S»3>@@ta$a®iSE5$&@i, S-fcetr.t X Dinu I»ošt$-$ii2K$, p$bi?Šes.ltr*a£:nHt. Sf©w. 29. Ljiabli@ii@, w sredo 7. marea 1923» iž^aja vsak čas ol S6 pop. mm BsSslj li prszsifesv. M8S8ŠM narsblsa: ta Ljubijflno . . . Din 10*— fo pošti. .... , 12 — la Inozemstvo . , , 22*— Oslasl po tarifa. EJtlZlSKl DNEVNIK Olasil® Ljassishe SfFsaike. Leto I. Hefrafikiranih pisem ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor. Poštno čekovni račun št. 13235. Uredništvo: Breg, 12. II. nadstr. Telefon št. 119. Uprava: Sodna ulica štev. 5, Telefon št. 423. AVTONOMISTI POZOR! Kdor pa zn o zasleduje sodobne dogodke, tako na političnem kakor tudi na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju,' tega navdaja upravičena skrb za bodočnost. Strašna demoralizacija, korupcija, sebičnost, pohlep po materialnih užitkih — vse te človeške slabosti so se razpasle po vsej strukturi človeške družbe tie le pri nas, temveč po celi Evropi in nedvomno tudi iz-\7en njenih meja. Povsod se pojavlja nezadovoljstvo z današnjimi razmerami, povsod iščejo sredstva, ki bi privedla do izboljšanja že skoraj neznosnih razmer, ki tlačijo človeštvo. Eni vidijo prvotni vzrok za te razmere v svetovni vojni, ki je razgibala najnižje človeške instinkte in strasti, drugi pripisujejo krivdo kapitalizmu, tretji zopet pomanjkamu resnične demokracije v današnjih državnih sistemih in ne manjka niti teh, ki pravijo, da je vsemu krivo to, ker vlada sedaj na svetu — demokracija. Kakor ni enotnosti v mišljenju glede izvorov, iz katerih je prišlo do nedostatkov in zmed, tako ni niti enotnosti v mišljemu glede sredstev iiLsrneri. po katerih bi prišli k izboljšanju razmer. Eni vidijo izboljšanje V raznih političnih sistemih in soci-cialno-kulturnih idealih, drugi zopet v uveljavljenju diktatorske volje, pa vse do kolektivizma in anarhizma, od kapitalizma pa do fašizma in boljševizma. Na eno se ponavadi pozablja, na mio, kar je najvažnejše in kar smo smo mi v našem listu že ponovno povdariO: na poštenost, ki je predpogoj za ozdravljenje sveta. Pozablja se, da je dana možnost za izboljšanje razmer na narodnem, političnem. gospodarskem, kulturnem in socialnem polju šele tedaj, čc se bo uveljavila povsod poštenost,' in zmi-scl za resno ljudsko delo. Večkrat slišimo, da bo ta ali oni pristaš avtonomije pri predstojećih volitvah volil SLS. Svoje stališče utemeljuje tako-le: SLS sama po sebi mu sicer ni prav nič všeč, uidi ni klerikalec, hoče pa avtonomijo; ker pa jo hočejo tudi klerikalci, bo šel z njimi. Navidezno logičen odgovor, ki pa temelji na popolnoma napačni Informaciji o stanju razmer. Ne bomo danes lomili kopja ne za ne proti avtonomiji, niti ne razpravljali o njenih dobrih in slabih straneh in njeni praktični izpeljavi. Pokazati hočemo samo, kaj jc SLS avtonomija in kakšni so izgledi na uveljavljenje avtonomistične ureditve naše države po klerikalcih. Vsakdo se spominja, da je bila SLS po prevratu strogo centralistična in da ni nobeden poprevratnih klerikalnih voditeljev nikdar zinil uiti besedice proti centralizmu. Te svoje centralistične smeri so se držali ves čas, dokler so bili na vladi in v tem času so strašno hiteli, da so odpravili, uničili ali centralizirali vse, kar je bilo v Sloveniji avtonomnega. Čemu tudi danes to taje? To jc popolnoma naraven razvoj iz njihove ■mlitike za časa Avstrije, popolnoma logičen sklep na njihov nekdanji „minimalni program", česa drugega od njih nismo pričakovali. Predaleč bi vodilo, če bi hoteli ponovno naštevati. koliko škode so s tem