Gostilničarski Vestnik
Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani"
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Telefon 39—14.	ček.	rač.	it	11.430.
—■... rili——
Štev. 4.	Ljubljana,	dne	30.	aprila	1936.	Leto	VI.
Skupščina v Ptuju
Zvezne skupščine, ki se prirejajo vsako leto v drugem kraju banovine so verna slika našega razvoja. Še nobena skupščina pa ni pokazala do-sedaj toliko stanovske zavesti in discipline, kakor ravno letošnja v Ptuju, saj se je zbralo skoraj polnoštevilno odposlanstvo gostilniških združenj. Niti .najoddaljenejši niso izostali. Vsi so hoteli prispevati k javni manifestaciji naše sloge in našega stanovskega ponosa. Od 50 gostilniških združenj, kolikor jih šteje zvezna organizacija, so manjkala samo 4 združenja in še od teh se je eno brzojavno oprostilo. Udeležba je bila torej naravnost rekordna, in je samo ljubljanski brzovlak pripeljal pod vodstvom zveznega predsednika * g. Cirila Majcena močno delegacijo, ki je štela 72 udeležencev. V tej delegaciji so bili delegati združenj, ki leže ob železnici1. Na kolodvoru v Ptuju je to delegacijo pričakoval polnoštevilni odbor tam. združenja. Došle goste je v prisrčnih besedah pozdravil starosta in velezaslužni predsednik ptujskega združenja g. Mahorič Franc. Že sprejem na kolodvoru je pokazal, da je pripravljalni odbor v Ptuju vse potrebno ukrenil glede sprejema in bivanja gostov. Mogočna kolona samih zavednih in v stanovski borbi preizkušenih borcev je s krepkimi koraki marširala v mesto. Iz številnih poslopij so visele zastave v pozdrav in celo impozantna mestna hiša se je odela v praznično obleko. Ptuj je na mah pokazal, da zna sprejemati in da izžareva iz starodavnih poslopij ona prisrčnost njihovih prebivalcev, katero so naši predniki tako skrbno gojili. Po razdelitvi prenočišč so se začele seje zveznega ožjega in širšega odbora, ki so se radi obširnega gradiva zavlekle žal pozno v noč.
V tem času so se v dvorani Narodnega doma zbirali predstavniki javnega življenja, da poveličajo s svojo navzočnostjo pozdravni večer, katerega je priredilo ptujsko združenje v čast svojim tovarišem in tovarišicam. V iznešenih besedah je izrekel g. predsednik Mahorič dobrodošlico, želeč delegatom mnogo uspehov pri njihovemu zborovanju. Župan mesta
Prvovrstno blago!	Nizke	cenel
K. ČERMELJ
LJUBLJANA
DVORAKOVA ULICA 12
Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana
TRGOVINA VINA IN ŽGANJA ■v- NA DEBELO -m
Vedno v zalogi:
Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, S p i r i t, rum, liker
VERMUT VINO-PELINKOVEC LIKER
Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe!
Ptuja g. dr. Remic pa je pozdravil goste v imenu prebivalstva, želeč jim ugodnega bivanja v starodavnem Ptuju. G. Sagadin, predsednik Podružnice vinogradniškega društva je v zanosnem govoru podčrtaval važnost složnega sožitja med vinogradništvom in gostilničarstvom. Vsem govornikom je odgovarjal zvezni predsednik g. Majcen Ciril, katerega izvajanja so žela viharno odobravanje navzočega občinstva. Ob zvokih godbe je zavladalo razgibano veselje, v katerem je vsaj enkrat v letu gostilničar pozabil nekoliko bridkosti današnjega časa. Mlado in sta.ro se je vrtelo v sosednji dvorani, glasile so se številne zdravice ter sklepale ne-razdružne tovariške vezi. Bila je krasna družabna prireditev.
Že v četrtek popoldan in zvečer, kakor tudi v petek dopoldan so z vsakim vlakom prihajale številne delegacije. Dvorana Narodnega doma, kjer se je vršila skupščina, je bila tako polna delegatov, da je vob-če primanjkovalo prostora. Točno ob
10.	uri je zvezni predsednik g. Majcen otvoril III. zvezni občni zbor, ugotavljajoč, da je od 50 gostilniških združenj zastopanih 46 s 168 delegati. Pozdravil je vse navzoče tovarišice in tovariše, kakor tudi razne odposlance, in sicer: g. sreskega načelnika dr. Vidic Janka, ki je zastopal kr. banasko upravo, g. Petroviča Toneta, kot zastopnika železniške direkcije, g. inšpektorja Čuša Jakoba, kot zastopnika poštne direkcije, g. dr. Koce Jureta, kot odposlanca Zbornice TOI, g. Brenčiča Miha, narodnega poslanca, g. banovinskega svetnika Alojza Janžekoviča, predsednika: mesta Ptuja g. dr. Remica, kletarskega nadzornika g. inž. Sergij Goriupa in ravnatelja v pok. g. Andreja Žmavca, g. Sagadina Ludvika, zastopnika Vinarske podružnice v Ptuju in razstavnega odbora vinskega sejma ter g. Jeršeta, kot zastopnika Jadranske Straže. Pozdravne dopise in brzojave so poslali šef odseka za turizem ministrstva trgovine, predsednik mestne občine Ljubljana g. dr. Adlešič, Državna zveza v Beogradu, udruže-nja v Beogradu, v Dubrovniku, v Skoplju, Osijeku, Sevnica, v Zagrebu in končno Zveza čeških gostinskih združenj v Pragi.
Predsednik se je nato spominjal umrlih članov in članic, ki so v letu 1935. za večno zapustil naše vrste. V počastitev njihovega spomina so se navzoči delegati dvignili raz sedežev ter poslušali dolgo vrsto žrtev našega poklica, ki jih je po združenjih čital zvezni ravnatelj. Skupščina se je spomnila sledečih tovarišev in tovarišic: iz Ljubljane, R. Škulj, Matija Bončai\ Marija Kveder, Josi-pina Kozak, Pavla Kavčič, Marija Rojana, Hartman Matevž, Kukman Nežka, Krapež Franjo, Ražem Anton, Stošič Šime. Iz .združenja Vel. Lašče: Julka Adamič, Štefan Ivančič. Od združenja Celje: Bernardi Drago, Re-beuschegg Franc, Žumer Josip, Janič Maks, Kus Mihael, Koštomaj Roza. Od združenja Žalec: Roblek Franc. Od združenja Mozirje: Remic Anton, Repušek Franc, Strenčan Ana. Od združenja Brežice: Pavlič Terezija. Od združenja Murska Sobota: Banko Viktor, Flisar Josip. Od združenja Dol. Lendava: Kreslin Josip, Štraus Ignac. Od združenja Maribor: Roza Vogl. Od združenja Jesenice: Herman Andrej. Od združenja Zagorje: Lovrač Franc, Rancinger Josip, Ra-
kar Franc, Rancinger Robert. Od združenja Kozje: Vrečko Alojz, i Kostanjšek Antonija. Oxl združenja i Ribnica: Kren Josip. Od združenja Metlika: Ferenčak Urša. Od združenja Slovenjgi-adec: Rotovnik Franc, Majcen Jožef. Od združenja Šoštanj: Korun Franc. Od združenja Hrast-nik-Trbovlje: Logar Alojz, Avsenik Andrej. Od združenja Sv. Jurij: Kincl Avgust. Od združenja Lož: Benčina Ivan, Ludvik Medic, Frančiška Troha, Podkrajšek Terezija, Avsec Ivan, Jerič Filip. Od zdniže-nja Slov. Bistrica: Drofenik Franc. Od združenja Sv. Lenart: Aubl Ka-rol. Od združenja Kranj: Kumer Iv., Brolih Anton. Od združenja Rakek: Ivan Žitnik. Od združenja Braslovče: Štefančič Marija, Gi*ad Marija, Goričan Neža, Jelen Anton, Pavline Anton. Od združenja Vrhnika: Petrovčič Franc. Od združenja Ljutomer: Lasbacher Anton. Od združenja Šmarje: Štrenkl Štefan, Damše Fr. Od združenja Vojnik: Vengust Fr. Od zdimženja Rogaška Slatina: Vehovar Ivan, Vutolen Oskar, Erjautz Suzana, Egar Jožefa, Čebular Jožefa, Od združenja Sevnica: Petre tič Antonija, Špan Kristina. Od združenja Kamnik: Bergant Tomaž, Orehek Franc, Husa Izabela, Bergant Ivan, Vesel Franc in Štupar Marija. Dolga vrsta umrlih tovarišev in tovarišic priča, da ga ni stanu, ki bi imel toliko smrtnih slučajev v enem letu, kakor ravno gostilničarski stan. Trikratni »Slava« je mogočno odmeval v čast in spomin umrlih tovarišic in tovarišev v dvorani. Za overovatelja sta bila imenovana gg. Lončar Pepe iz Ljubljane in Kramar Franc iz Viča pri Ljubljani. Predlog g. Dolinška, da se zapisnik zadnjega občnega zbora ne čita, je bil soglasno sprejet, nakar se je priglasil k besedi g. Sagadin Ljudevik kot zastopnik Vinarske podružnice. V svojem nagovoru je pozdravil zbrane delegate gostilničarskih organizacij v imenu vinogradnikov želeč, da bi občni zbor v Ptuju, ki je v središču vinskih goric, doprinesel k tesnejšemu sodelovanju z vinogradniškim stanom. Pozival je slovenske gostilničarje, da prodajajo prvenstveno ono vino, ki se pridela v di^avski banovini in pomagajo s tem olajšati bedo vinogradnikov. K besedi se je priglasil nato g. Miha Brenčič, narodni poslanec, ki je omenil, da pozdravlja zborovanje ne samo kot narodni poslanec, temveč tudi kot stanovski tovariš in podpredsednik ptujskega gostilničarskega združenja, želeč gostilničarskemu stanu lepe uspehe. Upa, da bodo zborovalci odnesli najlepše vtise iz starodavnega Ptuja. Končno se je tudi on pridružil pozivu zastopnika Vinogradniškega društva, da naj gostilničarji nakupujejo vino neposredno pri vinogradniku. Obljublja, da bo kot stanovski tovariš dosledno stal na braniku gostilničarskih interesov. G. župan dr. Remic je pozdravil zbor v imenu prebivalstva mesta Ptuja ter pozval zastopnike gostilničarstva dravske banovine, da naj često prihajajo v Ptuj in njegovo okolico, ker so vendar ti kraji že stoletja poznani po izbornem vinskem pridelku. Na žalost je umazana špekulacija po vojni zapostavljala haloško vino, ki zasluži glede kakovosti najlepše spričevalo. »V vaših rokah, gostilničarji«, tako je zaklical g. načelnik, »leži usoda vinogradnika.« Upa, da bo občni zbor mnogo pripomogel do skupnega delovanja slovenskih vinogradnikov z gostilničarji širom dravske banovine. G. Petrovič je pozdravil v’ imenu odsotnega g. železniškega ravnatelja
ter pozval zvezno upravo, da se v vseh zadevah, ki se tičejo prometa, obrača s predstavkami na železniško direkcijo, ki bo poskušala ustreči upravičenim željam. G. dr. Koce pozdravlja v imenu zbornice zborovanje ter mu želi obilnega uspeha. Strnjeni v tako močni organizaciji, ki jo smatra za najboljšo zvezo v vsej državi, pričakujejo lahko gostilničarji še marsikateri plod njihovega vztrajnega boja. G. predsednik se je vsakemu govorniku posebej najtopleje zahvalil, nakar je podal sledeče poročilo:
Velecenjeni tovariši — spoštovana gospoda!
Po preteku zadnje poslovne dobe imam čast podati v svojstvu predsednika vrhovne gostilničarske stanovske organizacije v Sloveniji poročilo o delu zvezne uprave. Vsi smo prfča že večletnega gospodarskega zvijanja in neštetih neprilik, ki ovirajo udejstvovanje gospodarskega človeka. Naravno, da je pri tem gostilničarski stan, ki je najtesneje povezan z gospodarskim položajem ljudstva, izkusil vse bridkosti neurejenih gospodarskih razmer. Vsakokrat smo govorili in si obljubljali — morda vsled prirojenega optimizma — boljših časov, ki naj bi izgladili vsa nerazmerja in ozdravili nezdrave pojave današnje dobe. Na žalost moram ugotoviti, da ni bil optimizem upravičen, ker smo tudi v preteklem poslovnem letu zabeležili celo vrsto značilnih sprememb v narodnem gospodarstvu, ki so vsesploS-ni gospodarski položaj še znatno poslabšale. Ce na kratko pregledamo današnjo situacijo, moramo ugotoviti, da je vobče gospodarsko poslovanje skoraj nemogoče, ker je volja in iniciativa pridobitnikov vezana preveč na vse mogoče predpise, ki tvorijo često najjačje zapreke za vsako ekspanzijo gospodarskega hotenja. Trgovina z lesom in živino, od katere se preživlja lahko bi rekli pretežna večina našega naroda,, je v polnem zastoju, istotako pa tudi trgovina z ostalimi poljskimi produkti. Obrtništvo hira na brezposelnosti in drugih boleznih, industrija pa nudi na žalost v pretežni večini delavstvu komaj toliko, da ga ohrani pri golem življenju. Neurejenost v produkciji in njena neskladnost z gospodarskim položajem konzumen-ta, omejitve pri izvozni trgovini, kršitve obrtnih pravic, brezpravno poseganje v delokrog drugega obrta so glavni vzrok težkega položaja naše-
ŠTAKL0
B. TOBER tovarniška zaloga stekla
Akc. spol.
