečni centralizem in Vi gospodje pri Jutru sle njegovi zaščitniki. Sram Vus bodil vieuda hočete, da bi bili duhovniki mesto dušni pastirji, kravji pastirji? Ljudstvo slovensko! Ako imaš še kaj čuta v sebi za katoliško in narodno idejo, prizadevaj si otresti se teh zmajev lažnivih. Vi gospodje pri Jutru pa si prizadevajte priti do resnicoljubnosti in ne tiskajte takih laži v svoji Jutrovi cunji. Ako pa hočete, gospodje pri Jutru še kaj več zvedeli, Vam je na razpolago poročevalec tesa dopisa. qopoauoocKxxxKionuwcooaoaoooooocioo: repo K^x>ococx-3cmocooocoooowotxx)rx'< Qospo£t«ars!ci ofosKorir&Ilc. fO| .u OUOCCCC Z SGOOC-.Cu b—.-"C? laooi&cjcoou:. c-c Varčnost nas bo rešila. Kmet je bil pri nas odnekdaj varčen. Njegova zdrava narava ga je vodila, da je Bvoje izdatke vedno omejeval na najpotrebnejše. O tej varčnosti pričajo številni narodni pregovori, ki so zelo lepi, zelo krepki. Ti pregovori zadenejo bislvo varčevanja, da so namreč pri varčevanju ravno malenkosti važne in da ni varčen tisti, ki malenkosti opušča. Vse veliko raste iz majhnega. Čebelica, ki pridno nabira med, je vzor varčevanja. Zrno do zrna p gača, kamen do kamna palača, uči narodni pregovor. Kmeteko ljudstvo se dobro zaveda, da kdor jo v malem zvest, mu pride veliko v pest. Ker so kmet zaveda, da se varčuje in 2lira po malem, po vinarju, po kapljici, po koščku, zato je varčen tudi pri izdajanju, je previden, kadar mora s trudom pridobljeno porabljati. »Kmetu se denar smili«, ker j« zanj trpel, ker ga je moral prislužiti s trdim delom, v mrazu ali vročini, z žulji in t znojem. On zato ne spoštuje onega, ki se mu denar ne smili, pri katerem se denar s trudom pridobljen, hitro omaue, pri katerem denar zgine kol kafra. Ali mi ne boste priznali, da je pravilno naziranje kmeta, da moraš to, kar si s trudom pridobil trdo držati in le s previdnostjo, le po pameti trositi. 1 Priznati moramo, da je kmečko ljudstvo tisto, ki v resnici ustvarja kapital in ki v resnici s tem ustvarja temelj gospodarskega napredka. V trdem delu, v borbi s prirodo okaljeni značaj kmeta dela naravnost čudeže. Koliko si zna odreči pri hranil bo dobri, trdni kmetje, pa vendar, kako skromna je njihova hrana! Kako malo izdajo kmetski možje za obleko! Nobenega Uspa, nobenega ozira na modo in drune neumnosti. samo toliko, kolikor zahteva do-4l siojnost in leini čas! n Io pri stanovanjih se odrečejo vsemu udebstvu, ne trosijo po nepotrebnem denarja za razkošje v sobah. Kolikor jo v Sloveniji priv?: čevanega kapitala, rošteuo pr-;,bučnega denarja, ki bi ga je oni, ki ga je prislužil, znal tudi pri trga t i in tlejafi na stran, to je pre^žno kmetski denar. Tisočaki ln milijoni pa, ki jih brez trucia prislužijo čcekulanti, ne ustvarjajo kapitala, ker pomenjajo le lo, da so je tisočem vzelo in dalo enemu, i,i je mnogokrat še toliko nepošten, da jc lahko priduženi denar ravno tako lahko zapravil. Toda varčnost ima dve plati. Varčnost no obstoji sam v tem, da pridobljeno držimo, da s pametjo in po previdnosti trosimo. Varčnost zahteva tudi, tla znamo pridobiva!! tam, kjer sc dobi najlažje in kjer sc dobi redno dan na dan. teden Kit tednom, čeprav v manjših zneskih. Za tako varčevanje ne zadostuje samo trda pest. Tu je beba nekaj zdrave pameti, nekaj zdravega premisleka in v zelo mnogih slučajih tudi nekaj gospodarske ali gospodinjske izobrazbe. Pregovor pravi: /.Pridni najde pod vsakim grmom kos kruha in pod vsakim kamnom krajcer«. Ne samo pridnost in vztrajnost se zahteva pri tej vrsti varčevanja, treba je t"d! znati. Kdor ne zr.a, ne bo našel. V tem pregovoru t;či globoka modrost, da jc- treba J>ati, da je treba študirati, da p treba misliti, kje bo najbolj verjetno, kje bo najbolj gotovo oni kos kruha, treba je imeli gotovo šolo, gotovo