Pogled po svetu Eno izmed področij, ki so se zadnje čase največ omenjala v mednarodnih odnosih, je jugo­ vzhodna Azija, kjer se spopadajo interesi velesil na teritoriju nek- danj francoske Indokine. Važni surovinski izviri in strateške ba­ ze v tem delu sveta so silile ZDA po drugi svetovni vojni, da so tu­ di tu prevzele vodstvo zapadne strategije. Ljudstvo te nekdanje kolonije se je moralo podrediti blokovskim interesom. Ekonomska in kultur­ na zaostalost, nizek življenjski standard v teh deželah za nove oblastnike ni važen. Laos, Kam­ bodža, Vietnam so izpostavljene potresom, ki jih povzroča vme­ šavanje blokov. Delna izjema je mordi le Kambodža, ki ji je uspe­ lo krmilo obrniti v smer neodvis­ ne politike. Najtežje je prizadet Laos kljub milijonom podpore, ki so jih ZDA vrgle v ta prostor, a ne za pomoč laoškemu ljudstvu, marveč za vojsko in policijske si­ le. Ženevska konferenca in spora­ zum treh prinčev v Zürichu o for­ miranju koalicijske vlade je sicer dal slutiti konsolidacijo, vendar se je kmalu pokazalo, da ZDA v resnici ne delajo za neodvisni in nevtralni Laos. S pomočjo desni­ čarskim silam bi rade pospravile levičarsko gibanje Patet Lao in zato je znova prišlo do bojev. Ti pa niso potekali tako, kot so si ZDA želele. Situacijo v Laosu so povezale z dogodki v Južnem Vietnamu in Tajlandu. Tamkajšnji domači ob­ lastniki bi radi posesali čim več iz neizčrpnih kreditov, ki jih ZDA odpirajo, če si nekje razločno po­ javi komunistični bavbav. Ti do­ mači reakcionarji težko vidijo po­ litiko Kambodže in jo obtužujejo, da preko njenega ozemlja iz Se­ vernega Vietnama prehajajo čete gibanja Vietkonga v Južni Viet­ nam, kjer gre desničarskemu vlastodržcu Diemu že zelo težko kljub ogromni ameriški vojaški in gospodarski pomoči. Tako Taj- lani kakor Južni Vietnam napada­ ta princa Sihanuka, ameriški tisk jima sledi. Na terenu je seveda LR Kitaj­ ska, ki prišteva vso bivšo Indoki- no za svojo interesru) sfero. SZ bi rada vzdržala to ozemlje kot nevtralno, najbrž zaradi obeh ve­ likih partnerjev in zaradi tega, ker ima dovolj drugih živčnih točk na kontaktu z Zahodom. Ve­ rjetno še ni izrečena zadnja be­ seda o Laosu. V jugovzhodno Azijo šteje tudi zapadni Irijan, ki ni samo bila­ teralno vprašanje Indonezije in Holandske. Zapadni Irijan je 1. 1945, ko je bila proglašena neod­ visna Indonezija, Holandska ob­ ljubila pripisati Indoneziji, ven­ dar se je izmikala razgovorom in ga 1. 1952 proglasila za sestavni del kraljevine Holandije. Zapad­ ni Irijan naj bi torej še naprej prenašal 350 let trajajoči holand- ski kolonializem. Prišlo je do pre­ kinitve diplomatskih odnošajev med Indonezijo in Holandsko, kar je sicer močno prizadelo indone­ zijsko gospodarstvo, po dugi stra­ ni pa Indonezijo prisililo, da naj­ de sredstva in pot za popolno ekonomsko osvoboditev. Holandska zdaj predlaga plebi­ scit in internacionalizacijo Zapa- dnega Irijana pod okriljem OZN, pri tem pa krepi svoje pozicije in računa na politično in mate­ rialno pomoč zapadnega bloka. In­ donezija na to seveda ne pristane in zahteva, da se Irijan najkasne­ je v dveh letih pripoji Indoneziji, ker ne more prenesti, da