Prvni češka sklarna Kyjov ČSR
Ljubljana, S«. Petra i.85
Telefon 34-58 NUDI VAM
steklenice za vino, čaSe vseh vrst Steklenice za vkuhavanje sadja znamke iiHermetic1*
Obiščite mojo veliko zalogo!
Postrežem Vam samo s prvovrstno češko kvaliteto!
ga naroda, kar seveda občutimo naj- ■ bolj mi v gostilničarskem stanu.
Naravno, da je bila dolžnost zvezno uprave posvetiti tem pojavom največjo pažnjo in prilagoditi delo organizacije pojavljajočim se prilikam. Cimvečje so bile stiske, tembolj intenzivno je moralo biti njeno razmišljanje s čim in na kak način naj se poostritev položaja v gostilničarskem stanu omili. Lahko trdim, cenjena gospoda, da je zvezna uprava storila v polnem obsegu svojo dolžnost, ker boste itak piišli sami do sličnega zaključka, ko boste čuli obsežnost tega večkrat naravnost požrtvovalnega dela onih, katerim ste dali pooblastila, da vodijo borbo v vašem imenu.
Predvsem mi dovolite, da se dotaknem našega skoro na vsakem zborovanju ppjavljajočega se, najvažnejšega problema, t. j. trošarin-skega vprašanja. Nimam namena, poseči v zgodovino, na kak način se je to vprašanje reševalo v naši državi in v koliko se ga je pravilno tudi rešilo. Obžalovanja vredno pa je dejstvo, da vzbuja baš ureditev trošarine na alkoholne pijače pri prizadetih interesentih — to smo v prvi vrsti mi točilci na drobno — upravičeno nezadovoljstvo, ker se kaže izrazita neenakopravnost v pravicah napram našemu stanu. Vem, da so posredi bitni interesi naše samoupravne finančne politike, ker se dobrišen del izdatkov banovinskih in občinskih uprav krije baš s temi dohodki. Glavni namen naših samouprav je, da zajamejo in si z današnjim sistemom pobiranja trošarine na alkoholne pijače osigurajo čim-večji trošarinski donos. Nikdo ne more temu naziranju oporekati, vendar je za dosego tega cilja gotovo mnogo bolj pripravnih sistemov pobiranja trošarine na razpolago, kakor pa današnji, ki nas omejuje ne samo v obrtnem poslovanju, temveč tudi v osebni svobodi. Povdariti moram, da je n. pr. sedanja uredba o pobiranju banovinske trošarine s stališča čuta pravice popolnoma nemogoča, ki ga ne more nikakor zadovoljiti, ker se dopušča enostranska kontrola, ki je često vezana ravno vsled tega s takimi nemogočimi procedurami, ki, naravnost ubijajo voljo in veselje v gostilničarju do njegovega poklica. Nemogoče je razumeti, zakaj bi morala biti kontrola pri točilcu drugačna in strožja, kakor pa v ostalem prometu z vinom. V naši banovini se pridela letno povprečno okoli 500.000 hi vina. Če ugotovimo, da se je po uradhih izkazih potočilo v vseh gostinskih obratih v dravski bariovini v letu 1935. 181.498 hi in 47 1 vina, je jasno, da se je skoro 1/» tega, trošarini podvrženega produkta prodalo ali kon-zumiralo izven za potočnjo pijač in prodajo jedil koncesijonirane gostilničarske obrti. Nedopustljiva 'in z nikakim izgovorom opravičljiva J« prosta prodaja vina in žganja, ki se vrši ali po vinogradnikih, še v večji meri pa po onih, ki vobče nimajo nikakega posla niti s produkcijo niti s trgovino vinskega pridelka. Razumljiva je tedaj srd točilca, če ugotovi, da se plača samo od onega vina trošarina, katero se prodaja in toči v gostilni, dočim se v vseh mogočih oblikah in na raznih krajih lahko nemoteno prodaja in pije ne-zatrošarinjeno vino. Človek pride pri razmišljanju teh dejstev do zaključka, kakor da bi obstojal namen ele-minirati točilno obrt, kar pa je v nelogični zvezi z željo banovinskih in občinskih uprav, da pridejo potom gostilničarstva do čimvečjega trošarinskega dohodka.
Menda je višek neenakosti, če mora gostilničar plačati trošarino celo od onega vina, ki ga sam popije, dočim je za druge poljubna količina nezatrošarinjenega vina na razpolago. Ce zahtevamo tedaj enakost, ima ta zahteva še globljo osnovo, ker smo vendar tudi za vino, namenjeno za lastno uporabo obdavčeni prij pri-dobnini, pri davku na poslovni promet in ima ta količina tudi vpliv na odmero točilne takse. Še bolj se čudim temu, da nam vsakdo prizna to ] neenakost v pravicah, ne najdemo
pa niti enega činitelja, ki bi to krivico odpravil.
Zadovoljstvo državljana je ozko povezano tudi z njegovo ljubeznijo do nje. Zato smatram za skrajno škodljivo, če se dopušča v današnjih naravnost usodnih časih take neenakosti, ko se zahteva nasprotno od nas strogo izpolnjevanje državljanske obveznosti, čigar kršitev se neusmiljeno kaznuje. V spominu so nam razni sistemi, uvedeni pred preobratom na našem področju, na Hrvaškem ter v onih predelih države, ki so bili pod madjarsko upravo in potom katerih se je z lahkoto — ne da bi se tangirala obrtna in osebna svoboda točilca — pobirala trošarina. Zakaj ne bi mogle n. pr. banska uprava in pa občinske uprave uvesti oni način pobiranja trošarin, kjer bi sodelovale naše obligatorne organizacije? Po mojem mnenju bi banska uprava prišla do izdatnejšega finančnega efekta, če bi se vsakoletno pogodila s točilci pod event. jamstvom, da se določeni trošarinski znesek tudi v resnici pobere. Za jamstvo naj bi se pogodena letna trošarina plačevala v enomesečnih naprej plačljivih obrokih in bi imela napram zaostankarjem banska uprava mnogo sankcij, da bi točilca prisilila k rednemu plačevanju dogovorjenega trošarinskega zneska. S tem bi naenkrat bili oproščeni naši finančni organi, ki so preobremenjeni z drugimi važnejšimi posli, na drugi strani pa bi bil efekt samoupravnih edinic isti, če ne še večji, kakor je sedaj. Budžetiranaje banske uprave bi bilo neprimerno lažje, ker bi bili trošarinski dohodki v naprej točno določeni in ne bi podlegali raznim pretresljajem. Mislim, da soglašate s tem predlogom, katerega je zvezna uprava v sporazumu s svojimi članicami že dostavila banski upravi in ki se je svoječasno vsaj po svojih zastopnikih izrekla sporazumnim, ki pa je v preteklem poslovnem letu popolnoma menjala svoje stališče. Bojimo se, da se ne vpletajo v tako važna gospodarska vprašanja, kakor je ravno trošariri-sko vprašanje gotovi razlogi, ki morajo biti gospodarstvu vedno tuji. Razgovor med interesenti je najboljše sredstvo, da se pride do kompromisnega rešenja, kajti brez sodelovanja obvezanca je nemogoče najti pravilne solucije problema.
Zvezna uprava se je zavzemala tudi za priznanje gotovega odstotka kala pri plačevanju banovinske in občinske trošarine. Vi veste, da priznava kalo v gotovem obsegu tudi uredba o pobiranju banovinske trošarine, vendar je v praksi to nedosegljivo. Ugotovitev dejanskega kala, ki bi bil tudi uradno priznan, je pri današnjih prilikah nemogoča. Zato se je zvezna uprava obrnila na bansko upravo s prošnjo, naj se ji prizna pavšalni kalo, katerega je v resnici dovolila in katerega so odbijali podrejeni organi smiselno določilom uredbe o pobiranju banovinske trošarine. To postopanje je bilo tedaj popolnoma skladno s sistemom, ki je uveden v uredbi za pobiranje trošarine. Iz nerazumljivih vzrokov pa se je banska uprava naenkrat odločila, da izda tolmačenje, ki ne zna-či za točilca nikake olajšave. Po novem tolmačenju od 17. januarja se priznava kalo pri plačevanju banovinske trošarine in analogno temu tudi kalo pri občinski trošarini le tedaj, če se plača trošarina takoj od vse vkletene količine. To tolmačenje pa ni udarec samo za nas, temveč za vse vinogradniške interesente, ker se bo v bodoče gostilničar, ki bo hotel dobiti banovinski in občinski kalo, izognil producentu, od katerega je dosedaj nakupil vsako leto večje količine vina, ker ni v stanu, da plača naenkrat pri splošnem pomanjkanju gotovine, banovinsko in občinsko trošarino od vse vkletene zaloge. Iz tega izhaja, da bo naš vinogradnik najhujše prizadet in da bo imelo od tega mogoče le kakih 100, v dravski banovini delujočih vinskih trgovcev neposredno korist, ker se bodo gostilničarji zatekali sedaj v večji meri k vinski trgovini (ki vino tudi kreditira), da si prihranijo naznačena
kala. Ali naj še bolj jasno podčrtamo že preje iznešeno dejstvo, da je z gostilničarskim stanom povezanih toliko včasih brezpotrebnih tiežkoč, ki razkrajajo v človeku ono potrebno (zadovoljstvo in umirjenost, k j, je podlaga urejenemu človeškemu sožitju? Ce se trošarina lahko plača od soda, ki se stavi na pipo, zakaj se temu slično ne odbija tudi kalo, kajti banska in občinske uprave ne bi imele večje izgube, če pobirajo kalo od soda ali pa od celotne zaloge naenkrat. Vemo, da se nahajajo naše samoupravne finance v nepri-likah, toda merodajni činitelji morajo voditi tudi račun o plačilni sposobnosti onega, ki te dohodke dovaja in mu omogočiti poslovanje. Še nekaj, kar je treba, da iznesem danes v pogledu obstoječih trošarin-skih predpisov in to so predpisi o kaznih za trošarinske prestopke. V tej uredbi, ki regulira pobiranje trošarine, je vnešena beseda »tihotapstvo«, pod katero se razume običajno dejanje, če hoče kdo prikriti trošarini ali monopolu podvržen predmet. Razumljivo nam je, da je tihotapstvo izvršeno, če se vkleti vino brez prijave. Ali gospoda, če se pripeti slučaj, da kdo prijavi dovoženo vino. nima pa denarja, da plača naenkrat, banovinske in občinske trošarine, tedaj ni po mojem mnenju storjeno nikako tihotapstvo, saj je vendar ob-lastvo vzelo vino pod kontrolo. Trošarinske kazni, ki se izrekajo brez pardona za najmanjši prestopek teh neodgovarjajočih predpisov, ne oziraje se na prilike današnje gospodarske situacije, so skrajno pretirane in nimamo stanu, ki bi imel take kazenske sankcije, kakor jih ima zopet ravn|b gostilničarski stan. Po mojem mnenju bi morala država, kakor tudi banska uprava sama uvideti, da je tako postopanje neznosno, postopanje, ki pomenja neizprosno krutost proti stanu, od katerega se črpajo neizmerne dajatve. Zadnji finančni zakon predvideva sicer novo ureditev trošarine na alkoholne pijače in bo smiselno temu izdelan tudi pravilnik, vendar se bojimo, ker imamo slabe izkušnje, da bo izdelan na podlagi razmer, ki vladajo mogoče v drugih pokrajinah. Upanje imamo, da se bo dosedanja neodgo-varjajoča uredba o pobiranju banovinske tjdbšarine spremenila in se prilagodila če ne popolnoma pa vsaj deloma v prilog našim zahtevam.
Naše zborovanje naj bo odločna manifestacija gostilničarskega stanu dravske banovine, da zahteva končno in prilikam odgovarjajočo ureditev trošarinskega problema, ki mora počivati brezpogojno na enakosti. Točilci dravske banovine pa zahtevajo tudi državljanske pravice in ono državljansko svobodo, ki je zajamčena vsakemu državljanu.
