Posamezna Številka 30 vinarjev. v. ~ Stev. 106. V Ljubljani, v sredo dne 21. mala 1919. Leto I. VEČERNI LIST <«K a cdi M< . I 60*-% u pol Ml. k ar—. ... . ttttUl.. ia—. . ■»*« . s-—* biUttom ia iprivniltM: Keptarjm uUte Itn 6. — TiMa Ste*. SO. ............. NEODVISENDNEVNESC inseratt: Cnostolpis pgtftmU (72 m* Sireti ta S Ml »isoka eH nt« prostor) ta enkrat po H. 1*10. — Poslano: Coostslpnn petitvrsta K V—. — Izhaja «sal dan. IzvzamSI nedrr* In praznike, ob 2. ori popoldni Vprašanje ljudskega glasovanja na Koroškem. Zahteve dr. Trumbiča. Poseono poročilo »Večernemu listu*. ®elgrad, 21. maja. 'Z ozirom na aemško zahtevo, naj glede koroških Meja odloči ljudsko glasovanje, je za-* hteval dr. Trumbič, naj, se prideli s’o-" Venski del Koroško v zmislu našega minimalnega programa brez glasova-: n ja Jugoslaviji. Glasovanje na Koroškem bi mogli sprejeti le, če se istočasno izvede ljudsko glasovanje tudi na Goriškom. . ■ Brezuspešna pogajanja med Jugoslovan: in Italijani. Stalija ne odneha. LDU Beograd, 20. maja. Po paaških ^formacijah so ostala neposredna ^>oga-med italijanskimi in jugoslovanskim* ^legati brez uspeha. Sestanek Trumbiča in Orlanda je bil popolnoma brezuspešen, ker ni hotel Orlando v nobeni točki popustiti svojega stališča. Ministrski svet o našem zunanjem položaju. LDU Beograd, 20 maja. Včeraj je bil “istrski svet pod predsedstvom **egenta Aleksandra. Danes je imel ministrski svet dve novi važni seji. V sejah so razpravljali 0 zunanjem položaju naše države, nastale »sled Wilsonovih kompenzacijskih predlo-fov v našem sporu z Italijo. Kakor poro- čajo iz Pariza, so Italijani odklonili rešitev jadranskega vprašanja na podlagi, na kateri bi ostala od Dalmacije Itali)anom samo otoka Hvar in Pelagruž, od Istre pa zapadnl del do črte Raša-Učka-Divača. Italijani vztrajajo pri svojih prvotnih zahtevah. .. . . Ifprašanje Reke. Posebno poročilo »Večernemu listu« m Belgrad, -21. maja. »Pravda« poro-'*! Kakor smo izvedeli iz Pariza, še ni P^dla odločitev o usodi Reke. Predsednik !jj»ilson še ni popustil v svoji odločnosti, ne izpremeni svojega določnega stalijo, ki je nasprotno z imperialističnimi «Žnjami Italijanov. Komu da bi imela Re-a pripasti, bi po Wilsonovem naziranju ^»al odločiti plebiscit. Ako bi plebiscit odločil v našo korist, bi bila Reka naša, JI, nasprotnem slučaju pa bi pripadla Ita-^ vendar pa bi se morala obvezati, da zgradi za nas drugo pristanišče v neposredni bližini. Dokler bi Italijani tega ne izvršili, bi ostala Reka nam na razpolago. Dalmatinska obal bi pripadla Jugoslaviji, ker je naseljena z njenim prebivalstvom. Italija bi dobila samo otoka Lošinj in Hvar. S to rešitvijo bi ne mogli biti zadovoljni, ker biva na teh dveh otokih naš živelj. Pričakuje se, da mirovna konferenca ne bo dovolila, da bi prišel naš narod pod italijansko robstvo. >? Mapsdi italijanskega časopisja na Francijo. LDU. Pariz, .20. maja. (ČTU.) Itatijan-° časopisje kaže odkrito svoje sovražno Oljenje proti Franciji. »Le Journal« ob- javlja dobesedno grožnje lista »Popolo d‘ Italia«. List označuje Clemenceaufeve načrte kot napoleonsko parodijo in piše, da Naše muke. Naše muke riohodo več trajale predolgo. Tudi če sc no uresniči pariška vest, ki: smo ju brali včeraj, da bodo jutri izročili nemškim mirovnim odposlancem mirovno'pogodbo in s tem določili naše moje na severu, so vendar razgovori p naši usodi nc bodo mogli več razpletati brez konca in kraja, lcakor doslej. A dnsi stojimo pred odločitvijo, smo o mnogih vprašanjih naših meja tako malo na jasnem, kot smo bili prvi dap. - • . Glede Uaiije se. jo naš položaj oči-vidno mnogo zboljšal, fiati j trni zahtevajo sicerlVpkp še '.vedno,' toda gotovo jo, da jo tg, zahteva le Še do jun j o Čast-Uogii .umikanja. WHšon jo bil močnejši od Itabje. 1’ariško Gisopisje, ki Jo imelo toliko časa železen nagobčnik, .