prizadejali slovenskemu ljudstvu. Bolj za- mfa nimivo pa bo, čc konštatiramo, kdaj so naši klerikalci postali tako navdušeni privrženci avtonomne Slovenije. Baš v istem trenutku, ko je padla njihova vlada torej prav takrat, ko je bila zanje izgubljena možnost, centralistično vladati na ministrskih stolih v Belgvadu. Takrat so začeli gristi grenki kruh opozicije. Voditelji SLS so uvideli, da je ljudstvo z njihovim vladanjem nezadovoljno, da je nezadovoljno s poslovanjem centralno iz\7edeue državne uprave in da jih to ljudstvo ne bo več volilo in jim s tem ne več pomagalo do zopetne možnosti centralnega vi a da- Rim, ti. marca. (Izv.) Povodom jugoslov. pridržka glede vprašanja baroške luke in Delte piše „II mon-do“, da bi sedaj mogla uporabiti Italija isto sredstvo, s katerim je govorila belgrajska vlada Rimu, namreč registriranje rapailske pogodbe pri društvu narodov z istočasno zahtevo po arbitraži. List trdi, da je pridržek jugoslovanske delegacije navaden manever, ki ima namen zavleči odločitev do volitev v Jugoslaviji. „Corriere della Sera" prinaša izjavo nekega državnika, ki pravi, da vsebuje rapallska pogodba točna določila za nadaljnje postopanje in da sc bodo mogla pogajanja nadaljevati kljub jugoslovanskim pridržkom. Železniški promet z Reko se ne bo mogel iz tehničnih razlogov tako dolgo vzpostaviti, dokler ne bo baroška luka pričela vsaj deloma poslovati. Trst, 6. marca. (Izv.) Poročevalcu „Piccola" je izjavil dr, Rybaf, da pri določitvi meja reške drž.ave ne smejo priti v razpravo politična vprašanja, ki jih je že rešila rapallska pogodba, vsled česar se imajo rešiti samo vprašanja tehničnega in gospodarskega značaja. Za jugoslovansko stališče govore rapallska pogodba, Sforzino pismo in mapa, priložena pogodbi. Vzpostavitev prometa z Reko se ne more prej izvesti, dokler se ne rešijo ostala vprašanja. Nemogoče je, da bi vozili naši vlaki na Reko, dokler se ne ugotovi pripadnost ozemlja od Brajdiče do Reke, po katerem teče železnica. Sušak, 7. marca. (Izv.) Včeraj so bili naši člani paritetne komisije na Sušaku, kjer so imeli konferenco z zastopniki naših oblasti. Obstoji prepričanje, da so bili napadi fašistov na Reki na naše ljudi provokatnega značaja, da bi izzvali na naši strani reakcijo, kar naj bi dalo povod za represalije. Značilno je, da so se ti napadi izvršili po napovedanih pridržkih naše delegacije glede evakuacije Sušaka. Odgovornost za te napade nosi poslanec (Hunta, ki sc smatra za glavnega povzročitelja vseh fašistovskih napadov. V zvezi s temi napadi je tudi član italijanske delegacije Castelli. Tendenca teh napadov jc jasna, njihov namen pa je Angleška kontrola francoskih transportov. Berlin, 6. marca. (Izv.) Iz Essena poročajo, da Angleži prav natanko kontrolirajo francoske transporte, ki pridejo v francoski pas. Angleški nja, če ne najdejo gesla, ki bi vleklo. Našli ga sicer niso oni, ampak pobrali so ga drugod in pričeli vpiti na vse grlo za avtonomijo, seveda z edino mislijo, da jih bo morda to kričanje privedlo zopet do vlade v — Belgradu. Glavno jim je oblast in čim večja je, tem boljše zanje. Za resnično izpeljavo avtonomije jim je pa toliko, kot za lanski sneg. Tega naj se zavedo vsi oni, ki hočejo v svojem navdušenju za avtonomijo okrepiti že razpadajočo SLS. Brez odkrite poštenosti tudi na avtonomističnem polju ni pričakovati izboljšanja. bil, zaplesti tudi naše obmejne straže v konflikt. Sušak. ti. marca. (Izv.) Tu vlada veliko razburjenje radi dogodkov na Reki. Oblasti na Sušaku