bi se iz Irijana naredila strateška baza zoper Indonezijo. ZDA in Anglija sta v glavnem na strani Holandije, čeprav se je predsedniku Sukarnu posrečilo doseči določene adaptacije. Rav­ notežje v tem delu sveta pa seve­ da zanima tudi SZ in Kitajsko ne manj Avstralijo. Drži torej, da je tudi trenje okoli Zapadnega Irijana nevaren blokovski spopad. T. O. Ureditvena dela Vodna skupnost iz Maribora opravlja že dober mesec na ob­ močju konjiške oibčine ureditve­ na dela pri pritokih Dravinje. Le-ti namreč že ob večjih nalivih preplavljajo svojo okolico in de­ loma povzročajo zamočvirjenost zemljišč. Sredstev dovolj, samo... Polletna bilanca skladov okraj­ nega zavoda za socialno zavaro­ vanje v Celju izkazuje nekaj nad 223 milijonov dinarjev primanj­ kljaja. (V istem času lanskega le­ ta je bilo 93 milijonov dinarjev presežkov.) Slika je torej poi-azna in boleča hkrati; problem pa tak­ šen, da se je treba o njem teme­ ljito pogovoriti, tako kot so o njem razpravljali na rednem za­ sedanju skupščine okrajnega za­ voda za socialno zavarovanje, v torek dopoldne. Pa še nekaj, pro­ blem je kompleksen in ga ne ka­ že obravnavati enostransko, mor­ ra samo v luči zdravstvene služ­ be, delovnih kolektivov gospodar­ skih organizacij in podobno. Na­ pak bi bilo, če bi kazali samo na enega »krivca«; kajti tega ni. Kri­ vi smo vsi skupaj: delovni kolek­ tivi, gospodarske organizacije, zdravstvene ustanove in njihovi delavci, zavarovanci in zlasti še naš odnos do trošenje družbenih sredstev. Ta je naravnost porazen in zaskrbljujoč. Ce opozorimo pri vsem tem samo na dejstvo, da je bilo v zadnjem času izdanih nad 130.000 receptov nad nórmalo, da misliti, da je bil pritisk zavaro­ vancev na zdravnike izreden, da pa so tudi slednji nekoliko preveč radodarno pisali recepte. Stanje se je namreč že v tem mesecu, ko morajo zavarovanci plačevati ti­ stih šestdeset dinarjev pri spre­ jemu zdravila na recept, občutno popravilo. Promet v lekarnah je zelo, zelo padel. Sicer pa, to ni problem, ki bi tako močno vpli­ val na en ali drugo sklad social­ nega zavarovanja, temveč veliko bolj primer, ki opozarja na po­ vsem brezbrižen odnos do druž­ benih sredstev. Primerov, kako malo nam je mar, da bi bdeli nad sredstvi skladov socialnega zavarovanja kot skrbni gospodarji, je že veli­ ko več. Poglejmo samo številko, da je bilo lani v okraju izgublje­ nih okoli 900.000 delovnih dni za­ radi nesreč pri delu, obolenj in nesreč izven dela in da je ta šte­ vilka v letošnjem prvem polletju narasla že na 600.000, pa bomo vi­ deli, kam gredo milijoni. To so strašne številke, ki boleče režejo v naše narodno gospodarstvo. In če bi samo za en odstotek zmanj­ šali število izostankov od dela, bi prihranili na desetine milijonov dinarjev. Ta odstotek pa bi lahko z izredno prizadevnostjo delovnih kolektivov, vendar ne na škodo resničnih bolnikov in ponesrečen­ cev, občutno zmanjšali. Vprašaj­ mo se samo, kaj bi bilo, če bi okrajni zavod za socialno zavaro­ vanje tožil neko gospodarsko or­ ganizacijo, ki je zanemarila skrb za varnost pri delu in je zaradi tega odstotek ponesrečencev pri njej skočil nad povprečje? Na porazno