poznanje, pot kakšnim grmom se najde kos kruha, poa kakšnim kamnom se najde krajcer. ,. . ,avno v tera pogledu pa slovenskemu ijmtslvii Jie i<. emo priznati p trebnih spo-eon osti, naspr "i priznati moramo z obža-3T' (1a gospodarske in gospodinjske i/obrazhe manjka. Vsled tega manjka go-spedarskega napredka. Pri nas je v gospodarstvu preveč konservativnosti. Leta de- setletja vozimo po istem izvoženem tiru. Ne •premislimo, ali ni mogočedruga, boljša pot uii se ne bi dalo gospodarstvo bolj pameind urediti, preurediti za večjo dobičkonosnost, Zadnjič je j Domol jub« v članku :0d-kod naša dola« opozoril na važnost, ki j0 Ima za našega malega slovenskega kmeta mlekarstvo. Nekdo se je oglasil potem z odgovorom na ta članek, češ da podatki no odgovarjajo resnici, da so pretirani. Pisec dotičnega članka je imel pred sabo razmere v kraju, kjer se kmetje precej ba\ijo z živinorejo in ravno mlekarstvo tvori važen del dohodkov iz kmetijstva. V dotičnem kraju obstoji že nad 15 let mlekarska zadruga. V 1. 1922 je ta zadruga iz svojpga primeroma majhnega okoliša zbrala 231 tisoč 600 litrov mleka in je za to mleko kmetom izplačala 2,287.247 kron. Ker ima zadruga okoli 50 članov, pride v srednjem na vsakega člana letn i 45.744 kron dohodkov iz mleka. Seveda mi s tem ne trdimo, da je to čisti dobi"ek kineta iz mlekarstva. Niti najmanj nam pa ne pride na misel, da bi oporekali, da so ravno v zadnjih dveh letih z ozirom na izredno visoke ccne sena, slame in močnih krmil, vsled dveletne suše stroški za pridelovanje mleka izredno visoki. Opozoriti moramo celo na dejstvo, da so se cene mleku šele zadnji čas nekaj povišalo in da vendar tudi pri današnji vi";ini ne odgovarjajo ceni sena, slame in močnih krmil. Toda, ako vzamemo normalne razmere, ko ni suše, in kmetu poleg nekaj tropin ali otrobov ni treba za živino ničesar kupovati, v takih razmerah bo gotovo čisti dohodek od mlekarstva večji nego danes, ko čistega dohodka skoro v resnici ni. Poleg mlekarstva bo vedno večje važnosti za <1. !iodke iz go~7c larstva ludi_ pe-ruininarstvo. Tu Ii tu se gi • zgoraj imenovano plat varčevanja, kako najti male, toda trajne redne dohodl-o. Večinoma pri nas gospodinje šo nimajo potrebne izobrazbe, kako je treba urediti perutuinarstvo, da je res dobičkanosno. Gotovo pa je, da bo ravno izvoz perutnine za naše kraje z ozirom na naše sosedstvo z Italijo in na bli-zost švicc postal zelo važen. Perutuinarstvo bo kot gospodarska pano™« igralo v gospodarstvu slovenskega kmeta precejšnjo vlogo._ Zanemarjeno sadno drevje. Za vsako kulturno rastlino se ljudje bolj brigajo i: 'go za sadno drevje, kljub temu, da sadjarstvo daje razmeroma največ čistega dobička. Zadnja leta so se razmere v tem oziru sicer nekoliko izpremenile. Sadjarji so začeli vendarle uvidevati, kako važna je ta kmetijska panoga in prav pridno zasajajo mlado sadno drevje. Nasprotno ee pa za oskrbovanje starejših nasadov še vse premalo brigajo. Saj vidimo povsod po deželi še vse polno silno zanemarjenega sadnega drevja in neobdelanih sadovnjakov. Skrajni čas bi bil, da se naši kmetovalci sadjarji zganejo tudi na to stran in nemudoma popravijo, kar se je zamudilo zadnja leta. Lani je bila izvrstna sadna letina. Sadno drevje so je izrodilo in treba mu je s primerno postrežbo priskočiti na pomoč, ker le tedaj smemo pričakovati, da bo rodilo redno in obilo. Za danes opozarjamo prizadete kroge, riasti na snaženje sadnega drevja in na sadne škodljivce. Največjo škodo si prizadene sadjar sam, ki pusti na drevju suho in polomljene veje, ki se ne zmeni za mah in lišaj, niti za razpokano in odmrlo skorjo po vejah in deblu, sadjar, ki ne vidi ne krvave uši, ne listnih uši, gosenic, zavijačev cvetodera in raznih drugih škodljivcev, ki so posebno na varnem po