so pozvale vse, ki so bili napadeni, naj se javijo, da sc posamezni slučaji sporoča paritetni komisiji, ker se od italijanske strani neprestano naglaša, da so napade izzvali Sušanci. Sušak, 7. marca. (Izv.) Naša eksperta Popovič ter Derocco in italijanska eksperta Testadori in Sicu-ranza so došli predsnpčnjeni na Re: ko, kjer so na licu mesta proučevali sporna vprašanja, ki so v zvezi z otvoritvijo prometa med Jugoslavijo in Italijo. Posvetovali so se tudi o vzpostavitvi osebnega prometa in o vsem, kar je s tem v zvezi. • Izdelali so sporazumno podrobni načrt za morebitni promet potnikov in prtljage. Tako je rešeno vprašanje zastopnika načelnika reskoga kolodvora, ki naj bi bil jugoslovanski uradnik, ter jugoslovan skega osobja na reski postaji. Sklenjeno je, da bosta vozila dva spovedna vlaka med Reko in Zagrebom. Sklepi niso obvezni, ker jih morajo prej odobriti pristojni faktorji. Sušak, 7. marca. (Izv.) Včeraj ob 3. popoldne so se sestali na mestnem poglavarstvu zastopniki gospodarskih krogov s Sušaka in Bakra. Posvetovanja so se udeležili tudi naši delegati v paritetni komisiji — dr. Rybar, dr. Siloviti in Radič ter eksperti Sigatneo. Popovič in Derocco. Razpravljalo se je o vprašanjih gospodarskega, značaja, pri čemur so odposlanci obrazložili želje in interese obeh primorskih mest. Konferenca je trajala dve uri, nakar so sc naši delegati vrnili v Opatijo. Opatija, 7. marca. (Izv.) Včeraj se ni vršila nobena oficielna konferenca paritetne komisije ter so se med našimi in italijanskimi delegati vršila samo neobvezna pogajanja o vprašanjih, ki pridejo danes ali jutri na razpravo, ko jih prouče eksperti. Pričakujejo, da se zvečer ali najkasneje jutri vrne iz Rima italijanski delegat Gentilli z navodili od ministrskega predsednika Mussolinija. častniki stražijo dan in noč in strogo pazijo, da transportov ne vodi francosko osobje. Transporti ujetnikov se ne puščajo preko britanskega pasu. — Prometni položaj se je v splošnem malo izpremenii. Pose- daj so Francozi odpeljali jako pičlo število vlakov s premogom. V treh tednih februarja je šlo čez mejo skupaj samo 1700 vagonov. Predvčerajšnjim je odšlo v Francijo samo 27 vagonov. — V noči od nedelje sta dva francoska vojaka napadla nekega nemškega meščana v Lvhofu ter mu pobrala zlato uro in 45.000 mark gotovine. V isti noči je neko francosko poveljstvo zasedlo policijski revir na Berlinski cesti v Esserm. Nekega v isti hiši stanujočega sodnega uradnika, ki je hotel v hišo, so Francozi ustrelili. Francoska carinska meja. Zmede na železnici. Nemški odpor močan. London, 6. marca. (Izv.) Diissel-dorfski poročevalec »Daily Ckro-nicla« piše: Francija je napravila carinsko mejo od holandske do lo-renske meje in ako hoče kaka angleška tvrdka poslati blago v nezasedeno Nemčijo, tedaj se to lahko zgodi samo, ako Francozi dovolijo in ako se Franciji plača carina. Med alliiranci je tak položaj dražljiv*. Poročevalec nadaljuje: S franco- skega stališča ni bil položaj v splošnem nikdar tako temen kakor je sedaj. F ra neosk o-belgi jska železniška uprava je napravila še večjo zmedo nego jc kdaj bila. Fracozov nikdo ne podpira, vse je proti njim. Nemška organizacija odpora je boljša nego prej. Vprašanje zastran reparacijske vsote v angleški spodnji zbornici. London, 6. marca. (Izv.) V spodnji zbornici je Lambert vprašal, če je Nemčija kako sporočila, da ne sprejme reparacijske vsote, ki jo je predlagal Bonar Law, ali če so bili Nemci izza januarske pariške kon-fer< ice glede tega vprašanja