Zvezna uprava je imela z davčnimi vprašanji največ posla in je pod-vzela vse, da se olajšajo davčna bremena. Statistika, ki smo jo z veliko muko zbrali, nam dokazuje, da je gostilničarski stan vsled pretirane fiskalne politike bivšega finančnega ministra plačal v letu 1934 za 3,310.000 Din več neposrednega davka, kakor v letu 1935. Oziraje se Jna njegovo številčno stanje in na izvršen letni promet ni plačal noben pridobitnik dravske banovine v taki izmeri tega davka. Ne oporekamo, da se je pridobninski davek v letu 1934. splošno dvignil, toda kapitalni del tega dviga je ležal zopet na gostilničarskem obrtu. Ce upoštevamo dejstvo, da je bil v letu 1933. izdatno nižji promet kot v letu 1932. je razumljivo, da je bila ta odmera izvan-redno pretirana in je dovedla gostilničarski stan naravnost do propada. Zato moramo biti sedanji vladi, posebno pa g. finančnemu ministru izredno hvaležni, da je ublažil mere, ki so dovedle do preobdavčit-ve gospodarskih stanov dravske banovine. V finančnem zakonu, ki je bil izdan ob priliki sprejetja dvanajstin v juniju mesecu lanskega leta so se preosnovali davčni in reklamacijski odbori. Nemalo smo bili presenečeni, ko se je dovolilo posebne davčne odbore za trgovino, obrt in industrijo, dočim se je gostilničarski
VSEDRŽAVNI GOSTINSKI KONGRES
IN GOSTINSKA RAZSTAVA
NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU. 3.’3 JUNIJA 1030
stan izpustil. Zvezna uprava je nemudoma podvzela vse potrebne korake ter je v spremstvu narodnega poslanca g. dr. Koceta — kateremu moram ob tej priliki izreči našo največjo zahvalo — intervenirala ter dosegla, da so tudi gostilničarji dobili svoj davčni odbor, kar je bilo njihovo dolgoletno hrepenenje. Zvezna uprava je ukrenila tudi vse potrebno, da seznani svoje članstvo z obstoječimi davčnimi predpisi. Vršili so se sestanki, predavanja, pisalo se je v strokovnem listu in podučevalo ob vsaki priliki ter se je z njeno iniciativo organizirala obramba proti davčni preobremenitvi. Da dokažem relativno najjačjo davčno obremenitev gostilničarstva, naj povdarim, da se je po davčnih odborih ocenil promet v gostinskih obratih dravske banovine na okroglo 180,000.000 Din, dočim je bila davčna osnova vzeta okroglo 30,000.000 Din. Iz tega tedaj sledi, da je bilo obdavčenega 17% prometa. Še bolj drastično sliko bi dobili, če bi upoštevali leto 1934., ko so davčni odbori ocenili promet v gostinskih obratih dravske banovine s približno 200,000.000 Din in je bila davčna osnova vzeta s 43,000.000 Din. Tedaj vidimo, da je bilo leto 1934. naravnost katastrofalno za gostinski obrt, kajti obdavčitev je znašala povprečno pri gostinskem obratu 22%. Ali naj še točneje dokažem, da je gostilničarski stan v dravski banovini najjačje obdavčen? Popolnoma razumljivo je vsled tega, da je zvezna uprava posvetila vso svojo pozornost temu neznosnemu stanju. Ne bom kršil gospodarske solidarnosti in tudi nočem vzbuditi namena, da zahtevamo jačjo obdavčitev drugih stanov, če omenim, da je bilo neko podjetje druge gospodarske panoge z več milijonskim letnim prometom obdavčeno komaj za 200 Din več, kakor pa gostilničar dotičnega kraja, ki je iztočil komaj 40 hi alkoholnih pijač. Menda ]e upravičena naša zahteva, da ne zahtevamo samo davčno enakost naše banovine z drugimi banovinami, temveč je naša dolžnost zahtevati tudi davčno enakost med vsemi pridobitniki dravske banovine. Ne moremo in tndi ne bomo dopustili, da se bo gostilničarju odmerjala večja prldobnina in večji davek na poslovni promet samo zaradi tega, ker je poznana slednja kaplja, ki se jo potoči v gostilni. Promet naj se ocenjuje pri vseh pridobitnikih po enakem ključu, oziraje se pri tem seveda tudi na okolnost, da se v naših obratih ugotovi promet s 100% točnostjo, dočim je drugod mogoča le splošna ocenitev. Ali se boste tedaj čudili, če. je zvezna organizacija lansko leto podvzela vse, da se taka neenakomerna obdavčitev v bodoče prepreči? Mislim, da soglašate z menoj, če trdim, da se je samo radi vestnega in smotrenega organi-zatoričnega dela naše zvezne pisarne posrečilo spremeniti davčno prakso v tej izmeri, da se tudi pri davčnih odborih upoštevajo vsaj deloma naši predlogi. Dovolite, da se pri tej priliki obrnem tudi na davek na poslovni promet, ki je v mnogih slučajih bolj občuten, kakor pa pridobni-na z dopolnilnim davkom. To se vi-
Vino in vino je razlika
da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi.
Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah.
di lahko že iz tega, da je bilo v letu 1935. predpisanega za pol milijona več poslovnega davka kot pridobni-ne, dočim se je leta 1934., v dobi najjačjega davčnega pritiska predpisalo za okoli 700.000 Din manj poslovnega davka, kakor pridobnine. Iz tega izhaja, da so se davčni odbori pri ocenitvah v letu 1935. vrgli z vso vehemenco na ocenitev prometa, dočim so se pri pridobnini izkazali popustljivi. Ta praksa je absolutno nevzdržljiva in preti vsled ponovnega povišanja tega davka od 2 na 2y?% bojazen, da bo davek na poslovni promet v letu 1936. še v ob-čutnejši meri narasel, kakor pa leta 1935. Če upoštevamo dejstvo, da se je leta 1934. plačalo v Sloveniji okroglo 117,000i.000 Din davka na poslovni promet, izhaja, da so gostilničarji, čeprav jih je komaj ca. 5.000 v dravski banovini, plačali relativno največ davka na poslovni promet. Iz naše statistike izhaja nadalje, da se je pridobnina v letu 1935. napram letu 1933. znižala za okroglo 200.000 Din, čeprav je bilo v letu 1935. napram letu 1933. potočenega v naših obratih ca 26.000 hi vina manj, dočim je kuhinjski promet vsled obuboža-nosti ljudstva in privatne izkuhe skoraj popolnoma izginil. Iz tega sledi, da je bila pridobnina v letu 1935. napram letu 1933. še vedno previsoko odmerjena in da se je tudi davek na poslovni promet še v večji meri povišal, čeprav smo že upoštevali povišano davčno stopnjo od 1 na 2%. Ne smemo previsoko obdavčitev pripisati samo prerigoroznemu postopanju davčnih odborov, temveč trdim, da leži veliko krivde tudi na članstvu, ki se za davščine ne zmeni dovolj, ne uporablja pravna sredstva, ki so na razpolago in ki jih zvezna organizacija stalno priporoča. Našega gostilničarja je treba pač privaditi na to, da se za svojo obrt tudi zanima in poskuša iz te obrti vleči koristi, kajti sicer je bolje, da opusti obrt, ker je že mnogo slabih gostiln uničilo cvetoča posestva. Upajmo, da bo v letu 1936. finančna uprava pokazala več razumevanja do preobremenitve gostilničarskega stanu v dravski banovini. Veliko nezanimanje opažam tudi za zgrada-rino. Pri gostinskem podjetniku, ki oddaja sobe — ter prihajajo naravno v poštev vsi obrati v naših mestih in tujsko-prometnih krajih — se obdavči dohodek od sobe dvakrat, in sicer prvič s pridobnino, drugič pa z zgradarino. Zato mora iti naša težnja za tem, da se novelira § 32. zakona o neposrednih davkih v tej smeri, da se naša podjetja, ki se ba-vijo s prenočišči, oproste zgradarine.
Poročam Vam nadalje še o raznih taksah, ki so bile predmet našega dela. Glavna težnja pri reviziji taksnega zakona je šla za tem, da se novelira predvsem točilna taksa. Ze leta, posebno pa v zadnjem času smo čutili neznosnost točilne takse, ki je ostala od leta 1923. v nespremenjeni obliki. Takoj v početku moram po-vdariti, da smatram točilno takso za odveč, ker se pri nobenem obrtu ne plačuje občasna taksa, kakršni značaj ima točilna taksa. Tudi ta taksa nosi na sebi neko obiležje državljanske neenakopravnosti, zato moramo iti za tem, da se točilna taksa končno popolnoma odpravi. Lahko pa vam danes sporočim veselo novico, da se je točilna taksa v resnici novelirala, kar pomeni veliko olajšavo. Tn mi je čast izreči pred vami, gg. delegatje g. narodnemu poslancu dr. Jure K očeta, tajniku gostnske^a odseka Zbornice TOI najtoplejšo zahvalo, ker je znal tolmačiti g. finančnemu ministru upravičenost naše zahteve odnosno našega predloga, ki je bil odobren tudi od drugih tovariških organizacij na skupni seji uprave Driavne zveza v Beogradu. Prepričan sem, da bi s tem predlo-
Okvirenje slik
Najnovejši vzorci okvirov I Velika izbiral
Knjigoveznica
izvršuje vsa v stroko spadajoča dela!
Solldao delo! Zbwm oanal
Matko Pogačnik, Ljubljana
Kongresni trg 12 (Polei lokoma Bahovec)
gom zopet obtičali pred ministrskimi vrati, če ne bi imeli od strani takega poslanca, kakršnega smo našli v g. dr. Kocetu, ki se je z vso vnemo zavzel za našo upravičeno zahtevo. Zato naj v imenu vas in vsega gostilni-čarstva dravske banovine ponovim zahvalo s povdarkom, da bomo znali ceniti njegovo uslugo vsak čas. Prosim ga, da stoji še nadalje ob naši strani in poskuša doseči to, kar se ni posrečilo doseči organizaciji vsa pretekla leta, čeprav je bila boj, kateremu so se divili tudi ostali gospodarski sloji. Da dokažem efekt nove razvrstitve točilne takse, naj na hitrico omenim, da bo tudi najmanjši točilec dravske banovine prihranil na tej taksi letno 300 Din. Sedaj menda lahko cenite veliko pridobitev, ki jo je zvezna organizacija s pomočjo našega odličnega prijatelja g. dr. Koceta končno izvojevala. Zahvalni pa moramo biti seveda predvsem g. finančnemu ministru dr. Letici, ki je edini do danes na tem položaju poskušal razumeti težave točilskega obrta. G. finančni minister dr. Letica pa nam je napravil še drugo uslugo. Že 1. 1930., ko je bil še pomočnik finančnega ministra, je obljubil delegaciji gostilničarskih organizacij, da bo ukinil računsko takso, ki Se je do leta 1934. plačevala samo od gostinskih podjetnikov. Na žalost ni mogel to izvesti radi svojega odhoda iz položaja pomočnika finančnega ministra, pač pa je izpolnil svojo obljubo danes, ko je ukinil obvezno izdajanje računskih listkov. Ce so težkoče in neugodnosti, ki so se pojavljale pri tej izdaji, občutili prejšnja leta samo nekateri člani, je v letih 1934. in 1935. v dovolj-ni meri občutilo te težkoče vse naše članstvo. Radi tega je odprava računskih listkov tudi velika pridobitev trajnega in neizprosnega boja naše stanovske organizacije. Zvezna uprava pa je imela posla še z drugimi zadevami.
šušmarstvo, ki se od leta do leta vrši vedno v večjem obsegu, se je v preteklem poslovnem letu tako razmahnilo, da vobče ni nikake razlike med gostilniško obrtjo in med številnimi točilci alkoholnih pijkč, prodajalci jedil in prenočišč. Vse odredbe ministrstva trgovine, kakor tudi banske uprave ne zaležejo mnogo, ker primanjkuje nadzornih organov, odnosno so ti zaposleni z drugimi posli. Neizvedljiva je zahteva nekaterih javnih organov, da bi gostilničarji sami naznanjevali šušmarje, ker se s tem popolnoma onemogoči našemu članstvu življenje na deželi. Zato moramo obstojati na tem, da nas kot davkoplačevalce zaščitijo oblasti in izdajo take ukrepe, ki bodo dovolj učinkoviti za uničenj« šuš-marstva. Vemo, da je šušmarstvo so-cijalni pojav, ker se pojavlja le v težkih gospodarskih prilikah, vendar ne more biti to nikak upravičen razlog, da se šušmarstva ne pobija, ker velja vendar ekonomsko načelo o razdelitvi dela. Vsled tega hira gospodarstvo bolj in bolj, delavnost in iniciativa pojenjata, ker ne more pridobitnik vobče napraviti sigurnega gospodarskega načrta in računa. Menda je dovolj jasno in upravičena naša zahteva, da se šušmarstvo ravno iz socijalnih razlogov in v svrho uvedbe strogega reda v gospodarskem poslovanju najenergičneje pobija. Pravilno pa bi bilo, da se za šušmarje zanimajo tudi davčne uprave in da pri teh najdejo oni izpadek, ki ga imajo vsled slabega prometa pri gostilničarski obrti. Naše člane davčnih odborov pozivamo, da zahtevajo odmero pridobnine in prometnega davka za vse šušmarje, ki se bavijo s točenjem alkoholnih pijač, oddajo jedil in prenočišč. Na tak način bo tudi šušmar prišel do prepričanja, da je redna gostilničarska obrt vendarle težja, kakor pa njegovo šušmarstvo.