zanemarjenem Badnem drevju. Zato pa je temeljito snaženje sadnega drevja obenem najuspešnejše sredstvo za zatiranje sadnih škodljivcev. Ako vsako pomlad, predno začne drevje br-steti, temeljito izčistimo in po potrebi iz-režemo vrhove, odstranimo lišaje in mah, ostrgamo deblo ter drevje potem še s primerno tekočino poškropimo ali vsaj nama-žemo debelejšo veje in deblo, bo sadno drevje brez dvoma čvrsteje rastlo in tudi škodljivci bodo izginili bolj in bolj iz sadovnjakov. Na zdravem, bujno rastcoem drevju z gladko mhdično kozo in redkim zračnim vrhom sadni zajedalci nimajo obstanka. Izvrstno sredstvo za zatiranje raznih glivieastih bolezni, mahu in ličajev in tudi živalskih škodljivcev na sadnem drevju je A r b o r i n,1 to je neke vrste drevesni kar-bolinej, ki ga z najboljšim uspehom uporabljajo v novejšem času sadjarji po vsem svetu. Največ uspeha dosežemo z Arborinom, ako ga uporabljamo pozno v jeseni, takoj ko odpade listje, ali pa zgodaj spomladi, predno se začn? x?<*P3njati brstje, toda potem ko več ne zmiz,uje. Arborin zatre mah in lišaje, uniči vse škodljivce, *..i jih zadene, pomladi kožo in sploh ugodno vpliva na zdrave in rast sadnega drevja. 10% raztopina (na 9 litrov vode 1 liter Arborina) je za pečkasto sadje (jablane in hruške), ki pridejo v naših razmerah pred vsem v po-štev, najprimernejša mešanica. Za koSči-často sadno drevje vzamemo nekoliko red-kejo raztopino (na 12 litrov vode 1 liter Arborina). Arborin se da mešati z vodo v vsakem poljubnem razmerju. Vzeti moramo pa zato mehko vodo (deževnico ali rečnico). Raztopina je umazano bela, mleku podobna tekočina, s katero lahko mažemo dobro usna-žena debla in veje, ali pa jo poškropimo na tanko po celem drevesu. Poleti uporabljajo Arborin z najboljšim uspehom proti raku in krvavi uši. V to svrho vzamemo pa lahko 25—30% raztopino (na 3—4 litre vode 1 liter Arborina). Pri delu je treba raztopino večkrat premešati. Sadjarji, ne pozabite na sadno drevje! Ne zanašajte se samo na dobre letine, ampak z umnim oskrbovanjem pripomozite, da bodo sadne letine čimdalje pogosteje! 1 Arborin razpošilja tvrdka Chemotechna. družba z o. z., LJubljana, Mestni »rg 10. (Glej današnji oglas!) Gospodarska obvestila. DENAR. g Avstrijsko zlato. Pretekli petek jo odpotoval na Dunaj generalni direktor Narodne banke dr. Novakovič, da sprejme nov obrok našega deleža iz likvidacije zlate zaloge bivše avstroogrske banke. g Dohodki sekvestriranih imetij v naši državi znašajo v 1. 1922 po poročilu pravosodnega ministrstva 9 milijonov 900 tisoč dinarjev, izdatki pa 3 milijone 100 tisoč di- narjev. Koliko se je prijelo raznih se-kvestrov, tega poročilo ne omenja. Tudi to bo znaten znesek. CENE. Celjski trg. Cene v dinarjih. Govedina , L vrste 19, II. vrste 17 (na trgu I. vrste 17, i II. vrbte 14), vampi in pljuča7, jetra in led-i vice 12, loj 12—16; teletiaa 17 do 18.50; svi- ■ njlna 25.50—30, pljuča 15, jetra 16, slanina 37—39, mast 40, šunka 50, prekajeno meso 38 do 39.40; perotnina: kokoš in petelin 40, raca 100; mleko 3.50, surovo maslo 50, čajno 65, jajce 1.50, kisla smetana 15; spocerijsko ■ blago: kava Portoriko 65, Santos 48 do 52, i Rio 41, sladkor v kristalu 24, v kockah 26, riž 9 do 12, namizno olje 30 do 32, bučno 32 do 34, testenine 14 do 20, milo 18 do 22; mlevski izdelki: moka »00« 7.45, »0« 7.20. »2« 6.95, »4« 6.55, kaša 6.25, koruzna moka 4.25, koruzni zdrob 5.25, ajdova moka 7.25; kurivo: premog črni 42, rujavi 24, kubičui meter trdih drv 125, mo likih 100; krma: sladko seno 225, polsladko 200, kislo 175, slama 125 do 150. g Žitni trg. Zagreb, 16. marca. Postavno baška, oziroma vojvodinska postaja stanejo: Pšenica (76 do 77 kg) 445 do 455, koruza rumena 255 do 275, nova umetno posušena 295 do 300, rž (71 do 74 kg) 