če jo hotelo kaj reči v naš prid, govori svo-boduejo in govori ž večjim umevanjem za naše potrebe pego prej. V italijanski javnosti- so je pojavil strasten odpor proti .Franciji, kar je znamenje slabosti in dokaz, da italijanski imperialisti no pričakujejo več francosko pomoči. A z Rclcd našo vprašanje še ni rešeno. Ostale naše mejo v Istri in na Goriškem zagrinja. zastor skrivnosti, Te razpravo so bodo še odlagale, ker jo vprašanje v zvezi z Jadranskim morjem in ima torej svetoven pomen. Hitreje se bo končalo vprašanje severnih meja, ki so ža Evropo razmeroma majhne važnosti. Po sprejemu nemške delegacije je Nemcem upanje zraslo. Opazili so, da so bili avstr, delegati prijaznejo sprejeti od nemških, a so zapazili, da jo dr. It en n er govoril s pooblaščenci entente odkrit in s to j 6, medtem ko je Brock-dorff sedel. A to jim bo malo pomagalo, da j p Itenner snel klobuk. Maribor bo končnoveljavno s svojim sevornim zaledjem naš, vprašanje je le še, kako so odloči meja na Koroškem. Nemci so napeli vse sile, da si osvoje to deželo do Karavank; ta namen je imela tudi zadnja zasedba. Kaj nam prinese jutrišnji dan, je še tajno, toda tudi mi nimamo povoda, da bi obupavali. Naše muke so bile težke, a niso bile zaman. pomenjajo Allizejevi načrti, ki skušajo ustvariti umetno zmašilo Avstrije, pravcato karikaturo. Italija da mora z vsemi ailami zahtevati revizijo versailleskega miru. Pisavo tega lista pa celo prekaša Ustanovitev vojnih in mornariških akademij. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad, 21. maja. Ministrski svet je sklenil na predlog ministra za vojno in mornarico, da se osnujejo tri vojne in dve mornariški akademiji. Organizacija, name-ičenje učnih moči in določitev kraja voj-mih akademij je poverjeno ministru za vojno in mornarico. Trgovski promet s Čehoslovaško. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad, 21. maja. Centralna uprava trgovskega prometa z inozemstvom je izdala navodila za uvoz v Čehoslovaško. Za gospodarsko obnovo Srbije. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Belgrad, 21 .maja. V nedeljo dopoldne je bilo v trgovski zbornici posvetovanje naših trgovcev, ki so se ga udeležili člani trgovske zbornice v Belgradu in zastopniki korporacij vseh strok. Razpravljalo se je o reorganizaciji trgovskega kredita na pod-fegi državnega jamstva, ki se namerava dati novi trgovini in industriji racli gospodarske obnove dežele. Ameriški admiral dalmatinskim obrtnikom. Posebno poročilo »Večernemu listu«, Split, 21. maja. Ameriški admiral je {osetil delavnico nekaterih naših obrtni-ov ter bil prijetno iznenaden nad njihovimi uspehi. Admiral je priporočal obrtnikom, naj nadaljujejo svoje delo v dosedanji smeri in obljubil pomoč iz Amerike. »D Popolo«, ki trdi, da mora Italija v primeru, ako bi se sklenila donavska federacija, poiskati protiutež v zvezi Italije z Nemčijo. Shod jugoslovanskih dijakov. Posebno poročilo »Večernemu listu«, m Split, 21. maja. Dalmatinska zveza jugoslovanskih akademikov je izdala manifest, v katerem vabi na zbor vseh jugoslovanskih dijakov, ki bo 15. avgusta t. 1. v Splitu, Na dnevnem redu tega zborovanja bodo narodna in dijaška vprašanja, {igrami odbor. LDU Beograd, 20, maja. Včerajšnje seje agrarnega odbora se minister za agrarno reformo ni mogel udeležiti, ker je boolel. Agrarni odbor je nadaljeval razpravo zbranega gradiva. Hov poslovnik narodnega predstavništva. LDU Beograd, 20, maja. Od včeraj se posvetuje odbor za sestavo novega poslovnika narodnega predstavništva. Za podlago novemu poslovniku bo služil bivši poslovnik srbske narodne skupščine, ki ga bodo pa izpremenili z ozirom na povišano število mandatov, kakor tudi z ozirom nu dosedanja izkustva v srbski narodni skupščini, Dosedaj so obdelali 30 §§. Angleška misija v Belgradu. LDU. Zagreb, 20. maja. Kakor poročajo iz Belgrada, je dospela tja posebna angleška misija, ki ima nalogo, proučiti gospodarsko stanje Srbije. Pozneje bo prepotovala tudi ostale dele Jugoslavije. Ameriške blag© za Srbijo. LDU Beogrstd ,20, maja. Na Francosko je dospelo iz Amerike okoli 2000 vagonov raznega blaga za Srbijo. Vlada je zaprosila pri ententi, da se ji dajo na razpolago potrebna prometna sredstva, d* spravi to blago v Beograd, Z transporti so že pričeli in je prispel prvi oddelek, 20 vagonov, že v Zemun, Stanje setve v Jugoslaviji. LDU Belgrad, 20, maja. Ministrstva za poljedelstvo zbira in urejuje podatke ® stanju setve v celem kraljestvu. Podatki bodo takoj objavljeni, kakor hitro bodo dognani, Obdačeno žganje. LDUBelgrad, 20. maja, Ker je žganj® v vseh pokrajinah kraljestva razen v Srbiji in Črni gori podvrženo užitnini, je sklenilo finančno ministrstvo, da se naknadno ob' dači tudi ono žganje, ki se importira & Srbije in Črne gore. Bencin in strelno olje za Jugoslavijo. LDU. Belgrad, 20. maja. Včeraj ie potrdila vlada že poprej izdelano P0' godbo ministrstva za trgovino in ind#' strijo 7. naftinim departementom