Kakor vam je itak poznano je kr. banska uprava v juliju mesecu lanskega leta izdala novo naredbo o policijski uri, katera nas v splošnem zadovoljuje. Poslovanje podeželskega gostilničarja se je izdatno približalo poslovanju njegovega tovariša po mestih in trgih. Po mojem mne-
nju je mnogo boljše, če se ljudje zbirajo v svrho okrepčila ali zabave v lokalih, ki so pod nadzorstvom javnosti in varnostnih organov, kakor pa, da se sili občinstvo z omejitvijo gostiln, poslovanja k takzv. domačim zabavam, ki so se zadnja leta, odkar ni vino več splošen trošarinski predmet, razpasle v neomejenem številu. Povdariti moram, da se na teh domačih, zabavah dogajajo stvari, ki bi bile povod za takojšen odvzem gostilniške koncesije, če bi se iste dogajale v gostilniškem lokalu. Zato naj bo gostilna zopet oni prostor, ki je vsakomur dostopen in ki je tudi pod stalno kontrolo oblasti. Ko govorim o raznih domačih zabavah, naj omenim še brezštevilne veselice raznih društev. V onih domovih, katere so postavili po večini gostilničarji s svojimi izdatnimi posrednimi in neposrednimi prispevki, se prirejajo veselice skozi vse leto. Nimam v mislih onih prireditev, ki služijo izobrazbi naroda, pač pa imam v mislih številne zabave raznih kulturnih, dobrodelnih društev, ki iščejo svoje dohodke le v prodaji pijač in jedil v lastni režiji. Razumljivo je, da se gostilničarstvu škoduje! v brezmejni meri, če se mu ravno ob nedeljah in praznikih, kadar se običajno vršijo te veselice, odvzamejo gosti. Zato apeliramo na uvidevnost društev, da ne prirejajo takih veselic, kjer bi prodajali pijače in jedila v lastni režiji. Gostilničarje pa opozarjamo, da naj se ne puste od društev izkoriščati, ker je vendar bolje in v večjo korist državi, da se ohrani človeška eksistenca kakor pa da pomaga zbirati društvom dohodke, ki se jih često uporablja v razne, društvenim svrham nasprotujoče namene.
V pogledu gostilničarskih koncesij smo storili vse potrebne korake in dobili na merodajnem mestu tudi obljubo, da se gostilničarskih koncesij ne bo izdajalo. Zato je potreba ponovno protestirati proti vsakemu povišanju gostilniški^ podjetij kakršnekoli vrste, ker je že itak preveliko teh podjetij v dravski banovini. Pohvalno je treba omeniti g. župana ljubljanskega mesta, ki ne dopušča novih gostilniških obratov.
Zvezna uprava pa se je tudi zanimala za strokovno izpopolnitev naraščaja. Po dolgem zavzemanju na Francoskem in Češkem se nam ,je končno posrečilo le dobiti dovoljenje od nemške vlade, da se izvrši zamenjava med uslužbenstvom. Dosedaj sta dva naša uslužbenca na tej podlagi v Nemčiji, y maju pa bosta odšla zopet dva v parmesečno stažo.
V Ljubljani se je v Gostilničarskem domu ljubljanskega združenja ustanovila tudi Gospodinjska šola za gostilničarske gospodinje in je prva te vrste v državi, za kar gre posebna zahvala neumorni predsednici te šole g. Kroftovi.
Med letom se je začelo gibanje naših uslužbencev, katerih organizacija zahteva odslovitev natakaric iz naših obratov in pa reguliranje delovnega časa, povečanje mezd in po-sitranskifa dohodkov. K vsem tem vprašanjem naj navajam samo to, da so natakarice ravno tako potrebne namestitve, kakor natakarji in bi bilo opasno, če so natakarice brezposelne, ker se izročajo vsem mogo-
čim nevarnostim, ki pretijo brezposelnemu ženskemu osobju. Omeniti moram, da se natakarice lahko v vseh državah nastavljajo in bi bilo pretirano zahtevati, da bi se žensko osobje izključevalo od zaposlitve v gostinskih obratih v dravski banovini, kjer je natakarica bila že od nekdaj čislana. Kar se tiče delovnega časa, vemo, da je predpisan 10-urni delovni čas, vendar je zaposlitev našega uslužbenstva drugačna, kakor pa od drugih zaposlencev, ki delajo V resnici nepretrgoma fizično ali duševno delo. Obratovanje po naših obratih pa je vsakomur poznano, da so le nekatere ure močneje frekven-tirane, kjer zahtevajo polno zaposlitev, dočim je vsa ostala doba od-^ počitek. Bojim se, da uslužbenske organizacije nimajo v vidu današnje gospodarske situacije, ki ogroža obstanek gostilničarskega obrta. Zahteve uslužbenstva se morajo prilagoditi pač poslovnim razmeram. Zato bo treba vsekakor od uslužbenske organizacije revidirati v tem smislu svoje stališče, ker bi se znalo zgoditi, da bi gostilničarstvo poseglo po samoobrambi, t. j. da bi vsled pretiranih zahtev uslužbenstva restringi-ralo svoje uslužbenstvo. Značilno je, da ne vlada glede delovnega, časa, kakor tudi glede sistema zaslužka niti med samimi uslužbenci soglasje. Smatram, da mora biti med delodajalcem in delojemalcem ona harmonija in ono medsebojno spoštovanje, ki je neobhodno potrebno za napredek obrata, od katerega imata oba koristi.
Iz navedenega referata ste, velecenjena gospoda lahko ugotovili vsestransko in naravnost ogromno delo, ki ga je morala zvezna uprava pod raznimi težkočami v preteklem poslovnem letu izvršiti. Na naše veselje pa lahko ugotovim, da je bilo požrtvovalno delo kronano z velikimi uspehi, kar znači, da se pride včasih do zaželjenega cilja šele po večletnem vztrajnem in napornem boju. Zato ne smemo biti oni malo-dušneži, ki izgube takoj pri prvem neuspehu pogum za nadaljno udejstvovanje, temveč je treba podvojiti svoje sile ravno takrat, ko se ugotovi, da so bili dosedanji napori še premajhni. V tem delu, ki ga je zveza izvršila, leži mnogo idealizma in fanatizma ter je želja nas vseh, da se gostilničarstvo uveljavi kot samostojen stan in da noče biti nikomur več privesek. Dolžnost mi je, zahvaliti se za harmonično sodelovanje
Ko ste jedli sveže maline,
morda niste nato niti mislili, da morete maline tudi piti skozi celo leto, enake v okusu in aromi * vsemi zdravstvenimi in poživljajočimi učinki.
in vendar obstoja malinovec pripravljen iz teh sočnih planinskih malin, koncentriran z dodatkom sladkorja. Ta malinovec se imenuje Vitamin malinovec*. Naraven okus in fina aroma Vitamin malinovca Vas bo prijetno presenetila. Skrbno pripravljen samo iz soka planinskih malin in sladkorja.
Vitamin malinovec je tudi zdrav, ker vsebuje mnogo koristnih vitaminov, sadnih kislin in sladkorja.
Spoštovani! Tudi to leto boste potrebovali malinovec, sadne soke in marmelade. Prosimo, obrnite se na nas, ker vedno boste dobro postreženi in zadovoljni boste z našimi izdelki. — Zahtevajte cenik.
»VITAMIN"
družba s o. s.
Ljubljana, Masarykova c. 46
Zbornici TOI, povdarjajoč, da je gospodarski boj le tedaj uspešen im plodonosen, če se Zbornica TOI in stanovska borbena organizacija izpolnjujeta in tvorita harmonično celoto. Borbena organizacija izbojuje boj na terenu, kamor ji Zbornica kot poluradna institucija ne more slediti. Zaradi tega je posluh za naše težnje s strani Zbornice ravno tako nujno potreben, kakor je za naš stan neoblrodno potrebna gostilničarska stanovska organizacija. Prepričan sem, da se bo v tej smeri skupno delo nadaljevalo.
Zahvaljujem se nadalje gg. predsednikom in članom zadružnih uprav, kakor tudi vsemu članstvu, ki so vsestransko podpirali zvezno organizacijo tako, da lahko govorimo o prisrčni povezanosti tovariških odnošajev, ki so vladali tekom preteklega leta. Iskreno obžalujem, da so odložili svoja mesta vsled pre-obilega dela ali bolezni sledeči gg. predsedniki: Valjak Gjuro, predsednik združenja v Mariboru in zvezni podpredsednik, ker je začasno odložil obrt in ki si je iztekel mnogo zaslug s svojim požrtvovalnim delom v zvezni upravi, bil je od Združenja Maribor tudi izvoljen častnim članom, nadalje Volčanšek Ivan od združenja Brežice, g. Rossner Viktor, od združenja Braslovče, Eicli-holzer Josip od združenja Slovenj-gradec, Goričar Matija od združenja Mozirje, Herndl Ivan od združenja Ljutomer ter Šušteršič Franc od združenja Ljubljana okolica in lle-tzer od združenja Sv. Lenart v Sl. g. Vsem odstopivšim gg. predsednikom izrekam za njihovo vestno in dolgoletno zadružno vodstvo najiskrenejšo zahvalo ter jih prosim, da ostanejo še nadalje zvesti stanovskim načelom. Istočasno pozdravljam nove gg. predsednike naših združenj, t. j. Klešič Aleksander iz Maribora, Golob E., zdr. Sv. Lenart v Slov. g., Wregg Rihard, združenja v Ljutomeru, Majerhold Anton iz Mozirja, Schuller Ivan iz Slovenjgradca, Der-žič Karl iz Brežic in Kanc Avgust od združenja Ljubljana-okolica. Vsem tem gg. tovarišem želim mviogo uspešnega dela v prid stanovske misli in v dobro svojemu članstvu. Prav posebno pohvalo in zahvalo moram izreči g. Petelnu, ki kot ravnatelj naše Zveze deluje ves, kolikor ga je, ki zasleduje z največjo pozornostjo ki zadeva naše interese, katerega temeljito, sistematično, vztrajno ini-cijativno in nepokolebljivo borbeno organizatorno delo je za nas tako visoke vrednosti, da si lahko samo čestitamo. da ga imamo. Pri zaključku poročila vas prosim, gg. delegat je, da ponesete iz tega zborovanja tovariške pozdrave vsem članom in članicam vaših združenj, zagotavljajoč jih, da je zvezna organizacija ustanova izključno gospodarskega značaja, ter se bo tudi v bodoče še z večjo silo borila 1© za gospodarsko dobrobit svojega članstva. Bodite uverjeni, da bo gostilničarski stan preje prišel do svojih pravic, če bomo pri delu v gostilničarski organizaciji imeli v vidu samo gospodarske interese. Končno še povdarjam gospodarsko solidarnost, zahtevamo pa, da nikdo ne posega v naš delokrog, temveč naj ostane vsak stan v okviru pravic, ki jih predvidevajo obrtni predpisi.
S tem končam poročilo in prosim, da ga vzamete na znanje.
Poročilo, ki je zajelo vse delo, uspehe in neuspehe ter napore zvezne uprave je bilo sprejeto z velikanskim odobravanjem, kar znači veličastno manifestacijo za našega ve-lezaslužnega predsednika in prvobo-ritelja vseh tovarišev in tovarišic v Sloveniji Neprestani klici »Živijo Majcen in »Živijo naš predsednik« se niso hoteli poleči. Spontana manifestacija, ki so jo priredili polnoštevilno zbrani delegati svojemu predsedniku, naj mu bo v veliko zadoščenje za ves trud in vso vnemo, ki jo kaže pri svojem delu za blagor svojih tovarišev in tovarišic. Ker je bilo poročilo zveznega predsedstva jako obširno in temeljito, Je zvezni ravnatelj podal samo poročilo, v kolikor
se tiče administrativnega dela in pa statističnih podatkov. V preteklem poslovnem letu sta se združenja Mokronog in Kostanjevica pridružila sreskemu združenju v Krškem. Temu združenju so pristopili tudi gostilničarji iz sodnega okraja Radeče, ki so bili doslej včlanjeni v kolektivni obrtni zadrugi. Istotako so se izčlanili gostilničarji sreza Črnomelj in Metlika ter ustanovili dve samostojni gostilniški združenji s sedežem v Črnomlju in Metliki. Združenje Lukovica se je priključilo sreskemu združenju Kamnik. S tem je bila reorganizacija naših združenj izvršena v preteklem poslovnem letu. Zvezna pisarna je ekspedirala 2951 dopisov, kar znači preko 600 dopisov več, kakor v letu 1934. V letu 1935. so bile tri seje ožjega in dve seji širšega odbora, zvezni občni zbor pa se je vršil dne 22. maja v Novem mestu. Zvezni ožji odbor se je dne 1. oktobra poklonil novemu banu dravske banovine g. dr. Natlačenu. Vršila sta se tudi dva sestanka članov in namestnikov davčnih odborov za gostilničarsko stroko in predsednikov združenj. Hotelirski odsek je imel dve seji. Vršile so se nadalje številne konference in posvetovanja pri Državni zvezi v Beogradu, posebno važna *pa je biia konferenca, kjer so bili prisotni tudi posebni odposlanci raznih ministrstev. Zveza je priredila posebno sejo za sestavo davčnih formularjev glede napovedi pridobnine in davka na poslovni promet. Poročilo zveznega ravnatelja je bilo soglasno sprejeto.