350 do 380, ječmen za pivovarne 330 do 380, za krmo 310 do 330, oves 285 do 305, fižol 450 do 470, moka »0« 675 do 700. »2« 650 restopili poldrugo leto, odkar m tukaj nahajamo. V tem dolgem času smo Imeli e-? m o enkrat priložilo«! priti ined svoje domače. Res dolgi sta nam dve leti, ki jih bomo tukaj preživeli in dolgočasno nam je v teh krajih, ker nas tudi malo zanimajo njih običaji. Torej smo le vedno v najlepših spominih na naše lepo slovensko lira-je, ker žo težko pričakujemo dneva, ko se zopet povrnemo med svoje znance in prijatelje. Torej za enkrat Vam še od tukaj pošiljamo srčna voščila: veselo velikonočne praznike, obilo pirhov in prijetnih zabav želimo vsem čitnteljem j Domoljuba«:, posebno našim vrlim fantom in de-k le lom Z mnogo srčnimi pozdravi Bos živil — Slovenski fantje kadrovci: Kaplar Martin Guštin, Lokvica; podnared. Franc Volčič, Ivan Oliha, Franc Pečerič, Jože Rigler, Franc AhČin, Anton U čakar. d Slovenski lantje služeči pri 4. diviziji bos, art. brigado v Tuzli. Vsem čitnteljem ? Domoljuba:, posebno slovenskim fantom in dekletom pošiljamo najprisrčnejša voščila: vesele velikonočno praznike in obilo pirhov Vam želimo kaplnr Josip Pire, kaplar Franc Jereb, kaplar Martin Vunjan, redov Stanko Gcolleli in Kdo Dremel. d v i.oL.e in srcine velikonočne j-rarnike želijo \>em slovanskim funtom, dekletom in bralcem >l)o-moljubac slovenski fantje, vojaki prvemu trdnjav-skega artilerijHkega polka, Boko Kolorsna, Dalmar cija: Podnarednik Alfonz Pavšner, Ljubljana; ka-jilar Josip Kaučič, Vrhnika; kaplar Josip Ilremelj, Vifuja gora; kaplar VincencFrangeš, Brozola; n-dovi: Anton Hobek, Bučka; Ludvik Komljanec, Bučka, Franc Kalan, Stara I/'ka; Alojz Ovsenek, Itaj-henburg; Mihael Vorstovšek, Mali vrh pri Brežicah; Anton Krefelj, Puetopolje; Anton fterbw, Itojheu-buig; Josip Jazbec, Itajhenburg; Martin Mirnik, Celje; Anton Kozolc, Rajherburg. Bog živi Sloveacc! d Srčne pozdrave iz Vrani« pošiljamo za vesele velikonočno praznike mi slovenski fantje vsem slovenskim fantom iu dekletom in vnem bralcem Domoljuba in bratom Orlom: Smrtnik Anton, Jeretina Jožef, Bernot Franc, Pavlin Kranr, Simončič Jožef, Kolenc Jožef, Volčjak Janez, Karel Prhne, Prašnikar Anton, Alojz Prosenc, Lovro Kokalj, 1'aviič Janez, Pankracij Teler. — Beg živil Vesele velikonočne praznike, obilo zubav«-in rnno'.(o pirhov želimo vsem bralcem in bralkam ■ Domolj.iba« z visokih gora in mrzlih planin Vra-nište. — Slovenski fantje-vojuki mirtaljezkcga voda I. pežadijsk«(in puka od albanske meje, — Anton Grdina, Preserje; Franc Kovač, črnučc; Josip Žugar, Z<{. Brirfu, Kočevje; Franc Boitjančlč, Raplar; Andrej Maček, Velecovo; Anton Brat-kovlC, Hrast je; Jože Prime, Vino; Jakob Kem-ž"ar, Črn« vas; Alojzij Rosi, Mliičevo. Brem m - New York Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosni po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle in varne ladje! „George VSashington" „America" „President Roosevelt" „President Harding" Zahtevajte podrobna pojasnila ln brodar. Ust. 14« Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: JBelgrad, Palata Beogradske Zadruge. Naš v naše Hranilnice I sel Razgled po svetu. DOMA. Rndikalci oTriglavc na Zelenem Vencu. d Slov. kat. izobraževalno društvo v Hručioi pri Ljubljani, priredi v nedeljo 25. marca ob 4. uri popoldne >Begunko', dramo v treh dejanjih. K obilni udeležbi vabi društveni odbor. d ISoli. Srednja vas. Na cvetno nedeljo, dne 25. t. m. ob 11. se vrši v dvorani »Občinskega doma« strokovno poučiio predavanje o pomladanskem delu in snaženju na sadnem vrtu. Po predavanju se vrši rerni občni zbor Kmetske zveze za občino : Srednja vas. Vsi člani in prijatelji sadjarstva povabljeni. Popoldne ob 3. pa uprizori ndadeniška Marijina družba mlajših svetopisemsko igro: Epip-ptovskl Jožef. d Prostovoljni prispevki za prevoz v Judenburgu ustreljenih vojakov 17. pp. Odbor za prevoz 1. 