v Kf* kovu. Pogodba zagotavlja velike žine bencina, strojnega olja in drug1*} produktov, ki se bodo porabili v P1^1 vrsti za dela v rudnikih. V zameno dobavljate Jugoslavija ekstrakte strojenje usnja. Južna železnica m Italijani. - Trsi, 19. maja. Iz Rima se poroč* tržaškim italijanskim listom: Za železo*' čarje, ki pripadajo južni železnici, ne b® nikakršnih izprememb. Južna železnica, * je v avstroogrski monarhiji bila takoreko^ avtonomna pod državnim nadzorstvom, ba zasedaj poslovala dalje in je mogoče, v8 pri italijanski vladi zmaga nazor, da ohrani značaj avtonomije, kakor jo je la južna železnica pod staro vladovin*7' Železničarji, ki so pripadali upravi drža^' nih železnic, bodo nadalje upravljali sluz' bo pod posameznimi vojaškimi upravami ’ pokrajini. Za njihovo sistemizacijo se P°' skrbi obenem s splošno preosnovo žele*' niške službe, ko se stalno odločijo meje. Odstop Paderewskege. LDU Moravska Ostrova, 19, n**!*' (ČTU) Varšavski »Kurjer Polski« prin*®* nastopne posameznosti k demisiji Pa«e' rewskega: Po svojem povratku iz Pa*** je konferiral Paderewski. z načelnikflP poljske države Pilsudskim, pri čemer se1 izkazalo, da se je na izredno željo dež® nega zbora v vzhodnem delu Šlezije nafl^ ravala uprizoriti velika vojaška akcija, *. sklep poljskega deželnega zbora pa je sta* v direktnem nasprotju z dogovorom, ki je Paderewski v Parizu sklenil z W«s® nom in Lloyd Georgem. Paderewski se J namreč v Parizu zavezal, da ne nadaljuj ofenzive proti Ukrajincem, Šlo je tedaj * to, najti izhoda iz tega kritičnega polož® Načrti mirovne pogodbe za Avstrijo neizvedljivi LDU, Pariz, 20. maja. (ČTU.) Pariško časopisje objavlja o pogajanjih v St. Ger-aaainu le zelo kratka uradna poročila. Nemško-avstrijski delegati živijo v St. Ger-mainu v največjem miru. Deloma se iz-prchajajo po vrtu ali pa si kratijo čas s Čtivom. Amerikanskim časnikarjem so otežkočili stike z nemško-avstrijskimi delegati, to pa baje zaradi tega, ker sc pariških politikov, ki smatrajo oficijelne načrte konference, kolikor se tičejo Avstrije, za skoro neizvedljive, polaSča vedno večja nervoznost. Nesporazum v Narodnem klubu. m Belgrad, 21. maja. Dejstvo, da je dr. Ante Pavelič odložil predsedstvo Narodnega kluba, ima še ,nadaljnje posledice. Ker mora Narodni klub vsled maloštevilne moči iskati zaslombe pri drugih .večjih skupinah v parlamentu, je došlo glede tega vprašanja med člani Narodne- ga kluba do novega nesporazuma. En del članov je za to, da se približa klub dr. Korošcu, a drugi je proti temu. Čuje se, da bo izstopil iz Narodnega kluba dr. Halid-beg Hrasnica s svojimi pristaši in vstopil v demokratski klub. t*» da se ne škodujejo interesi države in d® se ne kali prijateljsko razmerje z en-jento. Konferenca predsednika s klubovimi Hmkcionarji ni dosegla nobenega rezultant ker so se izrekle stranke izrecno za ofenzivo proti Ukrajincem. Paderewske- tedaj ni preostalo drugega kakor predložiti demisijo. Drugače bi bil položaj v trenotku, ko je Ukrajina sama prešla k ofenzivi, vsled česar so postale obveznosti aderewskega v Parizu brez predmetne, fako lahko ostane Paderewski na svojem fiiestu, Papež hi mirovna pagodba. LDU. Berlin, 20. maja. (DKU.) »D. A. •tg.« piše: V nekaterih dneh je pričakovati, da pokaže papež svoje naziranje, in sicer na podlagi osebnih informacij o neuglednih posledicah, ki bi jih imel Nemčiji usiljeni mir za svet in za cerkev, — *Lokalanzeiger« doznava od ministrskemu Predsedniku blizu stoječe osebe, da išče Vatikan potov, da bi se mirovni pogoji za centralne sile omilili. Vatikan naglasa, da, ,° hoče Anglija iz samoljubnih političnih S,2ir®Y prizanašati izlamu pri razdelitvi itirčijc, tudi večinoma katoliško obrensko Prebivalstva Vatikanu ne more biti brezpomembno. Vojaška okrepi proti Nemčiji. LDU Pariz, 20. maja. (Dun. KU Brežino.) Ko se je maršal Foch vrnil iz zase-lenega ozemlja, ga je sprejel Clemenceau, ateremu je poročal o razgovorih z vodi-.'l1 zavezniških armad in o vojaških ukre-P™» ki jih predlagajo za primer, da bi se ncmški delegati branili podpisati mirovno pogodbo. Clemenceau, Wilson in Lloyd George so potem razpravljali o vojaških Odredbah, ki jih je določil maršal Foch. Zažari m Nemška Hvstnla. _ LDU Budimpešta, 20, maja. (Dun. KU) JKU javlja: Danes predpoldne se je v so-Pronjski mestni hiši prvič sestal nemški kmetski svet za zahodno Ogrsko, V ta na- sta došla v Sopronj tudi poverjenika “ela Kun in Henrik Kalman. Predsednik ecker je izjavil: Ako mislijo v Parizu, da bo nemška zahodna Ogrska pridružila ^emški Avstriji ,moramo reči: Roke proč! amo mi smo pozvani, sklepati o svoji Usodi. Sedaj, ko smo dosegli svoj ideal, ga jn°ramo zavarovati, to pa moremo storiti ® tedaj, ako ostanemo v okviru komuni- j Cne Ogrske, Boji v Rusiji. 