Hotelirski odsek je zastopal v odsotnosti njegovega predsednika agilen član tega odseka g. Černe Jernej. V obširnem poročilu je verno naslikal težkoče našega hotelirstva in predlagal razne ukrepe, ki bi jih bilo potreba v svrho sanacije našega hotelirstva podvzeti. Upravičen je bil njegov poziv, da se brez moralne in materijelne pomoči od strani države in banovine hotelirstvo ne more samo od sebe sanirati. Svoj govor je zaključil z željo, da se naj hotelirstvu, ki je najtesnejše povezano s tujskim prometom, posveča večja pažnja, kakor dosedaj. Poročilo hotelirskega odseka je bilo soglasno odobreno. Zvezni ravnatelj je nato prečital obračun, ki izkazuje pri dohodkih 158.606.75 Din, pri izdatkih pa 148.905.26 Din tako, da je bilo preostanka 9.701.49 Din. Račun bilance za leto 1935. izkazuje saldo 34.245.26 Din. Med letom se je nabavil tudi nov pisalni stroj in znaša vrednost inventarja z običajnim 10% odbitkom 13.858.17 Din. G. Kramar Franc je podal kot član nadzornega odbora revizijsko poročilo. Delovanje zvezne uprave, kakor tudi blagajniške knjige in inventar so pregledali dne 30. marca 1936. gg. Molnar Aleksander, hotelir iz Bleda, Dolničar Maks, ka-varnar iz Ljubljane in Kramar Fr., gostilničar iz Viča. Pregled se je vršil s primerjavo prilog z vknjižbami ter se je ugotovila popolna soglasnost. Nadzorni odbor je nadalje ugotovil, da so nekatera združenja od časa spojitve obeh gostilničarskih zvez še na zaostanku na svoječasni predpisani zvezni članarini.’ Pripominjajo, da so nekatera združenja ta dolg iz leta 1932., ki so ga imele napram bivši ljubljanski zvezi, že v celoti poravnala, nekatera pa ga vsako leto odplačujejo. Zaostanek je pripisati izključno le slabemu izterjevanju prizadetih združenj. Tudi v letu 1935. so še nekatera združenja v zaostanku. Dolžnost članov nadzornega odbora je zaprositi vse predsednike združenj, da izterjavajo itak malenkostno zadružno članarino malo bolj energično, ker odvisi od tega nemoteno delo organizacijskega aparata. Nadzorni odbor je končno ugotovil, da se proračun za leto 1935. ni prekoračil, vsled česar priporoča raz-rešnico zvezni upravi. Poročilo revizijskega odbora je bilo soglasno sprejeto, nakar se je prečital proračun za leto 1936., ki ostane napram lanskemu letu nespremenjen. Proračun izkazuje na dohodkih 160.000 Din in istotoliko izdatkov. Zvezna članarina v letu 1935. j© nespremenjena, ker bi bilo z vsakim nadaljnim znižanjem
nemoteno funkcijoniranje zvezne or- , ganizacije nemogoče. Istočasno se je J podalo tudi poročilo o gostilničar- j skem tisku, ki izkazuje primanjkljaj, . ker se ni moglo radi neplačane celokupne zvezne članarine izplačati subvencija v oni izmeri, kakor se je predvidevala v lanskem proračunu. Istotako ni mogla uprava »Gostilničarskega vestnika« doseči podporo Zbornice TOI v onem znesku, kakor ji je bilo obljubljeno. Občni zbor je sklenil zaprositi Zbornico TOI v Ljubljani, da subvencijonira »Gostilničarski vestnik« z najmanj 20.000 Din letno, kar itak ne znači v pri- I meru z zborničnimi dokladami, ki jih plačuje gostilničarstvo dravske banovine — pretirano zahtevo.
Pri točki 8. se je prišlo na volitev nove uprave. G. predsednik je omenil, da je potreba dosledno svoječas-nemu sporazumu voliti letos za predsednika osebo iz bivše mariborske oblasti, vsled česar se zahvaljuje vsem tovarišem in tovarišicam dravske banovine za izkazano zaupanje, ki so ga imeli skozi 3 leta njegovega predsednikovanja. Ker je v smislu zveznih pravil določiti za zvezni širši odbor še 12 članov, se preide takoj na volitev dopolnilnih odbornikov širšega odbora. Radi hitrejšega poteka volitev se je na seji zveznega širšega odbora konstituiral kandidatni odbor, ki je sestavil kandidatno listo ter jo predložil zvezni skupščini na razpravo. V kandidatnem odboru so se nahajali sledeči gg.: Peterlin Miro, Windischer Josip, Honigman Ivan, Dolinšek Avgust, Golenko Anton, Bruderman Leopold, Geza Vezir, Škrlj Ivan, Berlič Joško in Petschuch Franc. Kandidatni odbor je za dopolnilo širšega odbora predlagal sledeče gg.: za Maribor Honigman Ivan, Jančar Maks, za Ljubljano Šušteršič Franc in Miklič Franc, za Ptuj Berlič Joško, za Kranj Mayr Mavrilij, za Ljubljano-okolico Ogrin Ivan, za Vel. Lašče Šega Leopold, za Celje Lebič Ignac, za Radovljico Olip Pavel, za Logatec Ambrožič Vinko, za Kostanjevico Vanič Fr. V širši odbor pridejo po pravilih tudi vsi predsedniki združenj. Skupščina je soglasno glasovala za stavljeni predlog kandidatnega odbora. Po izvolitvi širšega odbora se je volil nato predsednik in podpredsednik. Na številne medklice, da naj ostane gosp. Majcen Ciril še nadalje zvezni predsednik, so vsi navzoči delegati s ploskanjem in vstajanjem dajali izraza svoji enodušni volji, da naj g. Majcen še nadalje vodi zvezno organizacijo, ker bi bilo težko za njega najti nadomestilo. G. Majcen je vsled enodušno izkazlanega zaupanja prevzel zopet mesto zveznega predsednika, povdarjajoč, da bo še nadalje poskušal doseči za gostilničarski stan kakih olajšav in se boril za njegove pravice. Za podpredsednika pa se je na predlog g. Valja-ka, ki se je zahvalil vsled odložitve obrta za to mesto, izvolilo g. Klešič Aleksandra, kavarnarja iz Maribora.
G. predsednik je ob tej priliki obžaloval, da se g. Valjak Gjuro, bivši zvezni podpredsednik poslavlja iz naše organizacije, upajoč, da to slovo ni trajno, temveč le začasno, kajti zveza bo težko pogrešala tako odličnega stanovskega tovariša in borca. Prepričan je, da ga ne bo nihče od naše organizacije pozabil, kajti njegovo ime je vezano z rojstvom naše zvezne ustanove. V imenu vsega gostilničarstva dravske banovine mu izreka tedaj najprisrčnejšo zahvalo za ves trud, ki ga je imel s stanovskimi zadevami. G. Valjak se v prisrčnih besedah zalivali za laskavo priznanje in sam obžaluje, da mu trenutno ni mogoče sodelovati v zvezni organizaciji, ker je odložil gostinsko obrt in se posvetil drugemu
Vašim gostom
in sebi ustrežete
ako jim nudite k vinu
Rogaško
slatino
kajti ona ne samo da zboljša okus vina, ampak tudi pomešana z vinom ali sadnim sokom blagodejno deluje na funkcije želodca in čreves, boljša apetit in splošno regulira prebavo in odvajanje neprebavljenih zaostankov hrano. Rogaška slatina čisti organizem in spravlja s tem človeka v dobro razpoloženje!
poklicu. S tem pa še ni rečeno, da so vezi s stanovskimi tovariši pretrgane, kajti ni mogoče pozabiti stanu, na katerega je privezan od svoje mladosti. Prepričan je, da so delegati našli njemu vrednega naslednika v osebi g. Klešiča Aleksandra, ker ga pozna kot odličnega strokovnjaka. Kadar pa bo potreba, je tudi on pripravljen kljub temu, da se z obrtjo ne bo pečal, priskočiti gostilničar-stvu dravske banovine z nasveti in delom na pomoč. Te besede so vzbudile viharno ploskanje, kar je bilo ' viden dokaz neomejenega zaupanja in priljubljenosti, ki jo j© g. Valjak užival med svojimi stanovskimi tovariši. Kandidatni odbor j© nato predlagal sledeči ožji odbor: Miklič Franc in Šušteršič Franc iz Ljubljane, Vezir Geza iz Murske Sobote, Berlič Josip, Ptuj, Honigman Ivan, Maribor, Petschuch Franc, Celje, Coh Stjepan, Rogaška Slatina, Dolinšek Avgust, Hrastnik, Golenko Anton, Sv. Miklavž, Windischer Josip ml., Novo mesto, Peterlin Miro, Kranj, Olip Pavel, Lesce, Mlakar Janko, Rakek in Bruderman Leopold, Konjice. Za namestnike pa gg.: Virant Ivan, Žalec, Škrlj Ivan, Logatec, Krulej Ernst, Sevnica, Malešič Božidar, Jesenice, Rus Ivan, Bled, Krieger Edvard, Krško, Mayer Mavrilij, Kranj, Verderber Gustav, Kočevje, Kopinič Julij, Metlika, Eich-hplzer Josip, Slovenjgradec, Kreuh Franc, Maribor, Herndl Ivan, Ljutomer, Sjlavič Matija, Dol. Lendava, Kunst Ivan, Šoštanj. V nadzorni odbor gg.: Molnar Aleksander iz Bleda, Dolničar Maks iz Ljubljane in Kramar Franc iz Viča pri Ljubljani. Predlog kandidatnega odbora j© bil soglasno sprejet.
Samostojne predloge so predložila združenja Kranj, Prevalje, Maribor, Krško, Brežice in Mozirje. Kranj predlaga, da se prihodnji zvezni občni zbor vrši v Kranju. Predlog je bil soglasno sprejet. Združenje Prevalje zahteva, da se planinske koče vodijo po strokovno izobraženih osebah in da se te osebe odnosno podružnice SPD včlanijo pri pristojnem združenju. Združenje Maribor predlaga ukinitev trošarine na vinski mošt, prodaje vina po 5 in 10 litrov ter šuš-marstvo ter spremembo čl. 37. uredbe o višini in načinu pobiranja banovinske trošarine in glede povišanja davka na poslovni promet. Krško
IVAN ROZINA
Velika Izbira kemlSnlh In oljnatih barv, Šolskih, Studijskih in umetniških barv - Firneži, laki, steklar-skf In mizarski klej, Selak, Špirit denat., lužila »Artl«, tuSI, pastele ter sploh vse slikarske In pleskarske potrebSSine - Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca - Najnižje cene In najboljSa postrežba
MIIBtJANA
trgovina barv in lakov (preje »Orient«)
Prodajalna Tyrševa (Dunajska) cesta 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek
GOSTILNIČARJI, GOSTILNIČARKE IN SVOJCI PRIHITITE NA GOSTINSKI KONGRES IN GOSTINSKO RAZSTAVO V LJUBLJANI I
predlaga uvedbo pavšalne trošarine, ukinitev šušmarstva in točenje vina po vinogradnikih, odnosno po raznih prekupcih. V svojem predlogu omenja, da se je število gostilničarjev vsled šušmarstva znižalo od 61 na 43. Združenje Brežice predlaga znižanj« davkov, ki se naj odmerjajo v razmerju s faktičnimi dohodki gostilničarja in drugih stanov, ki imajo manjša bremena, ukine naj se točilna taksa, zmanjšajo naj se razne veselične in godbene takse, prepove naj se točenje lastnega pridelka na drobno tudi v obliki 5 in 10 litrske točnje, ukine naj se trgovcem pravica prodajati v odprtih steklenicah, banovinska in občinska trošarina naj se pavšalira, gostilničarjem naj se da letno za družinsko osebo 100 litrov trošarine prostega vina na razpolago. Oni prešiči, ki se zakoljejo za prehrano družine, naj se oprostijo davka na poslovni promet. Združenje Mozirje odstopa od svojega predloga, da bi se prihodnje leto vršil občni zbor v Mozirju. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Kar se tiče prirejanja občnih zborov v po-edinih krajih banovine, velja določilo, da se prirejajo eno leto v območju bivše mariborse, drugo leto pa v območju bivše ljubljanske oblasti. Ker je za leto 1937. na vrsti bivša ljubljanska oblast, se vrši občni zbor prihodnje leto praviloma v Kranju.
K besedi se je oglasil pri slučajnostih še g. narodni poslanec dr. Koce, ki je povdarjal njegovo najožje sodelovanje z zvezno organizacijo, vsled česar zaznamujejo gostilničarji ravno v letošnejm letu vidne uspehe. Pozival je gostilničarstvo dravske banovine, da se še v večji meri oklene stanovskih organizacij, ker mu bo še lažje in hitreje izvojevati marsikatere uspehe. G. poslanec je nadalje omenjal razne pridobitve, ki so jih gostilničarji v preteklem letu do»egli. Izvajanja g. poslanca so sprejeli navzoči delegati z viharnim navdušenjem na znanje. G. Miro Peterlin predlaga, da se izreče g. poslancu za njegov trud in njegovo zavzemanje v naši stanovski borbi javna zahvala in mu podeli tudi zahvalno diplomo, kar je bilo naravno soglasno sprejeto. G. poslanec Koce je lahko ob tej priliki videl, koliko zaupanja in spoštovanja ima do njega gpstilničarstvo dravske banovine. Prepričani smo, da nam bo še nadalje stal zvesto ob strani. G. predsednik omenja nadalje, da se vrši dne 5. aprila 50-letnica združenja Laško ter vabi na udeležbo. G. Čirič, predsednik združenja Gornja Radgona pa sporoča, da bo njegovo združenje čez tri leta praznovalo 60-let-nico in že sedaj vabi na obilno udeležbo k priaslavi tovarišev ob najbolj severni meji naše države. K besedi se je nato priglasil še g. Blatnik, ki je priporočal, na naj se v svrho zaščite domačega vinogradništva objavljajo v »Gostilničarskem vestniku« oni vinogradniki, ki imajo še kaj vinskega pridelka na razpolago. Zaiteval je tudi, da naj se dovoli točiti »Izabelo« tudi: v gostilniških obratih, ker jo lahko šušmarji prodajajo po cestah. Zvezni ravnatelj omeni, da je že leta 1933. pozval vinogradniška društva, da naj brezplačno objavljajo Imena onih vinogradnikov, ki imajo priznano dobra in zdrava vina v našem glasilu. Nato se je oglasil k besedi ravnatelj v pok. g. Žmavc Andrej, ter je z vso odločnostjo zahteval, da naj gostilničarji podpirajo v prvi vrsti domačega vinogradnika. Nastopil je tudi proti šušmarstvu z vinom, kajti pravi vinogradniki se s tako prodajo, ki gostilničarjem škoduje, ne bavijo, pač pa razni špekulanti. G. ing. Go-riup, kletarski nadzornik čestita organizaciji na tako složnem delu, ka-
DNE 4. JUNIJA MORA OD VSAKEGA GOSTINSKEGA OBRATA DRAVSKE BANOVINE VSAJ EDEN
NA GOSTINSKI KONGRES V LJUBLJANOl
terega še ni nikjer videi. Složnost bo privedla gostilničarje tudi do onega položaja, kakršen jim pripada že z ozirom na njihov pomen v gospodarstvu. G. Honigman Ivan zahteva pri slučajnostih, da se ne dovoli prodaja alkoholnih pijač po nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev, ki delajo silno škodo z davki preobremenjenemu gostilničarskemu obrtu. Soglasno sprejeto.