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. pp. je odposlal na zanesljive osebe posebne nabiralne pole za nabiranje prostovljnih prispevkov v kritje stroškov prevoza, izplačila podpor vdovam in sirotam ustreljenih vojakov ter v kritje stroškov postavitve spomenika v svetovni vojni padlim in umrlim vojakom Slovenije itd. V prepričanju, da se bode slovenski narod v bogati meri odzval prošnji za prostovoljne prispevke v namen, ki naj svedoči, da se narod hvaležno klanja spominu svojih padlih sinov, ki so darovali svoje mlado življenje za našo svobodo, so podpisani odbor vnaprej zahvaljuje za mnogobrojni in častni odziv. Po možnosti bodo nabrani zneski objavljeni v časopisju. — Odbor za prenos 1. 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov biv. 17. pp d Umrl je v Lešah nad Savo 11. marca 1.1. Janez Bregar po dveletni težki bolezni. Ranjki je bil skozi 30 let naročnik Domoljuba in zvest pristaš SLS, oče 4 vojakov; od teh s tremi sedaj skupaj počiva. Naj ti bode lahka zemlja, dragi oče! i i A Izg"bil 86 revolver brovning z etujem kal. 6.5, na cesti od Mengša do Nadgorice. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi g. Feliks Tavčarju, Vodice nad Ljubljano. d 20 kg utež se je izgubila meseca decembra pret. 1. od^ Radeč proti Krškem. Najditelj se prosi, da bi utez oddal proti nagradi v Radečah, mehaniku Knezu. d Zgubila se je listnica z večjo vsoto denarja 6 t. mi na postaji Verd. Dotičnik si je Se kupil vozni listek za popoldanski vlak na Rakek, potem pa jo je pogrešil. Poštni najditelj naj izvoli proti primerni najdenini vrniti na upravo »Domoljubac. d Kdo mi inore kaj sporočiti o mojem bratu Ivanu Juvan, ki je bil 1. 1914 v Celovcu pri 4. do-mobranskem polku, 9. stotnijo, vojna pošta 48. Prosi ia sporočilo o njem proti vrnitvi strožko« Frančiška Juvan, Koseze 1, Ljubljana VIL d Čevlje kujpujte samo z znamko »Peko« ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana Ereg 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1. Pod krivo jelko. Povest iz Meternikove dobe. Spisal t Peter Bohinjec.' (Dalie.) VIII. Rokovnjaške bobniče so letale po Suhi od hiše do hiše, kakor bi bile najele. Po dve in dve so prestopale pragove in klicale v veži: »Berem kašo, berem slanino.« Spotoma so seveda vse pregledale po veži in hiši, pa tudi pod streho in v shrambah, kjer bi še kaj ostalo za moške. Proti euajsli uri pa so začeli štekljačarji hoditi po vasi. Pri županu posadc hišnega gospodarja za mizo v kotu in nikamor se ni smel geniti. Gospodinja pa je kuhala in no* sila na mizo rokomavhom, ki so si dobro privoščili. Hrušcvec ni bil dovolj, tudi slivov* ka, ki je bila skrila v gospodarjevi postelji, je morala romati na mizo. Ko postajajo plašarji in plašarice s Po* lonjckom na čelu žc dobre volje, začujejo hipoma žvižcg na vasi. Vsi skočijo pokonci in bite na cesto. Polonjck zgrabi svojo puško in stopa po vasi. S krvavim nožem pri" haja Pomigancc lam od Ržcna. V zvoniku pa začne biti plat zvona. Ljudje dero vkup, po cesti pa prihaja Polonjeku naproti sam harambaša. Urno se jc prestopal, Požaga-ncc je skakal poleg njega in več žensk se je motalo za njim. Takoj zadaj pa so pritiskali vaščani. Farjevec je metal okleške za štekljačarji, Valjavec pa jc metal debele lr pismo, po-gleda, kakor bi me hotel pogledah r dno duše. Ali jaz sem se držal tako neumno, kor bi Me znal do pet šteti. »Kdo li je dal to pismo ?«me vpraša.« - »Neznan človek ga mi je izročil na pcii :n mi dal srebrn tolar za lo, da sem ga sem prinesel.