'LDU Helsingfors, 18. maja. (DunKU) J? em, ko so se čete, ki so se v var-XV angleških bojnih ladij izkrcale v luškem zalivu, se je posrečilo Weigove-*!*’ Prostovoljnemu zboru, pretrgati železno zvezo Jamburg—Petrograd. Vesti, bo Finska mobilizirala, se z dobro po-,Cene strani dementirajo, »D Berlin, 20. maja. (Dun, KU) eutsche AUgemeine Zeitung« poroča iz Kopenhagna: Latiške in finske Čete so se izkrcale v rigaški luki. Večino boljševiških vodij v Rigi so baje ustrelili. LDU Berlin, 20. maja. (Dun. KU) »Deutsche allgemeine Zeitung« poroča s poučene strani, da se je pred dvema dnevoma začela boljševiška ofenziva na eston-ski-latiški fronti, ki pa ni doseglla več, kakor neznaten začeten uspeh. Francoske finance. LDU St. Germain, 20. maja. (DKU) V »Populairu« priobčuje Pavel Mistral zelo pesimističen članek o francoskih financah. Začenja z zadnjim poročilom proračunske komisije, ki priporoča, da se pooblasti irancoska banka, da izda za štiri miljarde novih bankovcev, Mistral meni, da finančno gospodarstvo, ki temelji samo na tiskanju bankovcev, ne pojde več dolgo, da se morajo, ako se hočejo ogniti bankerota, najprej lotiti finančnega problema, Kakor je tudi težak, je vendar treba ukreniti vse potrebno, da ga rešijo. Vladajoči krogi, ki so dovolili tatvino in dobičkarstvo vsake vrste in ki ogrožajo deželo s tein, da pravijo, da bo Nemčija vse plačala, —*• se trudijo, da bi zavlekli uro finančnega obračuna. Zakriti hočejo brezdno, pred katero se dovedli Francijo ! s tem, da so se podvrgli kapitalističnim in imperialističnim silam ter se ne morejo odločiti, da bi zahtevali od buržoazije žrtve, ki jim sodijo; vendar pa ne bodo utekli neizogibnim posledicam svojih napak in zločinov. Kmalu bo bila usodepolna ura obračuna, ko bodo morali vzeti denar tam, kjer se pač nahaja. Raznoterosti LDU Osjek, 20, maja. Župan dr. Pin-terovič je izstopil iz Hrvatskega Kola. Kakor se zagotavlja, se namerava dr. Pinte-rovič popolnoma odtegniti političnemu življenju. LDU Os^ek, 20, maja. Pri velikem županu je bila danes deputacija osješskih hišnih lastnikov, Deputacija je prosila, naj se razveljavi zakon o varstvu najemnikov. Ker pri velikem županu ni dosegla zabeljenega uspeha ie odpotovala deputacija v Zagreb, da predloži svoje želje tamošnjim faktorjem. LDU Beograd, 20. maja. Ameriška družba Rdečega križa zbira v Ameriki prispevke, da nabavi srbskim kmetom poljedelsko orodje in poljedelske stroje, LDU. Belgrad, 20. maja. Finančno ministrstvo je prepovedalo inozemske srečke na vsem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov Slovencev. LDU. Bclgrad, 20. maja. Skupina nacionalne stranke pod vodstvom Velj-koviča. je priglasila svoj pristop v demokratski klub. Jutri popoldne ob pol 15. bo v klubu slovesno sprejeta. Skupina šteje razen Veljkoviča še štiri poslance. LDU. Zagreb, 20. maja. Kakor poročajo iz Dalmacije, je vpostavljena direktna paroplovna zveza med Ankono in Šibenikom. LDU. Zagreb, 20. maja. Včeraj so sfl preselili zadnji oddelki bivšega poverjeništva za mornarico iz Zagreba v Beli grad. V Zagrebu ostane le še mornar riška vojaška postaja. Iz pokrajine. k Spominske slike. Kolo SHS sestei bo izdalo dvoje vrst slik o Zrinjskem i< Frankopanu, ki se bodo razpečavale po vsi Hrvatski in ostali Jugoslaviji. Kole SHS sester se nadeja, da bo zbralo s tem večjo svoto denarja, s katerim bodo zgradili mavzolej, v katerem bodo počivali kosti narodnih mučenikov ter ostalih zaslužnih ljudi. k Pevsko društvo v Gorcjemgrada priredi v nedeljo 25. maja 1919 ob 3. popoldne v čitalnici v Gornjemgradu slavnost v spomin stoletnice Vodnikove smrti. Na sporedu so: slavnostni govor, pevske točke, med njimi A, Focrster-ev »Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi, ia »Ljubica«, dr. Anton Schwabova »Zlata kanglica« in koroške narodne in veseloigra »Županova Micka«. Sedeži po 3 in 2 K stojišča po 1 K. Polovica čistega dobička je namenjena koroškim beguncem. Posebna vabila se ne razpošiljajo. k Kolekajte — sicer koši Vsi tisti, ki pošiljajo na beograjske