OBČINSKA SKUPŠČ1NA
Bo uprava bolj učinkovita?
Na tapeti osnutek odfoka o organizaciji in delovnem območju občinskih upravnih organov in strokovne službe občine ter informacije o delu mestnega INDOK centra
Mesec november, kot smo pred fiasom že zapisali, je bil za delegate občinske skupšči-ne zelo delaven. Prejšnji teden so zasedali vsi trije zbori. ob koncu tega tedna pa bodo po-novno. Torej kar dve seji vseh treh skupščinskih zborov v enem samem mesecu. Na 30. seji so delegati razpravljali o osnutku odloka o organizaciji in delovnem področju občin-skih upravnih organov in stro-kovnih služb občine.
Resnici na Ijubo, o osnutku odloka je najbolj podrobno ter natančno razpravljal družbe-nopolitični zbor, zbor združe-nega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bolj sramežljivo in z manjšim zanimanjem. Razprave so bile kar zanimive, pa tudi tematika je bila taka, da se je rodila kopica Idej, kresala so se mnenja, pa tudi delegat-ska vpraSanja so biia vse prej kot dolgočasna.
Podpredsednik izvržnega sveta Slobodan RakoČevič je delegatom pojasnil, katere so temeljne spremembe v novem osnutku. Osnutek odloka ]e zagledal dan še pred spre-membo statuta in tako je moral upoštevati nekatere stvari, kt bodo v statutu vnešene kasne-je. Gre za funkcije izvršnega sveta in nekatera vprašanja ra-zmejitve dela med občinskimi in mestnimi upravnimi organi. Vsekakor, osnutek pomeni v naši pozitivni zakonodaji velik korak naprej, saj, kakor so poudarili delegati, postavlja upravne organe v izrazito funkcijo delegatskega sistema in v servis skupščine. Z odlo-kom je zagotovljen neposre-den vpliv in odgovornost skup-ščini ter izvržnemu svetu. Eden od ciljev odloka je tudi zagotoviti racionalnost uprave in njeno približevanje obča-nov. Prav o racionalnosti se je najbolj sukala razprava. Eden od deiegatov zbora krajevnih skupnosti je na vsak način ho-tel izvedeti, za koliko se bosta s tem zmanjšaia števtlo in ob-seg admjnistracije v občinski upravi.
Odgovor ni povsem jasen. Sedemnajsti člen osnutka od-
loka, ki je podprt z zveznimi predpisi govori, da splošni akt o sistemizaciji del in nalog v upravnem organu izda funk-cionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z izvršnim svetom. Prav tu je nevarnost. da funk-cionar ne poseže previsoko in si zaželi več sodelavcev, kot je potrebno.
Poleg zagotovitve racional-nosti. kot so poudarili delegati družbenopolitičnega zbora, naj bi bil cilj novega odloka, da bi občinska uprava čim manj obremenjevala združeno delo, organizirana pa naj bi bila po načelih kolektivnega vodenja. To je razvidno tudi iz osnutka samega, saj so ostali indivi-duafni poslovodni oraani edi-
no 5e tam, kjer so resnično f<o-trebni, povsod drugod pa so kolegijski poslovodni organi v obiiki komitejev. Strokovne službe še niso povsem zado voljivo opredeljene. Tudi obli-kovanje dohodkovnih odnosov v upravnih organih bi moralo btti po mnenju sveta za razvoj dohodkovnih odnosov bolj oprto na zakon o združenem delu, ker bi le takšna onentaci-ja zagotavljala podružbljanje dela ter postopno odmiranje klasičnih državnih struktur.
Delegati   so   poslušalt  tudi stališča predsedstva OK SZDL,
katerega mnenje je bilo, da je osnutek zret za tridesetdnevno javno obravnavo. Predsednik OK SZDL Joško Pirnar je pose-bej poudaril, da je pri razmer-jih občinske uprave na prvo mesto vselej potrebno postav-Ijati tista, ki zadevajo delovne Ijudi, delavce in občane in Šete potem skupSčino, družbeno-politične organe in druge.
Na seji družbenopolitlčnega zbora je stekla beseda tudi o mestnem INDOK centru, za ka-terega so vsi enotno ugotovili, da takšnega, kot ga imamo da-nes, ne potrebujemo. INDOK namreč ne opravlja svoje te-mefjne funkcije - priprava zgo-Sčenih informacij za delegate - pač pa je pripravJjal različna gradiva, bolj na zalogo, ki so bila sami sebi namen. Po no-vem naj bi INDOK center infor-mtral le delegate v skupščini mesta Ljubljane, kar pa 5e ne pomeni, da bo cenejši od se-
danjega, saj morajo zanj zdru-ževati denarce vse Ijubljanske občine, pa tudi mestni delegati ntso imaginarni, ampak phha-jajo \z občin.
Predsednik OK ZK Lojze No-vak je pristavil, da tiči največja težava v tem, ker vseh pet let, odkar je bil INDOK ustanov-tjen, nismo imeli ustrezno iz-delane metddologije zajema-nja imformacij, kar je po nje-govem glavna naloga INDOK centra. Oodal je še, da nobeno delegatsko gradivo ne bt sme-lo na skupščinske klopi, dokter ne bi bilo izdelano potej meto-dologiji, ker v nasprotnem pri-meru pomeni takSno gradivo manipulacijo in ne informaci-jo. Kot lep primer takSne mani-putacije je navedel pred ne-davnim napisan elaborat o upravtčnosti zavoda za izgrad-njo Ljubljane, ki je bil dolg čez šestdeset strant. Kot drug Še bolj neodgovoren primer paje omenil gradtvo za javno raz-pravo samoupravnih intere-snih skupnosti s čudnim na-stovom »Predlogi povzetkov samoupravnih sporazumovsa-moupravnih skupnosti o teme-tjih plana...« šestdeset strani dolga tiskanica je za navadne občane povsem nerazumljiva, šla pa naj bi v javno razpravo. Vsi delegati so bili enotnega mnenja, da smo na področju informiranja povsem nedono-šeni.
TADEJ BRATOK