« Ko me še P asa ca .noje pisanje, pravi: mulo počakaj! m odide čez vežo v drugo sobo. 1'isli Čas jaz hitro odprem omaro in — smuki je šel lepo višnjevi frak pod moj kožušček. Cilinder je ležal na mizi. Menda jc imel samo ei.ega. Ta mi je delal več preglavice. Nikamor ga nisem mogel spravili. C, si mislim, saj se da popraviti, če ga malo zmečkam. Na tla ga položim in sedem nanj. Malo zastokal je cilinder, oa je bilo. Jaz pa po d Kožuh in hajdi na ulice. Se zdaj ne vem, kdaj se je Pajk vrnil,« skonča Devs. »Dobro si naredil, Malici Tu imaš pei' zlalov. Kaira, dobra učiteljica, tudi tebi ')tl zlalov,« reče harambaša in iztrese zadnje zlate iz mošnjička. »Kaj pa dela Dimež?« »On pa piše, harambaša! Pisal je že na vse strani in se mu izplača. Senčurški r-"in-plov mu je poslal deset ranjškov. Zapreti! mu je, da bo v osmih dneh ob konja, če mu ne položi deset goldinarjev v 'i. to votlo skalo v Pečah. Pa Iudi draži ljuji. Tisii Su-štarjevi Franci je pisal tako zbadljivo pismo, da je od jeze zbolela. Je dejal, da ga je na paši vedno prelepala. Tudi Pajku bo pisal zahvalno pismo v tvojem imenu, harambaša!« skonča Katra. »Dobro. Mladi niso tako pogumni, pa so pretkani. In lo je dobro znamenje, Agata!« »Kaj dobro, ko smo pa zi .erom tepenil Nikamor ne pojdi več, Groga! Naj Tacman ukazuje in vodi!« »Imaš prav, Agaial Se nocoj odrinemo proti Vogljam. Poberi vso zlatnino in srebr-nino. Tu nismo več varni. Pajek prede mrežo po vsi okolici. Frak in cilindcr njegov imam, prst njegov pa si bom snm prisvojil. Pouum veljal IX. Sneg je ležal po gorah In dolinah. Tišina je vladala po Kokrski dolini, ni bilo čuti zvončkov voznih konj na cesti, ne klicev drvarjev po bregovih. 2oge so onemele, vodna kolesa so se sušila, le reka Kokra je šumela in zvonovi so peli, naznaniajoč, da se bliža sveii dan, da se praznuje Gospodov dan. Svella noč je bila in brez šle-vila zvezd se je utnnjalo na sinjem nebu. Tu pa tam je zažarela kaka plamenica, ki so jo zažgali ljudje, idoč k polnočnici. Tako pa je bilo mirno, liho, le v cerkvici kokrske Matere božje je žarelo nebroj luči. so se razlegale božične pesmice in pozlačeni oltarji so odbijali svetlobo v cerkvi. Pobožni verniki so bili zatopljeni v skrivnosti božične noči, gospod Balant je pel slovesno sv. mašo. Onstran reke v hiši duhovnikovi oa so slavili božičnico ljudje druge vrste. Motali so se kakor ponočni duhovi za zidom in se vrteli kakor veše ob voglih in stenah. Duhovnikova postr-žnvi je pozabila rožni venec dorr.<5aiia. le iz kleti niso mogli ponočni i)i. Cb sodih so obsedeli in postajali dobre volje. Le pijte, fantič, samo glejte, da boste mogli pravem času pete odnesti,< reče "aciatin. -ja: nisem bil še nikoli pijan,« pravi Ka/jdt :n potegne iz polne kupe. »Jaz pa še nikoli trezen, če sem imel Dit'tiržno?l,i odvrne Koblar. »Vino ima res dobro gospod Balant. To bi bilo za stare kosti našega haram« baše,« zine Likozarjev. »Tain-le v kolu je majhen sodček. Po-glrj, če je prazen, in ga napolni,« reče Tacman. »Kakšna svinjina ie to, kakor surovo maslo!« vzklikne Mejačev Štefan. »Potica pa polna samih ocvebov in orehov,« pristavi Zakoparjev. »! t hitite, fantje, da nas kdo ne prehiti!« ukazuje Tacman in natoči rumenega vmea. Tako so sedeli rokovnjači, pili in jedli in polnili svoje malhe. Cas je hitro potekal. »Je že Tedeum v cerkvi, fantjel Zdaj pa le brž od tukaj,« priganja Tacman. Ali vince jc bilo sladko, potica sladka, svinjina okusna. Le počasi so se pivci odpravljali iz kleti. »Ce ne greste, grem sam. Zdi se mi, da že možakarji hodijo okrog hiše.« Takoj so vsi v veži. Vežno vrata oa se že odpro, in Polajnar zagrmi z močnim glasom rokovnjačem: »Nihče ne uide. Podajte se zlepa, če vnm je kaj za vašo kožo.