urade kakor-šnekoli pismeno vloge, se opozarjajo, da morajo biti vse vloge kolekovane, sicer jih uradi vržejo v koš, ne da bi jih re« \ šili. če pa so kolekovane, se pa na vsak način vzamejo v pretres in se rešijo. k K. k. Bezirkshauptraannschait S tein (Krain), Pečat s takim izključno nemškim oesedilom rabijo še sedaj pri okrajnem glavarstvu v Kamniku, čigar vodja je nad-komisar Lininger, ki je bil v stari Avstriji vse prej kakor Slovenec. Očividno se še sedai ni otresel nemškega duha, sicer bi že zdavnej odpravil samonemški pečat, k Prošnje za izvoz in uvoz blaga, Podpisana podružnica naznanja, da izdaja izvozna in uvozna dovoljenja za celo kraljevino Srhov, Hrvatov in Slovencev glasom zadnjih odredb samo CenlraLia uprava za trgovački promet sa inostranstvom v Beogradu, kamor se naj potom podpisane podružnice vlagajo tozadevno prošnje, katerih rešitev bo podpisana podružnica strankam dostavljala. — Podružnica Centralne uprave za trgovački promet sa inostranstvom, Ljubljana. k Smrtni padec. Janez Vidic, 48 let star iz Černič, je pri Jankotu Vilarju na Dobu pomagal pri poljskih delih. Popoldne dne 15, t. m. je šel na podstrešje po seno za živino. Na krmilnici, kjer je strop lesen in trhel, se mu je vdrlo ter je padel kake 4 metre globoko. Pri padcu si je zlomil tilnik in takoj umrl, k Dva ropa v ljubljanski okolici. Dne 14. t. m., okoli 2. ure zjutraj sta vlomila dva v srbsko uniformo oblečena in z dolgimi puškami ter nasajenimi bodali oborožena vojaka v hišo gostilničarke Frančiške Dovč v Zalogu ter jo oropala z.\ okoli 14.000 K. Udrla sta skozi okno in ( vlomila tri sobe, preden sta prišla v soal- ao sobo gostilničarke. Eden vojakov ji je nastavil bodalo in ji zapretil z umorom, ftko ne bo molčala. Preiskala sta omaro za obleko, potem pa še posteljo gostilničarke. Iz omare sta vzela 400 K in nogavice, iz postelje pa še ostali denar. Prazna listnica, v kateri je bil oropani denar, in nogavico so našli v grmu pri Za dobravi v bližini ceste. Poleg listnice je ležalo 23 kron. Na vogalu hiše gostilničarke pa 103 krone. Storilci se zasledujejo. — Drugi rop se je dne 16. t. m., ob 11. uri izvršil v kiši gostilničarke Ane Grum na Studencu, Tu so vlomili v srbske uniforme oblečeni in z vojaškimi puškami ter nasajcirai bodali oboroženi štirje roparji. Vlomili so pri zadnjih vratih ter šli naravnost v spalno sobo, kjer je kila gostilničarka s svojimi otroci. Eden roparjev je posvetil z električno svetilko po postelji, medtem ko so drugi trije namerili puške z nasajenimi bodali proti nji in zahtevali denar. Gostilničarka jih je prosila, naj ji prizanc-so, ker je revna. Ko pa 80 roparji z orožjem še hujše grozili, jim je izročila blagajno, ki je bila napravljena iz železne pločevine, nakar so takoj odšli iz hiše, le en ropar je še četrt ure zunaj stražil, da ni mogel nihče poklicati pomoči. Roparji so krenili čez polje na vojaško vežbališče, kjer so razbili blagajno, v kateri je bilo 9000 K papirnatega in 240 K srebrnega denarja, pet srebrnih ur in štiri srebrne verižice, trije moški prstani, precej težka zlata vratna verižica, dva para ženskih uhanov iri dve zlati zapestnici, več pobotnic in nekaj tobačnih pol. Roparji so pobrali vrednostne stvari, listine raztrgali. Kam so storilci po izvršenem ropu pobegnili, se ni moglo dognati. Po izpovedbi Marije Grum in njene hčere so roparji malo govorili, in to v srbskem narečju. Dva storilca sta bila bolj majhne postave v starosti od 20 do 23 let. Od teh je imel eden male brke. Vsi so imeli obraze namazane s sajami Zasledovanje storilcev se nadaljuje. \i Lmfelfatie. 1 Ljudski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo, 25. maja, ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu trodejansko Jakob Dolinarjevo .burko s petjem: »Cigani«. — Vstopnice' se dobe od danes naprej v predprodaji v Jugoslovanski knjigami in od 6. do 8. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu. 1 Poverjenik za socialno skrb je odpotoval službeno za 8 dni, vsled česar odpadejo sprejemne ure za ta čas. 1 Za stanovanje v Ljubljani je težko, zelo težko. Toda ako imajo posestniki le malo dobre voije, sc isto lahko najde. Tako je oddal tokajšnji veletrgovec Ant .Krisper stanovanje tukajšnjemu pravoslavnemu duhovniku, istotako veletrgovka gospa Bernatovič jc odstopila jednemu podpolkovniku, z gospo in otroci, nadalje veletrgovec Kollmann nekemu majorju z gospo. To je pohvale in posnemanja vredno I Mnogi in mnogi so še brez stanovanja in mnogo je posestnikov,'ki bi lahko oddali stanovanje, ako bi imeli le malo dobre volje. De- želna vlada in magistrat se trudita in rada bi preskrbela vsakemu stanovanje, a če posestniki nimajo toliko človekoljubja, da bi odstopili, imata deželna vlada in pa magistrat velike težkoče z preskrbovanjem. Zato posnemajte zgoraj imenovane gospo in gospode! To je dolžnost, ne le z narodnega, marveč veliko več s stališča človekoljubja. ' 1 Ranjen v trebuh je bil 18. maja 1919 ob 23. uri in sicer na Resljevi cesti Engel-bert’ Frnnchetti, stanujoč v Šubičevi ulici št. 3. Franchetti jc izpovedal, da je na cesti neki neznan človek stopil k njemu, ko jc šel proti domu, ga udaril po glavi, mu vzel klobuk, vreden 100 kron, ter ga potem še sunil z nakim orodjem v trebuh in odšel. Ranjencu, ki jc bil le lahko ranjen, jc nudil dr, Rus prvo pomoč. 1 Divji pes ob kolodvoru. Ko se jc danes zjutraj pripeljalo neko 18 letno dekle iz Kresnic in jc šlo nič hudega sluteč mi no ograje, ki je nasproti kolodvora, je planil izza ograje divji pes, raztrgal ji obleko in ji z zobmi ranil nogo. Dekleta so spravili do prve stražnice. Kot smo slišali je ta pes last kolodvorskega restavraterja in se jc zgodilo že večkrat, da so bili l udje napadeni od njega, Ali je to javna varnost? Pač ne bo nihče zahteval od nas, da bi hodili oboroženi mimo plotov. Naj poskibijo, da bo ta pes priklenjen ali pa naj izgine. 1 Kaznovani tatovi pri ljubljanskem okrajnem sodišču. Frančiška Gruden je ukradla 2 predpasnika, eno krilo, 12 žepnih robcev. Grudnova, ki priznava tatvine, reče ogorčeno: »Ja, jaz prisežem, da nič ne vem za žepne robce.« — Sodnik jo je nagradil s trfcmi dnevi zapora. — Ivanu Vrhovšku, že prcdkaznovaneniu zaradi tatvine, Iti je ukradel koleselj, je prisodil okrajni sodnik šest tednov strogega zapora. 1 Vojaškemu erarju ukradeni oves. Dne 19, maja 1919 dopoldne je neki službujoči stražnik opazil, da je bil odpeljan iz skladišča »Balkan« voz, naložen s 17. vrečami ovsa, Ker se jc stražniku zdela stvar sumljiva, je voz ustavil ter vprašal voznika Antona Oražma, stanujočega v Bohoričevi ulici št. 26, kam pelje blago. Voznik je bil vidno v zadregi in je le prosil, naj ga izpusti, nakar ga je stražnik povabil na policijsko ravnateljstvo, Tu je voznik izpovedal, da vozi blago na račun nekega praporščaka (Maks Vogel), ki ga je prodal nekemu gostilničarju v Vodmatu. Izpovedal je nadalje, da je v teku 14 dni že trikrat pripeljal na račun iotega 15 do 30 vreč ovsa k spedicijski tvrdki Ranzingcr. Pri kupčiji sta bila prizadela tudi Franc Berčič, stanujoč na Resljevi cesti št, 27 in Franc Makovec, stanujoč v Selu. Ker je bilo očividno, da gre za dalekosežno tatvino na škodo erarja, se jc oves zaplenil, in zadeva naznanila pristojni oblasti, 1 Preprečena tatvina kolesa. Te dni je policija prijela 18 letnega Ivana Možino iz Daljnevasi pri Rudniku haš, ko se je hotel odpeljati izpred tukajšnje glavne pošte s tujim kolesom, ki ga je lastnik prislonil ob vhodu na pošto. Da sc je Možina zasačil, jc pripisati zgolj pozornosti sražnika, ki je Možino dalje časa opazoval. Občinstvo se opozarja, naj ne pušča koles nezavarovanih ali brez nadzorstva na cesti 1 Premog je kradel 14 letni Pogačnik Stanko, stanujoč na Selu št. 49 ob progi južne železnice pri Selu. Vtihotapil se je na mimovozeči tovorni vlak, spravil sc na vagon, v katerem je bil premog ter ga začel na tla metati. Zmetal je približno 100 kg premoga z vagona. Ko jc opazil stražnika je skočil zopet iz vozečega vlaka ter sktt-šal ubežati, kar mu pa seveda ni pomagalo. 1 Velika žepna tatvina. Trgovec I. J* sc je pred par dnevi peljal v Zidan most. Komaj je v Ljubljani vstopil * voz II. razreda, v katerem ni bil razen njega nihče, jc trdno zaspal. Blizu po* staje Zalog se je prebudil in opazil, mu je bil notranji žep suknjiča prerezan in da mu je bila ukradena listnica z vsoto nad 10.000 kron in raznimi spisi-Trgovec I. J. sumi, posebno ker se ja čutil, ko se je zdramil, nenavadno slab in omamljen, da ga je neznani tat 9 kakim sredstvom omoti), nakar je tak« trdno zaspal, da ni opazil, ko mu je l)il suknjič prerezan in denar ukraden. 