v zvezi z britansko vlado. Bonar Law je odgovoril, da ne. Angleško mnenje o zasedbi južno-nemških mest. London, 6. marca; (Izv.) „Dai!y relegraph" poroča, da se angleški krogi nagibajo mnenju, da je francoska zasedba Darmstadta, Karlsruhe in Mannheima zamah k zasedbi Mo-nakovega, ki ga francoski vojskovodje imajo za glavno središče po-življanja vojaškega duha v Nemčiji. Pohod na Monakovo smatrajo Francozi že dolgo za lažji nego pohod na Berlin. Ameriški zasedbeni stroški. .. Pariz, 6. marca. (Izv.) O današnji drugi seji konference za ureditev ameriških zasedbenih stroškov le bil izdan tale uradni komunike: Komite za stroške zasedbenih nr-svoje delo nadaljeval. Različnih vprašanj, ki jih ima problem povrnitve izdatkov7 ameriški vladi, komite še ni do konca pretehtal. Neredi v Essenu. Essen, G. marca. (Izv.) Kakih 100 oseb je skušalo opleniti neko slaščičarno. Francoska patrola in mestni so zopet vzpostavili red. 'S eč oseh je bilo aretiranih. Naša skrinjica (NLS) v vo-Bvnem okrožju Ljubljana— Novomesto (dežela) je tretja - 3. Jugoslsvansko-itailjanska pogajanja. Gospodarski boj med Francijo in Nemčijo. PREPOVEDAN SHOD KOMIT-STOV. Niš, 7. marca. (Izv.) Predsnoč-njem bi se imel vršiti v kavarni Vidjelić velik shod komunistov, ki ga pa je policija prepovedala. Zborovalci so se mimo razšli in ni došlo do incidentov. NOVA ROMUNSKA USTAVA. Belgrad, 7. marca. (Izv.) Romunska vlada je predložila parlamentu načrt nove ustave, po katerem pa bi bilo narodne manjšine zelo prizadete. Novi načrt je zbudil skrbi v naših političnih krogih, ki se boje za naš živelj v Romuniji. PRETEP MED ORJUNAŠI IN VELESRBI Pančevo, 7. marca. (Izv.) Predvčerajšnjim je napovedala srbska stranka v Pančevu svoj shod. Istočasno je imela zborovanje tudi nacionalistična mladina, na katerega so došli tudi delegati Or june iz Novega Sada. Nacionalisti so razbili shod srbske stranke, pri čemer sta hila dva člana srbske stranke ranjena. OBSTRUKCIJA V ČEŠKOSLOVAŠKEM PARLAMENTU. Praga, G. marca. (Izv.) Poslanska zbornica je pričela danes razpravljati o zakonskem predlogu glede" zaščite republike. Pričetkom seje je došlo do burnih prizorov. Nemški socialni demokrati in ma-žarski poslanci so po svojih izjavah zapustili zbornico. Ivo je zbornica prešla na dnevni red, so pričeli komunistični poslanci izzvajati hrupno obstrukcijo ter razbijati po mizah. Več komunističnih poslancev je bilo od seje izključenih ter jih je parlamentarna straža odstranila iz dvorane. Predsednik Tomašek je moral radi neprestanih hrupnih prizorov sejo večkrat prekiniti. JUGOSLOVANSKO-IT ALI JAN SK A TRGOVSKA POGAJANJA. Rim, G. marca. (Izv.) \ čeraj so se tu pričela pogajanja o italijansko-jugoslovanski trgovinski pogodbi. ITALIJANI VABIJO 1N0ZEMQ£ NA SVOJE ŠOLE. Rim, 6. marca. (Izv.) Ministrski svet je dovolil štipendije inozemskim obiskovalcem italijanskih visokih šol za umetnost ter priznal vsem inozemskim obiskovalcem italijanskih šol davčno prostost. Nadalje je odločil, da se priznajo spričevala o učni usposobljenosti, dobljena na nemških srednjih šolah in po 3. novembru 1918 ua avstrijskih vseučiliščih. po nostrifikaciji na vseučilišču v Padovi. Končno je bilo sklenjeno, da se ustanovi v Pazinu 18 prostih mest za slovanske otroke iz Julijske Benečije, v Zadru pa 40 prostih mest za slovanske deklice. NOVI PRAVOSLAVNI METROPOLIT NA POLJSKEM. Varšava, 7. marca. (Izv.) Pravoslavni sinod, ki zboruje že več dni, je izvolil za naslednika umorjenega metropolita vodniškega nadškofa Dionizija. VPRAŠANJE