« racman hoče zbežali pri durih na dvo« rišče. Ali tudi tam so duri zastražene. »Ce ne odstopile, bomo slreliahl« za-: vpije Tacman. »Mi tudi!c odvrne Polajnar in cevi pušk v: pokažejo v vežo. Taa<:man skoči v hišterno, da bi ubežal pri okuu. Ali zamrežena okna se niso dala lako hilro razbiti. Domači fanlic se usii|e|0 v vežo in hišo in rokovnjači so biti kmalu ni tleh. Zabliskali so se noži v rokah ro* kovnjačev, pa nevarno ranjen ni bi! nihče. Pokovnjače so povezali z vrvmi, so jih fcpli s palicami in jim nazadnje postavili stražo. Sveti dan je bil in Tacman je cel dan in celo noč ležal na tleh, se grizci v ustne in preklinjal samogoltnost svojih tovarišev* Močno vinjeni so bili rokomavhi in so po* spoli. Ko pa so se prebudili, se je oglašala nenasitljiva žeja. Slepeni so bili do krvi in žeja je bila neukrotljiva. | Ali muk še ni bilo konca. Na Stepanjl i dan po jutranji sv. maši je Polajnar prišel i vozom pred župnišče. Sosedje so rokov* njače namelati na voz, ki se je počas zi* bal proii Preddvoru. Spoloma pa so priha« jali moški in ženske, stari in mladi in vsak si je štel za tristo dni odpustkov, kolikor* krat je udaril do rokomavhth. Polajnar se ustavi v Preddvoru pri Po« sevku. Tam je že čakala iz Kranja straža, ki je prevzela ujete plašarje v svojo oskrbo. »Aha, Tacman, zdaj si vendar enkrat prišel v roke pravice,« izpregovori Posevek, »Meni je hišo zažgai,« reče drugi. »Meni je ta-le Kozjek usnje pokradel,«, prisiavi tretji. »Tega-le tudi jaz poznam. Tam od Na* klega je. Mojemu bratu je deset kož!runov ukradel.« i Tako so ljudje rokovnjačem na vozu | izpraševali vest in so bili veseli, da so se ; !i nevarni tiči vendar enkrat ujeli v post. : Hvalili so slrogo postopanje kranjskega j komisarja in blagrovali njegovo zdravje. Ko pa je Pajk zagledal Tacmana in ; njegove pajdaše, se je prisrčno nasmejal in : zaklkal: »To so sumi moji stari znanci še iz | Tržiča, lički sle bili, ušli sle mi že enkrat iz ' ječe, a zdaj mi ne boste več.« »Vode, vode!« so klicali rokovnjači, j »drugače umrjemo.« Votlo so doneli ti gla* sovi in so bili otožni, kakor bi se svet po* sedal in zemlja podirala. (Dalje.) ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST M. U. DR. IVAN OBLAK Liubliana. Stari trd it. 34 (nmprott Šentjakobske dekliške iole) 0RDIN1RA od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne. i tur Ako še niste,-asa 1 | pošljite naročnino! J M. U. Dr. Pavel ORD1NIRA vsak dan od 10,—12. ure dop. in od 1,—2. ure pop. na Dolenjski eesti št. 20, L nadstr. Poni iona trta raznil> vrst, vkoreninjene VV;!JI JCIIC II IC Smarnice in šmarnične vla-ienke po dnevni ceni prodaja Alojzij Grabar, posestnik in vrtnar, Zagorei, p. Juršinci pri Ptuju. Obrtnik, romzncement, strešno lepenko, karboiinoj drvocement, walprool flipg-piosče, nmatuo gnojilo eteznlt (Hatsctiek) Ud. NUDI PO NAJNIŽJI CENI Kosfa Hovako^II in drug LJUBLJANA, Miklošičeva cesta Stev. 18. nlad, izobražen, podjeten, star 25 let, želi znanja l gospodično ali vdovo brez otrok, v tvrho te-aitve, ki bi imela nekaj premoženja. Starost od 17 do 26 let. Le resna ponudbe s sliko pod »Cvetoča pomlad 1434« na upravo »Domoljuba«. Tajnost zajamčena. LEPOPOSESTVO~ c vsemi gosp. poslop/i dam takoj v najem pod ugodnimi pogoji. Sestoji iz 5-81 ha njiv, 633 ha travnikov, 2'69 ha pašnikov in 82 a vrta. Goved se lahko redi 16—18, ovac 50—100 glav. Stelje in drv dovolj. Posestvo je v najboljšem stanju in v lepi, solnčni legi. Najemnik mora obdelovati sam e svojo družino. - Naslov pove uprava c Domoljuba« 1458. ^Zakonca brez otrok dobita stalno službo s stanovanjem v Ljubljani. 