Na koncu so se prečitale resolucije, ki bodo v celoti objavljene v prihodnji številki našega glasila. S tem je bil zaključen III. zvezni občni zbor, ki je dovolj jasno pokazal, kako visoko je stanovski čut našega gostilničarja v dravski banovini razvit in kako se ceni delo zvezne organizacije. Po občnem zboru so se gostilničarji napotili na razstavo in poskušnjo vin, kjer so lahko ugotovili izvrstno kapljico, ki se pridela na znamenitih haloških gričih. Sklepale so se živahne kupčije, saj je bilo po naših beležkah prodanega 100 do 500 hi vina. Istočasno so se spoznavali vinogradniki in gostilničarji med seboj, kar bo tudi pri nadaljnih | kupčijah od velike koristi. Z večernim vlakom so odhajale poedine delegacije, dočim je še mnogo tovarišev ostalo preko noči v Ptuju, ali pa so napravili krajše in daljše izlete v
bližnje vinske gorice. Veseli nas, da so si naši gostilničarji zopet ogledali lep košček naše zemlje in smo prepričani, da jim bo zvezni občni zbor v Ptuju ostal v najlepšem in trajnem spominu. Ni odveč, če omenjamo posamezne vzhičene vzklike tega ali onega delegata, da je gostilničarstvo v resnici lahko ponosno na svojo organizacijo, kjer se počutijo člani, kakor da bi bili pripadniki ene velike družine. Ce le kdaj, je občni zbor v Ptuju dokazal, da smo nerazdružljiva stanovska enota, ki je pripravljena, da se žrtvuje za vsakega svojega člana. Gostilničarske množice so danes prebujene in se zavedajo, da tvorijo stan za sebe ter nočejo biti nikomur več za privesek. Vsi oni pa, ki z ljubeznijo in brezplačno delajo v zvezni upravi ali pa v upravah naših združenj, imajo giloboko zadoščenje, da je njih delo, čeprav vezano z marsikaterimi težkočami, vendarle plodonpsno in da so oni tvorci one sile, ki goni gostilničarski stan, da stopa samozavestno in neustrašeno za svojo stanovsko zastavo. Dal Bog, da bi prihodnji občni zbor v Kranju dokazal še večjih uspehov in da pridejo za našega gostilničarja enkrat boljši časi. Živijo, člani zvezne organizacije!
Govor nar. poslanca dr. Jureta Koceta v finančnem odboru
(Konec)
Posebno se je treba zahvaliti sedanji vladi, da je ukinila § 7. davčne novele, ki je omogočava!, da so davčne uprave mogle po svojem svobodnem prevdarku nalagati- našim gospodarstvenikom bremena, kakršna in kolika so hotele. Zaradi tega zamerim onim opozicionalnim govornikom, ki so glasovali za § 7., sedaj pa samo z analiziranjem brez navedbe leka kritizirajo budžet za leto 1936/37.
Nesorazmerna je dalje obremenitev dohodkov od rent v primeri z drugimi dohodki. Najviišja stopnja za dohodek od rent, ki je ali dohodek od kapitala ali od provizije ali od izkoriščanja patenta, torej najlažje zaslužen in v veliki večini plačan tujcem, je 15%, med tem ko je za dohodek od samostojnega dela lahko 22%. Ako pomislimo, da ravno prejemniki največjih rent, obresti in provizij izbegnejo čl. 71., ki za obresti po tekočih računih odreja stopnjo 6% in ki se v praksi uporablja za vse, tudi samo fiktivne tekoče račune, vidimo, da je ta dohodek v primeri z ostalimi premalo obremenjen in bi se na njegovo škodo mogli razbremeniti ostali dohodki. Vsa ta davčna oblika bi se morala popolnoma novelirati in sicer takoj, da se napravi pravilno razmerje do drugih davčnih oblik.
Sploh bi bilo treba ves davčni zakon najhitreje novelirati, ker sedanji niti od daleč ne odgovarja današnji gospodarski strukturi in zato ne more biti govora o koordinaciji državnih iinanc in gospodarstva. Vse bolj in bolj se pojavlja potreba, da se uvede dohodnina, s katero edino bi mogli pravično razdeliti davčna bremena na ta način, da ne bi plačevali samo mali ljudje, ampak tudi oni, ki veliko zaslužijo. Izgovor, da nimamo za dohodnino izvežbanega uradniškega aparata, ne drži več od takrat, od kar se je uradništvo navadilo dela pri sedanji pridobnini. Kajti dohodnina odnosno delo pri tej davčni obliki se razlikuje od dela pri pridobnini samo v tem, da ostane eksistenčni minimum neobdavčen, da se dovoljujejo olajšave zavezancem s številno družino in da se glede progresivnosti postopa po malo drugačni davčni skali. Ako morejo sedaj davkarji ugotoviti, koliko ima davčni zavezanec čistega dohodka od samostojnega dela, bi prav tako mogli ugotoviti čisti dohodek od zemljišča, najemnin, rent in ostalih zaslužkov. Kar bi jim primanjkovalo prakse, bi jo mogli nadoknaditi v kratkih kurzih, katere bi mogli z uspehom voditi starejši urad-
niki, ki so že prej delali pri dohodnini.
Z uvedbo dohodnine bi uvedli poleg vsega tudi sistem subjektivnega obdavčenja. Pridobnina bi se vrnila nazaj na kontingentirano davčno obliko, pri kateri bi majhni obrtniki in trgovci plačali na osnovi kontingenta majhne davčne stopnje, dohodnine pa bi mogli biti osvobojeni prav tako kakor majhni kmetje, delavci in nameščenci, ker bi bil ugotovljen eksistenčni minimum, kakor je to v vseh nasledstvenih državah. Izpadek davkov, plačanih po teh malih ljudeh, bi nadoknadila dohodnina od dividend, tantijem in provizij kapitalistov ter članov upravnih in nadzornih odborov tako, da bi država imela mnogo večji dohodek kakor sedaj, rešen pa bi bil s tem mali človek.
Na vsak način bi bilo potrebno vsaj znižati pavšal za obrtnike za polovico.
Remedure je potreben tudi prometni in skupni davek. Vsota od
600,000.000 Din je v resnici višja od one v preteklem budžetu, vendar niti od daleč ne odgovarja dejanskemu stanju. Krivda na tem, da ta davčna oblika ne daje boljših rezultatov je dvojna. V prvi vrsti v visoki stopnji pridobnine. Zavezanci prikrivajo pravo višino prometa, ker se na podlagi tega izračuna čisti dobiček, na ta dobiček pa je davčna stopnja visoka. Ako bi se znižala davčna stopnja pri pridobnini mogoče tudi za polovico, bi pri dobri kontroli džvčnih organov zavezanci prijavljali, če ne za 50%', pa vsaj za 30% večji promet. Tako bi fiskus na pridobnini izgubil 140,000.000, na drugi strani pa bi istočasno pridobil na prometnem davku 200 milijonov, torej 66,000.000 več. Ako bi se poleg tega vršila strokovna in nepristranska kontrola od strani davčnih organov, bi moral skupni promet pokazati vsaj za 100% več od onega, kar kaže danes. To nam dokazuje uspeh, ki ga doseza vsako leto baš dravska finančna direkcija, ki izterja vsako leto od skupne vsote prometnega davka skoraj eno tretjino. Tam se vrši kontrola vestno in strokovno in ne vem zakaj bi se, ako se lahko tam, ne mogla vršiti tudi v drugih direkcijah.
Sploh je treba, da uvedemo načelo davčnega izenačenja, ne pa da govorimo samo o državnem in narodnem edinstvu. Napore ministra financ v tem pogledu moramo najlepše pozdraviti in želimo, da bi svoje delo v tem pravcu z uspehom dovršil.
GOSTILNIČARJI, GOSTILNIČARKE, UDELEŽITE SE KONGRESA V LJUBLJANI,
DA POKAŽETE SVOJO STANOVSKO ZAVEST!
Gospod minister financ pravi, da teži vlada za koordinacijo interesov davčne politike države in samoupravnih teles z interesi našega narodnega gospodarstva. To najlepše pozdravljamo, ker dosedaj temu Bi bilo tako, zlasti ne v Sloveniji, kjer je bila davčna praksa vedno najhujša zaradi izvrstnega uradniškega aparata, ki je vedno najvestneje izvrševal odredbe vsakega finančnega ministra. Poslednja kriza, ki je nastopila radi sankcij, je vrgla slovensko gospodarstvo v najbednejše stanje, davčna oblastva pa tega ne upoštevajo, ampak še naprej izterjavajo in odmerjajo davek, kakor v dobi največjega blagostanja. Vlada mora misliti ne samo na majhne ^spremembe gospodarske moči, ampak tudi na tako velike, kakršne so sedaj v Sloveniji, in dovoliti odloge plačil, kakor tudi odrediti, da davčna oblastva obravnavajo individualno poedine gospodarske grane. šele tedaj, ko se to zgodi, bo mogoče govoriti o koordinaciji.
Prosim gospoda ministra, da zlasti glede na sankcije upošteva današnje stanje v Sloveniji.
(Menda ni gostilničarja, trgovca in obrtnika, ki ne bi z obema rokama podpisal govor narodnega poslanca g. dr. Koceta. Op. ured.)
III. vsedržavni kongres in gostinska razstava
Kongresni dnevi so določeni za 3., 4. in 5. junij. Kongres se vrši dne 4.* junija ob pol 10. uri v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union«. Dne 3. junija ob 9. uri se začno seje upravnega odbora Državne zveze, popoldan pa je skupščina naznačene centralne organizacije. Isti večer, t. j. 3. junija se vrši pozdravni večer s skupno večerjo v dvorani Kazine. Oni udeleženci in udeleženke, ki nameravajo prisostvovati tej večerji, se morajo prijaviti najkasneje do 25. maja in nakazati 30 Din na sledeči naslov: »III. vsedržavni gostinski kongres v Ljubljani, gospodarski odsek«, ček. rač. št. 11.916. Istotako i»e morajo prijaviti oni udeleženci, ki hočejo imeti rezervirana prenočišča. Udeleženci kongresa bodo imeli po-vlaščeno vožnjo, kar bo še pravočasno objavljeno ali pa se lahko poslu-žijo velesejmskih legitimacij, ki imajo različno ceno, in sicer:
1. Ako velja železniška vozna karta do 25.— Din, dobi obiskovalec na velesejmu pri blagajni velesejmsko legitimacijo za 10.— Din, ki mu daje pravico do 1-dnevnega in 1-večerne-ga obiska velesejma.
2. Ako velja vozna karta do 60,— Din, dobi obiskovalec velesejma legitimacijo za 15.— Din, ki mu daje pravico na 3 dnevne in 3 večerne obiske velesejma.
3. Ako velja železniška karta preko 60.— Din, dobi obiskovalec legitimacijo za 25.— Din, ki mu daje pravico do 6 dnevnih in 6 večernih obiskov velesejma. Z izdajo vele-sejmske legitimacije dobi obiskovalec tudi potrdilo o obisku velesejma, vsled česar ima brezplačno vožnjo po železnici do svoje odhodne postaje. Železniško karto je treba seveda shraniti in jo pri nabavi velesejm-ske legitimacije pri blagajni pokazati. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani bo posloval z velesejmskim stanovanjskim uradom skupaj tudi kongresni stanovanjski urad. V tem uradu bo uvedena informacijska služba. Informacije se bodo dajale nadalje naslednjega dne pred vhodom v kongresno dvorano in pa v razstavnem paviljonu. Za kongresne dneve bodo aranžirani tudi izleti. Kongresni odbor izda 4-barvne kongresne plakate, ki predstavljajo »Ve-
GOSTINSKI KONGRES V LJUBLJANI BO VIDEN ZNAK NAfiE STANOVSKE SOLIDARNOSTI!