finančno stanje skladov okrajnega zavoda za so­ cialno zavarovanje so vplivali naj­ različnejši vzroki objektivnega in subjektivnega značaja. Med ob­ jektivne lahko uvrščamo epide­ mijo gripe, deloma poškodbe in pa dejstvo, da uvajamo v zdrav­ stveno službo tako imenovano to­ talno zaščito človeka. Soglasna pa je še ugotovitev, da je na tako stanje v veliko večji meri vpli­ valo precejšnje število subjektiv­ nih okolnosti. In prav tem je ve­ ljal tudi sklep zasedanja skupšči­ ne okrajnega zavoda za socialno zavarovanje; sklep namreč, po ka­ terem naj prav vsi delovni ko­ lektivi, zlasti pa njihovi organi samoupravljanja, sindikalne in vse ostale politične organizacije v njih, temeljito pretresejo vse okolnosti, ki vplivajo na nesreče pri delu in izven dela, na število bolezenskih izostankov in podob­ no. Pa ne samo, da bi te vzroke in vplive proučili ; treba jih bo tu­ di zmanjšati, če ne odstraniti. Možnosti za to je veliko, samo treba se jih bo oprijeti in izvesti. Značilne v tej zvezi so bile nam­ reč besede direktorja zavoda za socialno zavarovanje Milana Lo- štrka, ki je dejal, da bi bilo sred­ stev dovolj in da bi skladi ne iz­ kazovali primanjkljaja, če bi od­ stranili zlasti subjektivne sile, ki vplivajo na to porazno stanje. To pa je opozorilo, ki pove več kot dovolj in kaže, kje so začetki tako brezbrižnega odnosa do tistih sredstev, s katerimi razpolaga za­ vod za socialno zavarovanje. Problem je kompleksen; z njim se bodo morale spoprijeti vse družbene silnice in zavarovanci, kajti samo na ta način bo mogo­ če ob zaključku leta finančni pri­ manjkljaj skladov socialnega za­ varovanja zmanjšati ali odpraviti. In končno, ta akcija pa naj dobi še en poudarek. Gre namreč za ugled in avtoriteto zdravstvene službe. Prvič gre za to, da si to avtoriteto očuva zdravstvena služba sama in da nepravilnosti ter napake sama rešuje in od­ pravlja; drugič pa gre še za to, da pri čuvanju ugleda zdravstve­ ne službe sodelujejo vsi družbeni činitelji, zavarovanci in delovni kolektivi. Ce zdravstvena služba ne bo našla pri izvrševanju svoje službe večje družbene opore, po­ tem se bodo izsiljevanja nekaterih zavarovancev pa tudi kolektivov v določenih primerih napram zdravnikom še nadaljevala. To pa bi bilo napak, zelo napak. M. B. Slika iz Luč 70 let Turističnega društva Mozirje v drugi polovici miuulega stoletja je bil trg Mozirje zelo razgiban kraj, o če­ mer pričajo mnoga društva, ki so bila v tej dobi v Mozirju ustanovljena. Tako je med njimi 1892. leta zaživelo Olepševal­ no društvo, čigar sedemdesetletnico ob­ stoja bodo proslavili letos v okviru zgornjesavinjskega turističnega tedna od 29. julija do 5. avgusta. Iz prvih časov obstoja društva se niso ohranili skoraj nobeni zapiski. Največ pač o njem vedo povedati najstarejši prebivavci trga. Tako je društvo v tem času postavio kopališče ob tako imeno­ vani mozirski strugi, ki je odcepek Sa­ vinje. Brigalo se je za olepšavo okraja in vodilo skromno evidenco turističnih kapacitet. Kake posebne propagande društvo ni vodilo. Letoviščarje, kakor so takrat imenovali turiste, je privabljala v Mozirje izredno zdrava klima, prijaz­ ni domačini, snaga in urejenost trga ter solidne cene po gostilnah. Premožni les­ ni trgovci iz Hrvatske in Slovenije, ki so kupčevali z lesom po Zgornji Savinj­ ski dolini, so radi prihajali sem na od­ dih. Vsako leto je bilo med njimi ve­ liko Zagrebčanov. Prometne zveze so bile za tiste čase še kar ugodne. Dokler ni bilo železni­ ce do Šmartnega ob Paki, je potnike med Celjem in Mozirjem prevažala udo­ bna kočija. Prva svetovna vojna je društveno de­ lo skoraj čisto zavrla. Takbj po njej je delo znova zaživelo. Najprej je bilo treba postaviti nove kopalne kabine in urediti nasade okoli njih. Otvoritev no­ vega kopališča je bila v začetku julija 1919. leta z veliko zabavno prire­ ditvijo ob kopališču in v parku. Druš­ tvo se je preimenovalo v Tujsko pro­ metno društvo. Kar nenadoma je bilo Mozirje polno gostov v poletnih mesecih. Oglašali so se stari obiskovavci in prihajaii novi. Števlo nastavitvenih kapacitet je raslo. Nekateri domačini so si uredili zasilna ležišča na gospodarskih poslopjih, svoje stanovanjske prostore pa oddajali leto- viščarjem. Mozirje je med obema voj­ nama doseglo sloves prvega letoviške­ ga kraja v Zgornji Savinjski dolini. Zato pa je druga svetovna vojna na mah presekala društveno dejavnost. Prva leta po vojni je društvo le z» silo životarilo. Članstvo je bilo malo­ številno. Tedaj je dobilo novo ime Tu- ristično društvo Mozirje. Ko pa je za­ živela Turistična zveza Slovenije, se je razmahnila tudi dejavnost mozirskega društva. K društvu so pristopali novi člani, zaživela je propaganda, na voljo je bilo vedno več turističnih sob. Dru­ štvo je vsako leto obnavljalo nasade ob kopališču in v trgu ter storilo vse, da bi bil ta kraj čim mikavnejši in da b se gostje v njem kar najbolje poču­ tili. Pred nekaj leti je postavilo pri kopališču pet ličnih weekend hišic s 15 ležišči. Uspehi društva so vidni, kar radi pri­ znavajo vsi turistični in oblastni foru­ mi. Značilna je ugotovitev, da so že nekoč imeli in da tudi danes imajo največ zaslug za razvoj turizma v tem kraju v glavnem le prostovoljci — tu­ ristični aktivisti. Zato je gotovo da ho mozirsko turistično društvo tudi v bo­ doče ostalo upoštevanja vreden činitelj turistične organizacije v Zgornji Savinj­ ski dolini. F. V. NOVI PROSTORI UREDNIŠTVA CELJSKEGA TEDNIKA Od včeraj dalje ima ured­ ništvo našega lista nove de­ lovne prostore. Redakcija na­ šega lista zdaj ni več v domu OF na Titovem trgu, marveč v poslopju matičnega časo­ pisnega podjetja »Celjski tisk« na Trgu V. kongresa številka 5, torej tam, kjer je tudi tiskarna. Novi prostori uredništva pa so urejeni v prvem nadstropju desno. Razstava tovarniškega tiska Na pobudo občinskega sindikal­ nega sveta v Celju je bila te dni v izložbenem oknu Ljudskega magazina urejena skromna raz­ stava tovarniških glasil, razstava enega izmed pomembnih sredstev za obveščanje članov delovnih kolektivov. Na njej so zbrali gla­ sila delovnih kolektivov Cinkar­ ne, tovarne emajlirane posode. Celjskega tiska. Železarne Store, Ingrada, Metke in Veležitarja. Manjkalo je samo glasilo delov­ nega kolektiva Aero, ki pa je v prvi številki izšlo šele pred krat­ kim. Kot vse kaže bodo postale raz­ stave tovarniških glasil tradicio­ nalne v okviru praznovanja 20. julija, praznika celjske občine. V KONJIŠKI OBČINI Industrija Še vedno pod planom Konec minulega tedna je bilo pod vodstvom predsednika inž. Adolfa Tavčarja zasedanje obeh zborov občinskega ljudskega od­ bora v Slovenskih Konjicah. Skupna seja ni izrekla samo pri­ znanje občinski komisiji za izva­ janje predpisov o delitvi čistega dohodka za njeno uspešno delo, marveč je sprejela tudi nekaj drugih pomembnih sklepov in ocenila gibanje gospodarstva, ali bolje rečeno industrijske proiz­ vodnje, v prvem polletju letošnje­ ga leta. Oba zbora sta dovolila konjiški pekarni, da spričo okoli milijon­ skega primanjkljaja, ki bi nastal zaradi povišanja obrestne mere na anuitete od dva na šest odstot­ kov, vskladi cene svojim izdel­ kom. Tako se je ljudski odbor strinjal, da se poviša cena belemu kruhu, zemljam in pecivu v rav­ ni cen, ki veljajo v okraju, da pa naj ostane cena črnemu kruhu nespremenjena. Mimo tega je ljudski odbor naročil kolektivu, da vskladi cene kruhu tako, da bodo le-te enake v vseh krajih konjiške občine. Na predlog sveta za družbeni plan in finance so odborniki sprejeli sklep o znižanju prora­ čunskih izdatkov občine za okoli 15 milijonov dinarjev. Znižanje izdatkov so bili prisiljeni sprejeti zaradi zmanjšanja dohodkov in zaradi vskladitve obeh strani ob­ činskega proračuna, kajti ne­ vzdržno bi bilo, če bi dovoljevali večje trošenje sredstev, kot pa znašajo dohodki. Medtem ko so bili dohodki občinskega proraču­ na v prvem polletju realizirani s 40 odstotki, so znašali izdatki 48%. 1% poročila o gibanju industrij­ ske proizvodnje pa povzemamo, da zaostaja fizični obseg v prvem polletju v odnosu na planirani obseg za 10,70/0. Fizični obseg pro­ izvodnje sta povečali le LIP Slov. Konjice (za 12,5%) ter Ko­ nus za 3,3%, vsa ostala podjetja, zlasti pa kovinska industrija in industrija gradbenega materiala so pod nivojem lanskega leta. Nič kaj razveseljivo ni dejstvo, da je skupni obseg industrijske proiz­ vodnje v prvem polletju letošnje­ ga leta za 1,2% nižji od istega ob­ dobja lanskega leta. Kot kažejo pokazatelji za mesec julij, se sta­ nje izboljšuje; zato pričakujejo, da bodo v občinskem povprečju iz­ polnili planska predvidevanja, pa četudi bodo nekatera podjetja na­ vzlic vsemu pod planom. Razen tega so na seji sprejeli sklep o ustanovitvi skupnega skla­ da sredstev vseh občin celjskega okraja za razširitev PTT omrežja. Začetek turističnega tedna v Zgornji Sauinjsl(i dolini Prvo besedo v prireditvah turi­ stičnega tedna Zgornje Savinjske doline od 29. julija do 5. avgusta bodo imeli člani turističnega dru­ štva v Mozirju; prvo namreč v tem, da bodo kot uvod v prire­ ditve turističnega tedna pripravili ustrezno proslavo 70-letnice ob­ stoja društva. Večje in manjše prireditve — v Mozirju tudi plavalne tekme ter razstavo cvetja — pripravljajo tu­ di ostala turistična društva. Za zaključek turističnega tedna pa bo v nedeljo, 5. avgusta na Ljub­ nem ob Savinji drugi flosarski bal. Nova samopostrežna trgovina v Celju Trem samopostrežnim trgovi­ nam v mestu, se bo