2ena bi imela opravljati šest govedi in tri prešiče, mož par konj, skladiščna in druga '.liSna dela. — Pismene ponudbe na Poštni predal 123, Ljubljana. Kupim hišo z vrt« na deželi, na Štajerskem, Gorenjskem, še rajše pa na Dolenjskem, pripravno za penzionista, in če ni predaleč do železn. postaje. Ponudbe s ceno na upravo »Domoljuba« pod; »PENZIONIST 40«. ^čEBELE v kranjskih panjih jako močne, PRODA od 1000 kron naprej P. ŽONTAR v Krtrnju 26. Pokusite T> ž IKO« in se prepričajte, da ni okusnejše kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najccncjša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike ln rekonvalescente. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni »ŽIKA« d. z o. z., LJUBLJANA, ROŽNA DOLINA. iSliS3.-;- asiissag t&SSr-.li in via golazen mora poginit; oko porabljate moja najboija preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot; proti poljsk. in hišnim mišim K, za poUgane f. za ščurke 3.) K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 m 20 K, proti mrčes. 10 in 2(1 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti! mrčesu na sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. rreprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za elisp: M. JON KER, Petriniska ul. 3, ZAGREB 1. Vsakovrstne nove vozove dobite pri MIH. HROMEČ, kovač, Sneberje prt Ljubljani. ______ m ST!/ B C zdrav0' prid«0 t" pošt«no' ki iitl\Lll znala nekaj kuhati in opravljal, hišna in vrtna dela, v starosti 28—35 let, išče za takoj A. KRAVANJA, Cerknica pri Rakeku. 1463 Im PSA-ČUVAJA dobrega in zanesljivega, 1 leto starega. — MIHAEL OMAHEN, Višnja gora.___ »506 SATHIČE (umetno satje) izdelujemo iz vposlanega voska. Vosek mora biti popolnoma čist in rumen. Cena za izdelavo 9 Din za 1 kg. Razpošiljamo satnice v vBaki velikosti po dnevnih cenah. Kupujemo čisti vosek in suhe voščine po najvišjih cenah. BRATJE MA.RKELJ, Čebelarstvo VRHNIKA. 1468 Q ri f"; IJ.-» hruške in jabolka, boljše MfllillU U! CVJC vrste, 4. do 5-letne, okrog 200 komadov IMA NAPRODAJ JANKO VILAR, posestnik, DOB pri Domžalah. 1463 Ključavničarsko delavnico ren prostor, išče v najem samec. Cenj. ponudbe prosi pod šifro ^Pomlad« na upravo »Domoljuba«, Za svojo~oMm "rta^VcS upravništvo «DomoIjuba« pod šlev. 1535. Dva učenca za strojarsko obrt SPREJMEM TAKOJ. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava «Domoljuba« pod štev. 1532. Ferdinand Smola gen. tati tovorne t3ellctiar«Untra!h>B& ČUDER LiUBlJAUA 22, Pre ernova 1 Semena vrtnice in sad. drevje •c dobe pri »Vrt« Diamonja in drogovi družba z o. z., Maribor, Čopova ulica. - Zahtevajte ceniki LIPOVO CVETJE iN DRUGA ZDRAVILNA ZELIŠČA kupuje po najvišjih cenah drogerifa A. KANC, Ljubljana, Židovska uL 1. — Zahtevajte ceniki ST na veliko In malo! ročamo 113)1' za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri: Josip Fsfefiffc. Mm k h\n nas o st l hrast, čreSnja, javor, oreh, lipa v plohih; smreka, borovec in mecesen v deskah vsako, tudi malo množino, KUPlJVl! Ponudi naj se na naslov: J. ČERNE, Ljubi Ijana, zaloga pohištva, Dunajska cesta 28, Tvrdka F. in I. Goričar pri Ivanki Ljubliana Sv. Petra cesta 29 priporoča voliko izbiro blaga za spomladansko in lotne obleke ln sicer raznovrstnega sukna ln kamgnrna m moške ter riizlifnega Seviotn pol in ftistovolnenega v vseh barvah zn žensko obleke, lister, žamet, hlafevino, kotonino bolo in temno, platno za rjuhe, cvilh, vsakovrstne odeje; svilene ferpe in robce v bogati izbiri. Moško srajce bele in v modnih barvah, otroško obletccc z.-; defko m deklice, i redpasnike. bluzo, Kriln in razne drage narejene oblike, kravate, ovratnike, nogavico i. t. d. Prepričajte se, da kupita tu znatno ceneje kot povsod drugod. Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57. v lastni palači (vis h vis hotela „Union"). Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000' Podružnice: Diakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, žibemk. Ekspozitura: Bled. interesna skupnost s Sveopco Zanatlitsko banko d. d. v Zaprebo in meno podružnico v Karlovcn