VSI DO ZADNJEGA NA III. VSEDRŽAVNI GOSTINSKI KONGRES V LJUBLJANO!
seiega starčka«. Plakati izidejo okrog 12; maja in se bodo takoj začeli razpošiljati na ona združenja, ki so plakate naročila Istočasno bodo izdani tudi kongresni znaki, ki predstavljajo majoliko z državnim grbom. Kongresni odbor naproša člane in članice, de pridejo na pozdravni večer kakor tudi na kongres v kolikor mogoče velikem številu v narodnih nošah. Kongresni odbor prosi članice in njihove hčerke, da izvolijo prevzeti prodajo kongresnih
znakov pred vhodom v kongresno dvorano in v razstavnem paviljonu »J« na velesejmu. Prepričani smo, da ne bo nikogar v dravski banovini, ki ne bo v teh dneh prihitel na vsedržavni gostinski kongres, da si ob tej priliki ogleda gostinsko razstavo, ki bo prikazala gostinsko obrt od preje in od danes. Agitirajte člani in članice za čim večjo udeležbol Naj vidijo vaši tovariši in tovarišice, ki bodo prihiteli iz ostalih banovin, da je vaša stanovska zavest visoko razvita in da ne zaostajamo za nobeno drugo stanovsko organizacijo inozemstva.
Petdesetletnica naših združenj
Združenje v Vojniku
je letos prav svečano obhajalo 50-let-nico svojega obstoja. V okusno okrašenih prostorih daleč naokoli sloveče gostine Vrečko ((Špes) v Vojniku se je dne 16. marca 1936. zbralo polnoštevilno članstvo, kar kaže visoko razvito stanovsko disciplino in zavest. Od blizu in daleč pa so prihiteli tudi odposlani številnih združenj. Poleg tega je pozdravilo svečanost preko 40 gostinskih združenj bodisi z, brzojavkami ali pa pismenimi čestitkami. Poročilo uprave je podal agilni g. Špes Franc, iz katerega posnemamo jako zanimive zgodovinske podatke. Združenje gostilničarjev v Vojniku se je ustanovilo točno pred 50 leti, t. j. 16. marca 1886. Uradni naslov se je glasil »Zadruga gostilničarjev, malotočilcev, fijakerjev in malih mesarjev v Vojniku za občine Vojnik-trg, Višnja vas, Frankolovo, Nova cerkev, Dobrna, Škofja vas in
ga niti soproga ni mogla kaliti, temveč je ostala z njim do ponedeljka, nakar sta se obadva po enotedenskem veselju zadovoljna vrnila domov. Tako so proslavili naši pred-’ niki ustanovitev samostojnega gostilniškega združenja. Okrog 1. 1908. so se spremenila pravila, leta 1926.
: pa so združenju nadeli nov naslov in sicer: »Obrtna zadruga gostiIni-I čarjev v Vojniku«, dokler se ni pre-ustrojila zadruga leta 1932. po določilih novega obrtnega zakona v ; »Združenje gostilniških podjetij Voj-, nilc«. Danes šteje združenje 61 čla-: nov in sicer 26 moških in 35 ženskih. Prav nazorno je kazala statistična tabela o padcu prometa, ki se znižuje od leta 1930 dalje. G. Špes se je jako obširno in temeljito bavil s \ šušmarstvom, ki dela gostilničarjem tega združenja silne preglavice. Dalj časa se je zadržal na statistiki tujskega prometa in na obdavčitvi član-
Šmartno.« Naslov je bil nemški. Ustanovitelj tega združenja je bil pokojni g. Vrečer Franc, prvi soprog sedanje g. Rattej Ivane. Združenje je imelo svoj ustanovni občni zbor pred 50 leti, nakar je združenje dobilo rešitev pod št 6448 z dne 18. III. 1886, da sme začeti poslovanje. Še isti mesec je bil sklican po prvem preded-niku g. Francu Vrečerju pomočniški zbor in prijavljen okrajnemu glavarstvu v Celju. Zanimivo je to, da se je prvi občni zbor vršil na istem prostoru, kjer se je letos proslavljala 50r letnica. Gostilna se je preje imenovala pri »Tonačeku« in so se lastniki pisali Senegačnik Jakob, roj. 1850, njegova soproga Barba pa je bila rojena 1865. leta, dočim sta gostilniško koncesijo izvajala od leta 1880. daljo. Ob ustanovitvi je imela zadruga 56 članov, ki so bili s svojim združenjem tako zadovoljni, saj so si ga na dan ustanovitve pošteno privošči-
li.	Neki Korže je od samega navdušenja za Stanovsko organizacijo kupil od Petelinškovih za pogostitev gostilničarjev v Vojniku 8 potovnja-kov vina, ga pripeljal na občni zbor ter ostal v vojniških gostilnah do sobote, dokler mu njegova soproga ni prinesla obleko in srajco ter ga tirala k brivcu. Veselje nad ustanovitvijo združenja pa je bilo toliko, da
Z VAŠO PRISOTNOSTJO NA KONGRESU V LJUBLJANI BOSTE POKAZALI VOLJO VZTRAJATI V BOJU ZA DOSEGO STANOVSKIH PRAVIC!
*stva. .Združenje je imelo v letu 1935. 8 sej, rešilo pa se je 222 spisov. Poročilo g. Špesa je bilo z navdušenjem sprejeto. G. Petschuch, predsednik celjskega združenja se je kot gost oglasil k besedi ter povdaril vzorno tajniško poslovanje in sporočil pozdrave ter čestitke celjskih tovarišev. Istotako je v obširnem govoru čestital predsednik združenja Konjice ter zbornični svetnik g. Bruder-man Leopold. Povdarjal je, da je težko dobiti tako dobro organizirano združenje, kakor je vojniško združenje, pri čemur gre glavna zahvala neumornemu g. Špesu. Govorili so še nadalje gg. Založnik Franc, Resnik Ivan in Trop Ognjeslav, ki so vsi čestitali v imenu svojih združenj. Za zvezo je poročal ravnatelj Peteln, kateri se je spomnil že umrlih tovarišev tega združenja ter jim predočil njih visoko razvito stanovsko zavest, ki lahko služi tudi nam za vzgled. Mnogo se je bavil z obdavčitvijo gostilniškega stanu ter s poslovanjem davčnih in reklamacijskih odborov. Omenil je dalje razvrstitev točilne takse in pa odpravo računskih taks. Posebno je povdarjal velike zasluge narodnega poslanca g. dr. Koceta, ki je podpiral zvezno delo v vsakem oziru. Obračun izkazuje 6.796.— Din dohodkov in 6.660 Din izdatkov. Proračun za leto 1936. pa 10.803.— Din pri dohodkih in izdatkih.
Pri volitvah novega odbora je bila izvoljena sporazumna lista, na kateri so bili sledeči gg.: Žerovnik Iv., Tratnik Blaž, Randl Avgust, Medved
Damske pomladne plašče
kostume in komplete nudi najceneje
F. J. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29
Ako ne morete izbrati Iz zaloge, izgotovimo točno po naročilu v najkrajšem času Na zalogi veiika izbira modnega blaga za plašče in kostume, n. pr. Clogue, Fresko, Gabardin, Tweed, in drugi najnovejši volneni artikli od 24 dinarjev naprej
Albert ml., Vivod Ivan, Klinc Ivan, Zagoričnik Franc, Fizura Viljemina, Novak Pavlina, Špes Viktor. Kot namestniki gg.: Žerovnik Karol, Srebo-čan Ivan, Kramar Zofi. V nadzorni odbor pa gg.: Randl Avgust, Šnabl Filip, Sotošek Zofi. Za častnega člana je bil izvoljen najstarejši še živeči član Svetec Ivan iz Ljubečne. Nadalje se je prečitala obširna in temeljito sestavljena resolucija. Pri slučajnostih so se dajala še različna pojasnila, nakar se je razvila prav prijetna zabava. Udeleženci te proslave so se za spomin fotografirali, katero sliko tudi prinašamo.
Združenje v Laškem
pa je svojo 50 letnico proslavilo v hotelu »Savinja« dne 6. aprila t. I. ob kateri priliki so se zbrali v teh prostorih zvezni predsednik g. Majcen, nadalje sreski načelnik g. dr. Tekavčič, predsednik občine g. dr. Roš, zbornični podpredsednik g. Elsbacher, predsednik Olepševalnega društva g. Homan ter zastopniki tovariških združenj Trbovlje, Maribor, Vojnik, Ljubljana, Braslovče, Celje itd. Pred početkom občnega zbora se je čitala sv. maša zadušnica za v tem razdobju preminule člane in članice. G. predsednik Trop Ognjeslav je imel sledeči govor:
Cenjeni zbor! Bodi mi dovoljeno, da posežem ob tem jubilejnem spominu nekoliko v zgodovino našega združenja. Točnih zapiskov o delovanju združenja od ustanovive do svetovnega bojnega meteža pravzaprav nimamo. Uprava je bila vso to dobo skoraj izključno v nemških rokah. Njen predsednik je bil upravnik, delovodja, ki je bil umevno tudi gostilničar ter so se reševala stanovska vpršanja najbrže pri takozva-nih »Kneip-Abendich«. Po arhivskih podatkih sreskega načelstva v Celju so bila odobrena pravila predhodnika našega združenja, t. j. Genossen-. schaft der Gastvvirte der Gemeinde Tuffer, St. Christofor, Maria-Graz, , Gairach und St. Rupert den 29. Jiin-ner 1886. Njen prvi predsednik je bil Paul Bast, rodom iz Koblenza (Prusija), ki je postal po kupni pogodbi naslednik zavedne rodbine Slančev. Njemu je sledil češki Nemec Falta Bohuslav, ki je poročil vdovo Loch-ner, hčerko bivšega župana Webra in lastnico današnje gostilne Tadi-na; od njega je prevzel predsedstvo bivši lastnik gostilne Fretze-Weber, ki je bil kasneje tudi župan mestne občine vse do preobrata. Po preobratu je prešlo združenje v slovenske roke. Prvi predsednik je bil gostilničar Lapornik, gostilna obstoji še danes, a prav razmahnilo se je združenje šele z današnjim zveznim predsednikom gosp. Majcenom, ki je bil predsednik do njegovega odhoda v Ljubljano. Za g. Majcenom je prevzela posle današnja uprava.
Cenjeni zbor? Gledajoč v to petdesetletno dobo nazaj, vidimo, v kaki tesni zvezi je bil naš stan z nacionalnimi boji osobito v Laškem. Z delitvijo občin se je germanistične-mu stremljenju posrečilo, da so dobili Nemci nadvladje v Laškem. Imeli so svoje krožke v gostilnah Schanz, današnji Henke, Weber, Flosserwirt, današnja gostilna Šket. Slovenci pa so imeli močno oporo pri pivovarni, posebno ko je pivovarna prešla v slovenske roke (Kukec), shajali so se tudi v pivnici današnje-
ga hotela »Savinja«. Prav tu se je osnoval pri volitvah leta 1914. prvi slovenski juriš na nemško občinsko upravo. Takrat so Slovenci zmagali v tretjem razredu; žal pa, da priziv Nemcev in sledeča vojna nista, dopustila uveljavljenja te zmage, in so Nemci ostali na krmilu vse do preobrata.
Že prej sem omenil gostilno Bast in značilno je to, da je tekla v tej hiši zibelka narodnega preporoda z ustanovitvijo Narodne Čitalnice leta
1869.,	ki je imela v tej hiši svoj sedež. Ob takratni otvoritveni slavnosti je vodil pevski zbor sam skladatelj g. dr. Gustav Ipavic. Duša čitalnice pa je bil tudi že umrli učitelj Slavko Flis.
Tudi kar se gostiln samih tiče, so doživele v teh petih decenih znatne spremembe. Ni več letnega paviljona pri Flosservvirtu, kjer so se vršile vsako poletje razne plesne prireditve, diletantske predstave, nastopali t so glumači in razni potujoči pevci. Ta gostilna je osobito cvetela pod vodstvom nekega Seiberta, očeta pokojne ge. Cetina; tudi gostilna Henke je menjavala gospodarje, shajali so se tam redno purgerji iz Laškega, a kar se pa tiče odličnikov so zaha-, jali kasneje tudi v Toplice, kjer se je vršil vsako leto dne 18. avgusta družabni večer in ob seziji takozvani Anna-Bal. Nekaki gostilniški center pa je bil na današnji Marija-Graški : cesti, kjer je bilo kar 6 gostiln: Falta, Sedlar (sedaj Gradt), Schvveiger j (Cohl), Lapornik in Mastek. Na sej-! mišču pa je zelo dobro uspevala gostilna Pisehl, Povše, Mikuž, ki je slovela po izvrstni kapljici, nasprotno . so pa gostilne Gnidica in Majcen novejšega datuma.
V dobi nacionalnega preporoda Je igrala veliko vlogo pivnica, današ-: nji hotel »Savinja«, ki je tvorila se-. stavni del laške pivovarne. Z uredit-: vijo vrta je začel bivši lastnik La-risch, zgradeč ob Savinji obrambni zid; bil je velik športnik In se je kasneje tragično ponesrečil v Tre-marjih. Sledilo mu je 11 raznih gospodarjev, dokler ni prešla pivovarna in z njo tudi pivnica v roke zavedne narodne rodbine Kukčevih. V pivnici se je vršil ustanovni občni zbor Slovenskega bralnega društva in pa podružnice Ciril-Metodove družbe. Slovenska zavest je prodrla in tako so pripomogli tudi nacionalisti iz Laškega, drobec k mogočni stavbi današnje Jugoslavije.