VOJAŠKE SLUŽBE V FRANCOSKEM SENATU. Pariz, G. marca. (Izv.) Senat je pri posvetovanju o kontingentu re- r Dr. Brejc kot odvetnik. — Pred 22. leti je zastopal d r. Janko Brejc dr. Šušteršiča v neki pravdi in jo je zgubil. Sedaj pa izrablja dotično zadevo za to, da sramoti svojega bivšega klijenta,- od katerega je bil sprejel za svoje zastopstvo lep e k sp eri z ar. V vseh civiliziranih državah, koder obstoji organiziran odvetniški stan, velja, da je tako početje v ostrem protislovju z ugledom in častjo odvetniškega stanu. Daleč je padel nekdanji predsednik slovenske vlade v slepi skrbi za svoj mandat! + Silno nevaren mora biti dr. Šušteršič klerikalnim kandidatom, ker se najde v današnjem „Slovencu" nič manj kot osem lažnjivih notic proti Šušteršiču, ki kakor pravu jo, „prav gotovo ne bo izvoljen." Cernu torej tako razburjenje? v Dr. Šušteršič objavlja svoje lastne duševne proizvode pod firmo „župnika", piše „Slovenec". To je zopet prav debela laž. Izjavljamo, da še nikdar nismo priobčili pod duhovniško firmo nekaj, kar bi ne bil spisal duhovnik. Pač pa smo nekajkrat! župnikovo firmo črtali, ker se nam je iz gotovih razlogov zdelo primernejše. Dalje trdi „Slovenec", „da jc bil Šušteršič skozinskozi liabsburžanskega mišljenja do internacije rajnega ekscesarja Karola na Madeiri, kar dokazujejo njegova pisma prijateljem v domovino." To je vrhunec podlosti, ki io je zmožen pač le „Slovenec". Imamo nebroj pisem od dr. Šušteršiča, ki kažejo vso drugačno ljubezen do domovine, kot je izdajalska domovinska ljubezen eselesarjev. Gospodje, ki morajo vedeti, kje se nahaja tako pismo, kot ga podtikajo dr. Šušteršiču, naj pridejo ž njim na dan. Če ne bo nihče izpeljal versko-nfavnega preporoda naroda, ga bodo klerikalci s svojo moralno propalostjo. r Plačani hujskači. Pod tem naslovom niše „Slovenec" tudi to-le: „Znano jc. da so Šusteršičevi agitatorji plačevali podpise za njegovo kandidatno listo, ker bi sicer, podpisov ne bili dobili. Znano nam je že več slučajev. Navedemo samo enega: Šušteršičev agitator je ponujal nekemu našincu 15.000 K za podpis krutov odklonil predlog o zvišanju vojaške službe na 2 leti, kakor tudi predlog o enoletni vojaški službi. Min. predsednik Poincare smatra sprejetje 18 mesečne vojaške službe za vprašanje zaupnice vladi. NEMŠKI PARIŠKI POSLANIK UMRL. Monakovo, 6. marca. (Izv.) Nemški pariški poslanik dr. Majer je včeraj na tukajšnji kliniki umrl. kandidatne liste. Ko se značajni mož ni dal podkupiti, se mu je stavila ponudba 20.000 kro-n, ki pa jih je tudi odklonil. Ce želi dr. Šušteršič imena. smo mu na razpolago!" Prosimo „Slovenca", da nam kar javno pove tista imena, ki so mu znana in nam jih stavlja na razpolago. Sploh bi prosili gospode, da opustijo nami-gavanja, ampak da pridejo kar s fakti na dan. Nam se sicer stvar predolgo vleče. Spominjamo samo na slučaj „Slovenčevega" reptilienfon-da v zvezi z g. proštom Kalanom. Če bi bila „Slovenec" in „Domoljub" takrat prišla kar z dejstvi, bi bila stvar končana veliko hitreje, kot je bila z namigavanjem. Takrat so tudi začeli gospodje nekaj nami-gavati, za kar jim je danes silno žal, ker smo postavili njihovega uglednega poglavarja na laž. Isto usodo bodo delili še večkrat. Toraj še enkrat: gospodje, pogum in s „slučaji" na dan! -h Poziv Šušteršiču pošilja „Slovenec" in pravi, da ponuja dr. Šušteršič ljudem denarja, če mu preskrbi kdo toliko iti toliko glasov. Zonet podla laž kot sploh vse, kar „Slovenec" piše o dr. Šušteršiču. „Slovenčeve" junake