jutri, v so­ boto, 28. julija pridružila tudi pr­ va enaka poslovalnica v Gaberju. V 32-stanovanjskem bloku ob Ma­ riborski cesti je namreč trgovsko podjetje Merx v Celju uredilo težko pričakovano trgovino, ki bo v marsičem izpopolnila vrzel pre­ skrbe potrošnikov v industrijskem predelu celjskega mesta. Kakor v ostalih, tako bo tudi v tej samopostrežbi veljal nepre­ kinjen obratovalni čas. Trgovina bo namreč v delavnikih odprta od 5.30 do 20. ure, v nedeljah pa od 7. do 11. ure dopoldne. Zažig kresov v Logarski dolini in na Brani, žarometi, rakete, pozdravi in stiski rok so oznanili, da so se gorski reševavci ponovno zbrali in da še enkrat — tokrat ob otvoritvi postojanke Gorske re­ ševalne službe na Okrešlju — dajo poudarek svoji proslavi, proslavi 50. obletnice Gorske reševalne službe Slovenije in da svečano proslave obletnico vstaje slovenskega ljudstva. Pesmi Komornega zbora iz Celja so izzvenele in po toplih tovariških besedah dr. Mihe Potočnika — predsednika komi­ sije za Gorsko reševalno službo Slovenije — so odprli postojanko. V koči, ki je pa res nadvse do­ mača in prikupna, je predsednik Planinske zveze Slovenije tovariš Fedor Košir še enkrat čestital celjskim reševavcem k velikemu uspehu, ob koncu proslave pa je izročil srebrni častni znak Pla­ ninske zveze Slovenije med drugimi tudi Celjanu tov. Frančku Percu. Celjskim reševavcem so na proslavi prisrčno čestitali vsi navzoči predstavniki družbeno-političnih organizacij in zastopniki pla­ ninskih društev in postaj gorskih reševalnih služb, ki so Celjanom izročili spominska darila. Na sli­ ki: otvoritveni ftovor dr. Mih^ РоЦ>с1цкд ter IM>va.postojanka na Gkrežlju. RADIO 202 Radio Celje bo ¿me! v nedeljo, 29. jnlija takšen sporeu: ob 12:00 — pogo­ vor z državljani, ob 12:10 — obvestila, ob 12:15 — naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo ter ob 12:45 — nedeljski utrinki. Ostale dni do zaključka tedna je kro- nika vsakokrat ob 17:00 — oddaja naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo ob 17:50, obvestila in zabavna glasba pa ob 17:45. Razen teh stalnih oddaj pa bo še v: Ponedeljek, 31. julija: ob 17:10 v tri' četrtinskem taktu, ob 17:20 športni ted« nik; i Torek, 51. julija: ob 17:10 Jugoslavije v pesmi in plesu; Sreda, 1. avgusta: ob 17:10 južnoame­ riški ritmi; Četrtek, 2. avgusta: ob 17:10 odlomki iz Ohridske legende; Petek, 3. avgusta: ob 17:10 polke id valčki, ob 17:20 turistična oddaja; Sobota, 4. avgusta: ob 17:10 za prijer ten konec tedna. Trgovino obnavljajo Trgovsko podjetje Dravinjski dom v Slovenskih Konjicah je te dni pričelo z obnovo ene svojih največjih poslovalnic. Ta bo ra­ zen dosedanjih dobila še dva nova prostora, v katerih so bile do lanskega leta pisarne. Ker so bili nekateri lokali v minulih letih že preurejeni in obnovljeni, bodo torej Konjice počasi le do­ bile ustrezne trgovine. Seveda pa bodo morali navzlic temu posve­ titi še precej skrbi notranji opremi poslovalnic. Novo in so­ dobno urejeno trgovino pa bodo v Konjicah dobili še v pritličji! novega stanovanjskega bloka, ki je v surovem stanju že dograjen, a je za nadaljnjo ureditev zmanj­ kalo denarja. V. L.