1 Vlom v mestno lopo. Pred PaF dnevi jc bilo vlomljeno v mestno lop® v Streliški ulici in odnešenih več strojnih jermenov v vrednosti 1000 kron. Vlomilec, ki je moral biti kak neodrašett fantič, kar sc sklepa po sledovih stopinj, je prišel od grajske strani na streho, odkril streho in se skozi odprtino spusti), v lopo. Po izvršeni tatvini j® odšel po isti poti. 1 Ukradeno je bilo dne 17. maja trgovki Mariji Rogelj na Sv. Petra cesti št. 38 več metrov belega chiffona za srajce in sivega blaga z drobnimi črtami v skupni vrednosti 620 kron. Tatu trgovka ni mogla dognati, ker je bilo takrat, ko je blago zmanjkalo, mnogo kupcev v trgovini. 1 ITmofeoin! Vinko Potaj, 29 let stari je ušel dne 18. maja 1919 popoldne umobolnice na Studencu. Nosi siv klobuk, rjav suknjič, temne progaste hlače in čevlje z lesenimi podplati. 1 Nepošten najditelj, Fred vojno pekarno v Gradišču je našel neki nepošte-njak črno usnjato listnico a precejšnjo vsoto denarja in jo pridržal zase. Za ta čin se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Keperfoir narodnega gledališča. Drama, 21. maja, sreda: »Revolucijska svatba.« Znižane cene. Izven abon. 22. maja, Četrtek, popoldne: »Krojaček junaček.« Dijaška predstava. Znižan® cene. Izven abon. 23. maja, petek: Zaprto, 24. maja, sobota: »Zemlja.* B 57, 25. maja, nedelja: »Smrt majke Jugovičev.« Ivzen. abon. Opera, 21. maja, sreda: »Bajaci in Evelina.- — B 3/55. 22. maja, četrtek: Zaprto. 23. maja, petek: »Zemlja«. Obhajani* Danilove 401etnlce. Izven. abon. 24. maja, sobota: »Favart.« A 56. 25. maja, nedelja: »Favart«, C 56, Stev, 106. - — . _____________ Žena. i Arabska žena v kopališču. Samo dve priložnosti imamo videti arabsko leno v javnem življenju: prvič, kadar je tta grobu svojih dragih domačih obdaja s sorodniki ali prijateljicami, ki jokajo ž njo vred, ali pa drugič, kadar 1e vsa vesela v »liamanu«, to je arabsko kopališče. Tu je mesto njene najprijetnejše zabave. Ure in ure se mudi v kopališču, kjer se shaja s svojimi prijateljicami, da bi užila edino zabavo iz-fen doma in večkrat spoji prijetno s koristnim, zakaj izbere si izmed vseh kusk, ki jih vidi krog sebe, pripravno leno za svojega sina ali sorodnika. Poleg Židinje se lahko koplje v asab-Bkem kopališču vsaka Kvropejka, Najprej pridemo v pravokoten hodnik, na j'0 Pa v glavno dvorano, ki je krita s Kupolo. Ta-le kupo?a je kakor sito, a M.iegov« odprtine kii.ie barvano steklo, tako da je vse kopališče oblito z nekako mistično svetlobo. Sredi kopališča žubori fontana, ki je dostikrat okrašena s cvetlicami. Ob stenah stoje na po-«i.iu klopi in divani, ki jih rabijo, kadar slačijo ali oblačijo. Bogate Arabke jemVjejo v najem tudi stanovanje v kopališču, da se po kopeli lahko nemoteno napravijo. Ko je Arabka zaposlena v topli vodi, noče nič vedeti za mrzlo kopelj. Zdaj pa gre zato. da bi si mogla vsaka uslužbenka priti do napitnine, in razdavanje usodnega »bnkšiša« doseže svoj vrhunec. V veliki kopališki dvorani, ki je vsa, iz marmorja, preživijo Arabko po cele ure, se pogovarjajo, po-hvajo z vodo in se povsem neprisiljeno Vedejo. Po končanih kopeljih, pripove, duje neka pisateljica, sem prosila vse Arabke, katere so se z menoj kopale, da bi šle v drug prostor jesti in kaditi. Izprva niso hotele, bale so se, da bi stegnila imeti s seboj gnjat ali suho r^oso, kar ne ustreza njih okusu in je t^oti kor anu. Ali nisem bila dolgo sa-nia. Druga za drugo je prilezla, in ko ®° spoznale, da sve jim naklonjeni, hm je bilo po volji tam. In tako sve sedeli midve Evropejki med šestimi zagorelimi ženami in smo vse pušile cigarete, ki sem lih v njih največje veselje in iznenadenje prinesla. Pile smo turško kavo z ambro. Zopet so mi pripovedovale tisto, kakor zadnjič, koliko otrok ima vsaka, kaj dela nje mož, da Y vdova in da je brez denarja. Toliko Q ie izpregovonla besedo denar, so jo l^koliie vse in obžalovale, da so revne ]n da nimajo ničesar. A jaz sem pozna-fa svoje ljudi in sem prijazno pa od-®*no odgovorila: »Allah ti jih bo dal, p^dno bo solnce izšlo.