nujno prosimo, da nam navedejo [me dotičnika, ki mu je dr. Šušteršič ponujal denar. Prosimo jih pa tudi, da ne bodo po svoji navadi strahopetno obmolknili, da se lahko pogledamo v belino očesa. -f Grozilna pisma od strani eselesarjev dobiva naše uredništvo. V pismih groze, da bodo nastopili s skrajnimi sredstvi proti nam, če takoj ne zapustimo dr. Šušteršiča. Enaka pisma dobivajo tudi naši gg. župniki iz kamniškega okraja. Natančnejša pojasnila bi lahko dal gospod poslanec Brodar, kaj ne? Mi se seveda takim pismom smejemo, ker eselesarje dobro poznamo, da je pri njih vse le na papirju, bodisi obljube, bodisi grožnje. Daleč bi prišli, če bi se bali eselesarskih groženj. Sicer smo pa na razpolago gospodom vsak dan v uredništvu, da nas ne bo treba iskati zvečer po skritih temnih ulicah, kakor je zagroženo v eneni omenjenih pisem. Širša javnost pa !ahko sodi, koliko je vredna „kato- liška morala" klerikalne stranke. Političen klerikalizem je naše sicer dobro ljudstvo naravnost podivjal, tako da danes ni več nobene razlike med klerikalnimi katoliki ali pa brezverskimi boljševiki. Ni izključeno, da so prvi slabši od slednjih. -E „Slovenec" je menda mnenja, da je lajna bolj kalofonična kot trobenta. O stvari bi se dalo seveda prepirati. Mi nismo ne za eno ne za drugo. Upamo pa. da bo „Slovenec" počasi le še prišel na kak blagoglasen inštrument, kakršnega smo mu že zadnjič priporočali. Ce je v zadregi, ker mogoče gospodje nimajo posebno razvitega posluha, jim svetujemo, da se tozadevno obrnejo do svojega glasbenega kritika. -|- Kako naj označimo „Sloven-čeve" laži? Današnji „Slovenec" piše: „Šušteršič je šel v Belokrajino v spremstvu agitatorja dr. Novačana, tajno seveda, kakor prej v Borovnico. Svojo polomijo pa potem slika kot sijajne shode, čisto enako kakor radikali. Mož se pač opravičeno boji, kakor se je bal v Boronvici, kjer je njegov zaupnik že tedne prej s pijačo zasigurat shod." Prva laž je, da jc šel dr. Šušteršič v Belokrajino v spremstvu dr. Novačana, ki ga sploh ne pozna. Druga laž, da je šel tajno. G. tajnik dr. Kulovec bo že vedel. da stvar ni bila tajna, saj je poslal za dr. Šušteršičem v Črnomelj ustanovitelja narodno socialne stranke v Ljubljani, poznejšega radikalca in sedanjega klerikalca Radeščka. V koliko je bila stvar tajna v Črnomlju. so pakazali Črnomaljčani, ki so napolnili obširni salon Laknerjeve restavracije. O tretji laži radi Borovnice smo pa že govorili in bi bilo odveč, če bi izgubljali še danes, kako besedo. Gospode seveda naši uspehi silno jeze — nam pa je njihovo togotenje v veliko zabavo. Tako pride vsak na svoj račun. -r Zakopan zvon. „Slovenec" je poročal, da so imeli v Srednji vasi pri Šenčurju v cerkvi sv. Katarine star zvon,, s katerim so pobožni romarji pozvanjali in prosili sv. Kato- -* rino za pravi razum in pamet. Pravijo, da je ta imenitni zvon zakopal Cerkvenik med svetovno vojno v svoji hiši, da ni za to nihče vedel in da so ga šele sedaj slučajno našli. — Mi ne razumemo, da je šel Cerkvenik zakopat zvon v času, ko so ga eselesarji najbolj potrebovali in bi z njim lahko izprosili „pravi razum in pamet", ko so odločevali usodo slovenskega naroda. Menda'je je z zvonom zakopal Cerkvenik tudi pamet eselesarskih voditeljev, ker jo v letili 18 in 19 niso prav nič imeli. -r Dr. Brejcu zelo želijo Črnomeljčani, da bi tam napravil shod. Mi apeliramo na g. Brejca, da tej skromni želji Črnomeljčanov ugodi. + Komunisti podpirajo v votivnem boju dr. Koroščeve agitatorje. Politične vesti. »UGLEDNI