Januš Golec: Tro}no fjorfo. Ljudska povest o trojnem gorju slovenskifr in hrvatskib pradedov. 31 (Konec.) Pogostoma je obiskovala lesičke kovačnice. Najboljši mojstri so izdelovali iz njenega zlatega turškega pleaa obljubljeae darove za Marijiaa svetišča. Bila je že javaa tajaost, da se bodo vršila med obema Gospojnicama velika romaaja v zahvalo za zmago aad Turki. Na romaaja je bil vabljea s prižaic podružaic pražupaije Pilštaja priprosti kmečki narod. Obisk božjih poti je bila tedaj srčaa potreba zahvale pomoči kristjaaov — Mariji. Na Velilio Gospojnico leta 1593. je bila zahvalna procesija iz Pilštajna k aaši ljubi Gospsj v Zagorju. Naroda je bilo kakor mravelj. Ljudje v spokoraih oblačilih so molili na glas, prepevali Marijiae pesmi ia pod aebom je stopala duhovščiaa, Id je aosila na sT.laati odejici žezlo iz čistega turškega zlata za zagorsko Mater božjo. Med Marijinimi častilci je bila seve tudi orgaai- zatorica javae zahvale Mariji — Ema kot spokoraica. Po pridigi o zmagi nad Turki, s katero so bili proslavljeni po Emi tudi spodaji kraji, je bila slovesaa sv. maša. Med sv. daritvijo je bilo podarjeao Marijiaemu kipu zlato žezlo s prošajo, aaj vlada odslej aad slovenskG-hrvatskim narodoai mesto mohamedanskih Turkov — poraoč krisljanov — Marija! Veraiki so plakali aa ves glas, ko so se prizaavali z aavdušeajem za Marijine podložaike. Še slovesnejše od zagorske procesije je bilo zahvalno romaaje k žalostai Materi božji aa starih. gorah aad Podsredo. Tukaj sta bili obeaem dve pridigi: eaa zaotraj ia druga zuaaj. Propovedaika sta razlagala romarjem trojao gorje, ki je obiskalo v zadajih desetletjih sloveaski in hrvatski aarod. Slikala sta v gaaljivih besedah upraviceai kmečki upor, ki je bil udušen z mečem domače gospodc. Spomiajala sta zbrane maožice aa strahovito morilko kugo, ki je zapustila te kraje le aa Marijiao priprošnjo. Ia zlo vseh zla je krvolok Turek, katercga je strla pomoč kristjanov — Marija. Trojao gorje, ki je privijalo Sloven- ce in Hrvate do obupa, je pozabljeno, pregnano ia premagano po zaslugi kmečke junakinje Eme, ki je posredovala med Marijo ia tlačeaim narodom. Ob času najhujšega divjaaja kuge je bila storjena .v tem hramu žalostne Matere aajsvetejsa zaobljuba. Ema se je bila zavezala s prisego na sv. evangelij, da bo storila v slučaju Marijinega uslišaaja za krščaaski svet nekaj izredno velikega. Marija je pomagala v kužai stiski, izkazala se je kot pomoč kristjanov z zmago nad Turki in danes prejme izpolaitev zaobljube: krono iz turškega zlata z dragocenimi rubiai. .- Slovesno kronanjo starogorske Matere božje Je iztiskavalo vsakemu rornarju obilne solze najtoplejse zalivale oni, ki je bila vsikdar mati tolikanj stiskanega kmečkega naroda. Težek prstan iz turškega zlata in z velikim 'draguljem je bil podarjea v slovcsai procesiji kipu Matere božje aa Gorah nad Št. Petrom v Leskovcu. Emia turški plen je bil razdeljea oai, kateri je šla zahvala za pozabljenje krvave udušitve kmečkega puata, za odvrnitev strašne kuge in za odločilao zmago nad Turki — pomoči kristjaaov — Mariji! Na Gorah nad Št. Petrom še vidiš daaes na steai na žreblju težke železae okove, kakor so jih uporabljali v oaih časih, ko se je razlivalo aad aašimi pradedi v tej povesti opisaao trojno gorje. Železne okove je bil pripravil Hasan paša za viteza Pavla, ker se je bil proslavil z zmago nad turškimi begi na ravai pred sisačko trdajavo. Krvolok je bil uverjen, da se bo sigurao polastil Siska in z njim vred tudi orjaka Pavla, ki bi naj krasil Hasaaov zmagoslavai sprevod po Carigradu v težkih verigah. Pa dolgoletaa šiba slovensko-hrvatskih dežel Ilasaa paša se je uračuaal glede odločilae zmage aad kristjani kakor le malokateri vojskovodja. Za krščanskega viteza aalašč pripravljeaih okovov ni nosil nikdo. Še daaes straši to starodavao turško železje s steae svetogorske romarje in jim kliče v spomio, da je Marija bila in ostane: Pomoč kristjaaov! Pilštajaska deviška junakiaja Ema je živela po nataako izpolnjeai zaobljubi še dokaj let na glasu, da je mati vseh revežev na okrog in svetni- ca, ki se ne pokori samo zase, ampak tudi za druge. Zaspala je v Gospodu in Mariji. Prenesli so njeao truplo v veliko grobaico pod pilštajasko župao cerkev. Grobaica je bila ohraajena do pred dobrimi 50 leti, ko je bila žalibog zasuta iz popolaega aezaaaja zgodoviae. Ljudska povest »Trojao gorje« bi naj osvežila v sedanjem rodu spomia ha dejstvo, kako so se aaSi sloveaski in hrvatski pradedi tesno združevali in si pomagali res z bratsko ljubezaijo ter požrtvovalaostjo, ako jih je tlačilo ia skušalo upropastiti kako gorje. V trpljenju so bili naši predaiki krščansko potrpežljivi. Če pa jc bil kelih gorja prepola, so bili Slovenci in Hrvati veliki v skupaih dejaajih, katcra so pripisovali božji pomoči.