« Pri razstanku j dobila vsaka 2 do 3 piastre, cigareto n košček mila od naju v dar. Ob stoti -ahvali in želji, da bi nam dal Allah ePfiga niožia in dosti otrok, so naju ®Pi'eniiie iz kopališča. Šle sve tja samo JJto, da bi videle, kako arabske žene ^slijo in čutijo. Ali uspeh najine zve-vnos tl je bil jako slab. Kadarkoli w'm Kušala napeljati pogovor na globljo zabavo, sem naletela na isto nevednost in pomanjkljivo zanimanje. Te ženske ne vedo in nočejo nič drugega kakor mbžiti se in iskati za svoje otroke može in žene. V tem tiči vse njih zanimanje. Po sveiu. s PočetekKf= linčanja. V časnikih večkrat čitamo, najmanj ravno toliko vredno, ko raziskavanje v rastlinskem in rudninskem svetu. Posebno kristjan s svojo vero v ustvarjenje pračloveka, v pra-razodetje, v greh prvih staršev in v ver-ske zmote njihovih potomcev na eni strani in z vero v odrešenje in zopetno združitev zmotnega človeštva na drugi strani, bi se moral zanimati za narodopisje. — Ko je človeštvo zgrešilo Boga, je dAoma fizično šibkejši, deloma po naravnih razmerah vezani ženski spol največ trpel. Toda tudi oni moški po- »Princezal« sem vzkliknil, »ali morem upati? Moje življenje ,. iDa, Kajlu Lapi podarim življenje ... in, če jo sprejme, tudi svojo roko!« Pri teh besedah je zažarela deklica kakor roža, in je skrila svoj obraz za prvo spremljevalko. Poljubil sem njeno roko — pozabil sem na groznega kralja, prvega ministra in divjake. Vse je izginilo pred mano, videl sem samo Jutranjo Roso, okvenaka-ško princezo, mojo kraljico, 9. Gospoda moja, prosim, ne dremajte, saj zgodbo takoj končam, povedati vam hočem samo še najzanimivejše. Pijan sreče sem stopal ob kraljevi strani iz slavnostne dvorane — poleg mene je šla Jutranja Rosa. Moje srce je bilo lahko in veselo, da bi bil letal po zraku kakor ptič. Vseokrog je bila sama luč, lepota in veselje. Solnce se nam je smejalo, rože so opojno dtihtele, moje srce je združeno s prirodo pelo visoko pesem ljubezni. V tistem trenotku sem se z vso gorečnostjo svoje duše zahvalil Bogu, da je tako naglo in nepričakovano izpolnil moje želje in — ne vem, če mi bote verjeli — čutil sem se popolnoma Krutuktovcga sorodnika. Ko smo se vsi nekoliko pomirili in pozabili prve vtise, ki jih nam je tako nenadoma prineslo jutro, smo se podali k slavnostnem obedu, ki — hvala Bogu — ni bil zabeljen s človeškim mesom. Mojc veselje pa ni bilo čisto, kalila ga je prisotnost prvega ministra — Tururu se je čudno izpremenil. Kadarkoli sva se srečala s pogledi, me je pogledal kakor blisk. edinci, ki so vsled revščine, bolezni, starosti, vojske ali iz sličnih ozirov navezani na dobrosrčnost soljudi, čutijo zemske posledice onih dejstev bolj ko močni del. Prav neznatno je število onih nekrščanskih narodov in plemen, ki bi vsaj približno pripoznali osebno enakopravnost vseh. Ni sc nam treba čuditi, če pomislimo, da celo krščanstvo še ni popolnoma premagalo v de-vetnajstih stoletjih v sebičnosti vkore-ninjenega poganstva, tako da ima n sredi med krščanskimi narodi čestokrat sila, zavratnost in predsodek prednost pred pravico, duševno svobodo ir resnico. Vsekakor ima kristjanka, ima telesno in gmotno slabejši kristjan dovolj vzrokov, da se že s čisto zenu skega stališča oklene razodetja notranje hvaležnosti napram Kristusu Zastaviti bi moral vse moči, da sodeluj«! pri uresničenju krščanstva v lastni domovini in da pomaga širiti njegov blagoslov tudi med nekrščanske narode. Krutukte je napil zaročencema, vsi navzoči so se navdušeno odzvali, celo prvi ministe^, Nato je sledila slavnostna pesem, navada, ki jo najdemo pri vseh narodih na zemlji, naj bodo izobraženi ali pa divji. Star kraljev svctovalec je začel peti dolgočasen napev, od besed pa se spominjam samo prve kitice: Kajla Lapi purugit; Kapittita kamuzak; kar pomeni: »Zlatobradež se poroča, veselim' se tega.« Ali naj vam popisujem svojo srečo?. Iz smrti v življenje! Je veselje, o-katerem rajši molčimo, ker ne najdemo ne besed!,, ne primer, da bi ga mogli drugi razumet«,. Toda, ljubezen! Minljiva si kakor blisk — a vendar zapustiš neizbrisne sledove! Kaj je vse veselje proti onemu tihemu soglasju dveh duš, ki sta bili rojeni daleč drug od druge, med različnimi ljudmi, različnih misli — a jih je združilo kakor električna iskra isto čustvo, boljše bit povedal, ista življenjska moč. Zdi se nam, da čas takrat stoji, da plavamo kakor oblak med nebom in zemljo, še bolje bi rekel, da plavamo v naročju oblakov, počivamo na njih, iz njih vse vidimo, a nič jasnega, ničesar v živih barvah, O da bi oblak nikdar ne izhlapel! Da bi večno sanjali ta pomladanski sen! Kdo trpečih zemljanov bi se ne odpovedal pozemskemu življenju in ne bi reševal teh ugank večnosti? Princeza Jutranja Rosa je bila enako srečna kakor jaz in na lepem okvenaka-škem nebu ni bilo drugega oblaka kakor tisti rožnati oblak, o katerem sem vam ravnokar oravil. Tudi črni Tut ur o v oblak Italijansko napisal A. G. Barilli. (Konec.)