RADIKAL« Izviren interview. Volitve same na sebi so dpbra stvar, če zmagajo eselesarji. Žalostno je le, da se ob taki priliki preveč vnemajo strasti in da se dela velika krivica eselesarjem. Naj bi si vendar vse stranke vzele zgled na eselesarjih, ki ostanejo v vseh okol-nostih mirni in pravični. Pravica je pa glavna stvar, kajti „Justitia reg-norurn fundamentum". Nihče ne sme pozabiti, da smo kraljevina, dokler ne pridejo na vrh republikanci. To si mora zapomniti tudi g. Beltram, ki dosledno dolži eselesarje, da niso pošteni. Kako bo potem pri republiki, je pa druga stvar, o kateri bomo govorili takoj, ko bom intervicv/al predsednika naše bodoče SHS-republike. Danes pa še nisem na jasnem, če sem republikance ali monarhist, ker mi SLS tega jasno ne pove. Zakaj ne, tega ne vem, prepričan pa sem, da ima za to svoje važne vzroke, kakor jih je imel tisti eselesar, ki je dobro vedel, da jc krava v desni dolini, pa je šel vendar poprej gledat v levo, ker je bil skrajno previden. Previdnost je pa v politiki neverjetno važna stvar in eseles je in ostane previdna, jaz pa žnjo, ker sem njen zaveden in načelen, pa tudi dosti dosleden pristaš. Kdor mi tega ne verjame naj pomisli, da nisem bil še niti v polovici obstoječih strank. Toda strasti so razvnete, veliko razburjenja in sovraštva jc sedaj na svetu. Jaz pa stojim dosledno na stališču gospoda Beltrama, ki izključuje vsaktero sovraštva). Tudi razim Šušteršiča ne sovražim sploh nikogar na svetu. Šušteršiča sovražiti je pa od višjega eselesa izrecno zapovedano. Da se pa moje sovraštvo ne razširi še na Beltrama in druge osebnosti, glede katerih višji eseles ne govori tako jasno, in da sc vsled tega preveč ne razburim, kar mi je tudi zdravniško prepovedano, sem šel spat. Iz tega moralično in fizično zdravega spanja sem se zbudil, ko je počila bomba o uglednem radikalu, ki „Slovenčevemu" poročevalcu v Bel-gradu daje dragocena poročila o podkupljevanju dr. Šušteršiča pd 'očetu Pasiču in podpisovanju zavezniških pogodb med radikali in Šušteršičem. Ta bomba mc jc prebudila, ne samo radi detonacije, nego tudi, ker je — dišala ali, da povem odkrito, v elegantnem eselesarskem slogu, ker je smrdela, in sicer še precej. Bil sem moten v svojem zaslu- ženem spanju in sem sc vsedel v postelji. Z desnico sem si praskal glavo, z levico pa tiščal nos. Obojna operacija se je obnesla, a spanja je bilo konec in nisem ga mogel podaljšati do konca volilne borbe, kakor sem prvotno nameraval. Pregledal sem vse časopise in se uveril, da Šušteršič taji. Kakor jc neverjetno, je vendarle res, da sc najdejo še ljudje, ki Šušteršiču verjamejo več ko samemu častitljivemu eselesu. Za rešitev teh dobrovernih duš gre! Tako sem vzkliknil in sc vseknil. Do razčiščen ja situacije pelje le ena pot: lnterview! Z uglednim radikalom samim moram govoriti, tako bom prišel do resnice, ki bo Šušteršiča uničila. Meni bo gotovo vsakdo verjel in ker „Ljudski dnevnik" s hvalevredno pristranostjo sprejema moja poročila, bodo tudi vsi Šusteršičevi prijatelji zvede- li resnico in Šušteršič bo ubit — basta! Ob šestnajstih sem že sedel na vlaku Liubljana-Beograd iti drug dati ob devetih sem že tolkel belgrajski vlak s svojimi na k veder šivanimi čevlji. Šel sem v lahnem trabu k dunajskemu poročevalcu „Slovenca" in ga srečno našel ob 9.30 v postelji. „Nocoj sem ga malo vrtil", mi je rekel v svoje opravičenje. „Pa kaj vraga te prinese semkaj v Beograd?" Razložil sem mu na dolgo in široko svoj namen in ga vprašal za naslov uglednega radikala. To vprašanje je vzbudilo pri mojem prijatelju in zavednem somišljeniku nepričakovan efekt. Začel se je tako bučno smejati, da se je treski postelja in vse, kar je bilo pri njej in pod njo. Debelo sem ga gledal, kaj to pomeni in čakal pojasnila. Komaj pa jc prišel revež do sape. se je začel znova smejati, vendar na nekoliko umirje-iicjše, tako da so se moji izgledi na pojasnilo nekoliko zboljšali. Zakaj se ta človek tako smeje? Ali ga je zna-biti ponoči le preveč „vrtil" in svojo pamet „zavrtel"? Končno je vendar prišel do besede in med smehom so bruhale sledeče besede: „Ti človek, kaj pravim človek — šolobarda ... osel, prideš zaradi tega v Beograd? Kdo te je neki poslal? Saj smo še daleč od 1. aprila!" Bil sem resnično užaljen in sem mu tudi povedal, da sc tako vedenje proti žunialistu-kolegu nikakor ne spodobi. „Ti veš, da operiram vedno le samostojno in se ne pustim od nikomur pošiljati. Prišel sem iz lastne- Domače vesti. »Slovenec« poroča, da je imela SLS v Škofji Loki shod, na katerem je govoril dr. Marko Natlačen ter pristavlja: »Splošna sodba je bila, da tako dobro uspelega shoda v Škofji-joki še nismo imeli. Da je bil uspeh popolnejši, je zlasti pripomogel tudi komunistični govornik iz Ljubljane g. Klemenčič.« Torej priznava »Slovenec« sam, da je v zvezi s komunisti. Da je dr. Gosarjevo kri lo v SLS v prijateljskem objemu ž njimi že dalje časa, je znano, pričakovali pa nismo, da igrajo tudi v sedanjem volivnem boju domenjeno vlogo. Inozemske westl. ’’ Papež obolel. Iz Rima poročajo, da je papež obolel na hudi revmatični influenci, da pa kljub bolezni lahko rešuje tekoče pisarniške zadeve. * Ameriški politiki v Rusiji. Iz VVasbingtona poroča »New-York Hernld«, da se več članov kongresa pod vodstvom republikanca Ladda poda na informacijsko potovanje po sovjetski Rusiji, in sicer kot gostje sovjetske vlade. Popotovanja se udeleži tudi šest senatorjev in več članov reprezentančne zbornice. Stroške nosi sovjetska vlada. e Mažarska sc skuša približati Češkoslovaški. Že dlje časa se vršijo v Prsgi neobvezni razgovori med mažar-skimi in čehoslovaakimi državniki v svrho dosege sporazuma in to na iniciativo Mažarov. — Povod so repara-cijske obveznosti Mažarske do Male antante. Mažari se namreč boje, če bi ne spolnili v tem pogledu svojih oi>-veznosti, da bi znala Češkoslovaška in Jugoslavija nastopiti tako pot, kot so jo Francozi nastopili napram Nemčiji v Poruhrju. — To preprečiti želi Mažarska pogodbenim potom. — Vesti o nameravanem povratku Cite na Ma-žareko sc ponavljajo. Govori se, da nameravajo probujajoči se Mažari v mesecu marcu Cito in njenega sina spraviti v Budapešto. Iz diplomatske strani se poroča, EM7 SB& doM ®e povsod BBBBBBBBBBBMatSmMmMIBBBBMBBBMBBBBBBBBBIHHmBBBBMBBBBBBBBBIfl m S m : S ■ e : ■ s ■ s 5 m Opalsgrephmibilihostih Tiie Rex Co., Ljubljana mm lESSB Iv. Jax ha sin LlMbijeesa, G®sp®s^e4sfe@ ©„ 2 Siniti stroji izborna konalrnkcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincn. Ustanovljena 1,1867 Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni doli koles in šivah nih strojev, 18 letna garancija! Pisalni stroji gAdles** Ceniki zastonj En franka. Kolesa iz prvih tovarne Oilrkepp, Styrša, Waff@nra$i. Začasno znižane cene. v zalogi »Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« ter se dobiva po vseh trafikah, za ceno od Din. 7"—, po pošti 8’— Din., kakor tudi v glavni zalogi: Oglasiti zaw@d t 3. tora-oso Bfiončno in relliinaii podjetje IVjuteljema, Gledalififesb ul. a.