Z otvoritvijo toplic leta 1854. odnosno že prej z gradnjo železnice Dunaj—-Trst, se je začel tudi tujski promet živahno razvijati. Prvi vlak je pripeljal iz Celja v Laško 3. januarja 1849. Radio aktini vrelci, dalje izredno ugodna klima in krasna lega privablja v Laško od leta do leta vedno več posetnikov. Izmed okoliških gostiln, ki so jih tako letoviščarji kakor tudi Laščani radi posečali, sta bili zlasti priljubljeni gostilni Lapornik, kasneje Muršič v Rečici in pa gostilna Stegenšek, sedaj gostilna Aškerc v Tevčah.
Tako sem vam podal v kratkih obrisih nekaj odlomkov zgodovine našega stanu. Kolo časa se vrti z radijsko brzino in kaj pomeni 50 let v
BREZ BORCEV NI BOJA, BREZ BOJA NI ZMAGE; ZATO VSI
NA KONGRES V LJUBLJANO!
Svoje goste hočete dobro postreči ?
Nudite jim
Pomikov
malinovec - limonado » oranžo Jo
Pomik drug
Hubllana, Metelkov« ulica 13
t • i « i o n niči
■adnlsokt.' m.a|r melase, esence aa rum In iKterle
zgodovini človeštva, nov rod bo nastopil za nami in prevzel našo ded-ščino in borbe za eksistenčni obstoj, dočim bomo mi spavali večno spanje v zavesti, da smo izvršili nalogo, katero nam je Stvarstvo naložilo. Dal Bog, da bi bil ta novi rod prežet z isto stanovsko zavestjo in ljubeznijo do domovine, kakor smo bili mi, ker le, ako bo naša ljubljena Jugoslavija srečna in mogočna, bodo srečni tudi njeni sinovi in v tem geslu vas pozdravljam.
Nato je v imenu oblastev izrekel čestitke g. vladni svetnik dr. Tekavčič z željo, da bi k dosedanjim uspehom ovilo še novih cvetk gospodarskega napredka ter povzdigi tujskega prometa.
Imenom občine je izrekel svoje čestitke njen predsednik dr. Roš, pov-darjajoč, da je ravno gostinski stan tako važna gospodarska panoga in nekak posrednik med producentom in konzumentom z nalogo, da zadosti vsem fiskalnim in upravnim predpisom; dr. Roš zaključuje govor z željo, da bi se povrnili gostinskemu stanu oni zlati časi skromnega zaslužka in da bi ta stan zaplaval v drugem polsto-letju iz današnje krize v boljšo smer.
Imenom Zbornice TOI je izrekel čestitke njen podpredsednik g. Elsba-cher z zagotovilom, da bo zbornica, v kateri ima ta stan svoj odsek vedno podpirala stremljenja in zahteve tega stanu.
V imenu zveze čestita združenju njen predsednik g. Majcen povdarjajoč, da lahko gleda združenje, ki je eno najvzornejših ponosno ne svoje dosedanje uspehe. Z ustanovitvijo odseka TOi se je dvignila tudi avtoriteta po-gostinskega stanu in v harmoničnem sodelovanju uspehi tudi v bodoče ne bodo izostali. Ravno gostinskemu stanu je določena naloga, da dvigne iz ne-izoranega prahu zaklad tujskega prometa, ki tvori enega glavnih faktorjev v gospodarski bilanci.
Istotako so izrekli svoje čestike ob 50 letnem jubileju g. Dolinšek za združenje Trbovlje, g. Lončar za združenje Ljubljana, g. Honigman za združenje Maribor, g. Špes za združenje Vojnik, g. Petschuch za združenje Celje in g. Hrastelj za združenje obrtnikov v Laškem.
Vsem gratulantom in govornikom se se je predsednik združenja g. Trop v prisrčnih besedah zahvalil.
G. predsednik je nato podal še poročilo o delovanju združenja iz katerega posnemamo, da je vladala med upravo in predstavniki oblasti ter občin najlepša harmonija ter nato razložil postanek enotne zvezne organizacije, katero so predvsem zahtevala združenja v Laškem, v Celju in Novem mestu. Baš tej centralni organizaciji gre posebna zahvala za mnogo uspehov v naših stanovskih težnjah. Znižala se je točilna taksa, odpravile so se računske [takse in tudi policijska ura je našla zadovoljivo rešitev. Posebno mnogo posla je imela uprava z davčnimi zadevami ter gre topo-gledno članstvu vedno na roko. Mnogo se je združenje borilo tudi proti šušmarstvu. G. predsednik je nato o-menil, da se bo združenje udeležilo gostinske razstave s precejšnjim gradivom. Združenje je imelo v preteklem poslovnem letu 7 sej, kjer so se o-bravnavale razne stanovske zadeve. Zadružna pisarna je odpravila 320 dopisov. Združenje šteje 80 članov, kjer imajo ženske članice večino. Nato se je določila članarina po 3 kategorijah. Predsedniško in tajniško poročilo so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje. Obračun za leto 1935. izkazuje dohodkov 14.552 Din izdatkov 7.496 Din. Proračun pa pri dohodkih in izdatkih 7.200 Din. Pri volitvah je bila sprejeta lista g. Pačnika soglasno.
Vse vrste delikates
raznih konzerv, salam, sira, kakor tudi o-stalih specialitet Vam nudi
delikatesna trgovina
Rafko Koretič
Ljubljana, Aleksandrova cesta 114
Ogrska salama prvovrstna že po ceni Din 40’— za kg
ROBERTGOLI
špecijalna zaloga platna, belega in pralnega blaga
LJUBLJANA
ŠELENBURG0VA3
VAŽNO!
Za letno sezijo je ravno prispela
pošiljka
krasnih namiznih prtov
v s talnih barvah
V upravo so bili izvoljeni gg. Trop Ognjeslav, Perdih Emil, Henke Franc, Kačič Josip, Pačnik Danijel, Šket Iv., Pušnik Gregor, Juvančič Franc, Mayer Tomo, Jančič Ludvik; namestnikom gg. Vogler Karel, Blasnik Ivan, Golob Ivan. V nadzorni odbor gg. Gračner Josip, Purg Karl, Videčnik Matija. Preizkuševalna komisija se sestoji iz gg. Mayer Tomo, Golobič Matija, Zupančič Prane in Perdih Emil.
Po izčrpanem dnevnem redu je g. predsednik Trop zaključil zborovanje zahvaljujoč se prav prisrčno za stvarni potek zborovanja ter zaželel na koncu srečo Nj. Vel. kralju Petru II. ter kraljevskemu domu, k čemur so navzoči člani z navdušenjem pritrdili.
m •	*	•	1*1	•
Trojni jubilej
V krogu svoje rodbine praznuje gospod
ALOJZIJ KAFER,
posestnik in imejitelj kavarne »Rotovž« v Mariboru trojni jubilej in sicer 70-letnico rojstva, 40-letnico samostojnosti kot gostinski obrtnik in 40-letnico poroke s svojo spoštovano družico gospo Alojzijo.
Gospod Kafer se je rodil dne 2. maja 1866 v kraju Trahiitten pri Deutschlandsbergu. Pred 40. leti pa se je stalno naselil v Mariboru, kjer je začel izvrševati svojo obrt. Po preobratu je optiral za Jugoslavijo.
V dela polnih letih se je vedno udejstvoval z uspehom v raznih korporacijah, društvih itd., predvsem pa je bil vedno na vidnem mestu lastne strokovne organizacije. Tako je bil polnih 12 let podpredsednik gostilničarske zadruge ter je bil največ sploh izvršujoči in delovodeči član uprave, vsled bolezni takratnega predsednika. Interesantno je, da je vsa ta leta skoraj izključno samo on vodil zapisnik vseh sej sestankov i. t. d.
V svojstvu občinskega odbornika mestne občine mariborske je bil v letih 1909. do 1919., ko je zapustil to mesto.
Po okrožnem sodišču v Mariboru je bil imenovan leta 1913. kot strokovni izvedenec ter je obdržal to funkcijo vse do leta 1922. Ravno tako je bil v davčnem in reklamacijskem odboru davčne uprave v Mariboru, kjer je vedno agilno, nepristransko in uspešno zastopal interese svojih tovarišev.
Kot strokovnjak in nadvse soliden podjetnik je dvignil svojo obrt do zavidljivega renomea ne glede na funkcije itd., ki jih je imel tako pri strokovni zadrugi, kakor na drugih položajih. Vedno je stal v prvih vrstah gostinskih podjetnikov, zasledujoč vse prilike in neprilike, ki so
se tikale gostilničarstva sploh in se vedno trudil izboljšati položaj in doseči, kar je bilo mogoče v strdki sami.
Vsled njegove konciljantnosti, poštenosti, odkritega in vedrega značaja si je pridobil naš jubilant splošen ugled in obilico prijateljev.
Za njegovo nesebično in uspešno delovanje v prid gostinstva mu je zadruga v letu 1927. podelila diplomo častnega članstva.
Priključujemo se ostalim gratulantom ter želimo našemu jubilantu in njegovi družici gosp. Alojziji k častitemu trojnemu jubileju vse najboljše in še na mnoga uspešna leta!
Uprava združenja gostilniških podjetij v Mariborn.
Novi grobovi
f Deisinger Josip, posestnik, trgovec in gostilničar v Škofji Loki je umrl dne 15. marca t. 1. v starosti 57 let. Pokojnik se je rodil v stari narodno zavedni loški družini pri »Šor-žu«. Po šolanju na ljubljanski realki in Mahrovi šoli je prevzel doma trgovino in gostilno. Svoje čase je        ------------------------------------
bila gostilna pri »Šoržu« znana po vsej Gorenjski, v njej se je zbiral ves narodni in napredni živelj Škofje Loke in okolice. Radi prezaposlenosti v trgovini je gostilniški lokal opustil, vendar se je še vedno pri vsaki priložnosti zavzemal za napredek gostilničarstva. V upravi združenja se je udejstvoval kot blagajnik nad 10 let ter je vodil svoje posle z nesebično požrtvovalnostjo in nadvse vzorno. Vsled zavratne bolezni, ki ga je mučila in ovirala pri delu, je mesto v odboru odložil. Združenje je z njim izgubilo težko nadomestljivega delavca in svetovalca. Z svojo podjetnostjo es je udeleževal tudi pri drugih javnih in gospodarskih ustanovah. Pri občini je bil dolgo vrsto let kot svetovalec in odbornik, pri Okrajni hranilnici in Vodovodnem društvu kot član načelstva in nadzorstva itd. Bil je nadvse prijeten družabnik, prijatelj in svetovalec svojim stanovskim tovarišem in znancem. Pogreb pokojnika je pričal o njegovi veliki priljubljenosti v vseh slojih prebivalstva. Žalujočim izrekamo naše globoko sožalje!
f Sušnik August, gostilničar in posestnik v Škofji Loki je umrl dne 1. aprila t. 1. v 73. letu svoje starosti. Pokojnik je bil zelo priljubljen in spoštovan med narodom, kor je pričala tudi velika udeležba na njegovi zadnji poti. Pri združenju se je udejstvoval dolgo vrsto let kot odbornik in s svojimi izkustvi in nasveti pomagal k izboljšanju gostiln, stanu. Žalujočim izrekamo v imenu združenja iskreno sožalje. Umrlega tovariša bomo ohranili v trajnem in častnem spominu.
Vili Franchetti
vljudno sporoča vsem svojim cenj. strankam, da je v
Tavčarjevi ulici št. 3
otvorli lastni
frizerski salon
za dame in gospode
Specialno [barvanje las! Priporoča se!
Poučni izlet v Nemčijo
Uprava »Gostilničarskega vestnika« priredi, kakor vsako leto tudi letos v juniju mesecu za člane gostinskih organizacij podučen izlet. Izlet ima namen pokazati gostilničarstvu, ki mora korakati vedno z duhom časa, ustroj raznih gostinskih obratov in tujsko-prometnih naprav v tujini. Ker je Nemčija, kar se tiče v razmahu turizma in hotelirstva zadnje čase na prvem mestu, priredimo letos izlet po najlepših predelih nemške države.
Udeleženci odpotujejo iz Ljubljane dne 18. junija z večernim brzovlakom do Miinchena, kjer si naslednji dan ogledajo v avtobusih mesto in njegove znamenitosti. Predvsem se bo ogledal svetovnoznani »Nemški muzej«. Popoldan se vrši fakultativni izlet po najnovejši avtomobilski cesti izlet okrog Tegernsee. Dne 20. junija se potuje d<l Frankfurt a. Main ogled mesta, nato pa odhod v Riidesheim, znamenit po pridelovanju izborne renske kapljice. Drugi dan se peljejo udeleženci s parnikom po Reni skozi najlepšo Rensko dolino, obdano od neštetih gradičev in spomenikov do Bonna. Na parniku bo tudi kosilo. Vožnja traja preko 6 ur. V Bonnu se povzpno udeleženci z žično železnico na Drachenfels, kjer je čudovito lep razgled po celi Renski dolini in daleč notri na francosko ozemlje. Proti večeru prihod v KSIn, kjer si udeleženci ogledajo znamenito katedralo. 22. junija zvečer prihod v Hamburg. 23. junija ogled pristanišča, vožnja s parnikom po pristanišču in ogled velikega prekomorskega parnika. Popoldan obisk zoološkega vrta Hagen-beck. Zvečer sprehod po St Pauli. Dne 24. junija fakultativni izlet na otok Helgoland, 12 urna vožnja po Severnem morju. Za one izletnike, ki se ne udeležijo tega izleta pa se vrši isti dan razgled mesta Hamburg z avtobusi, popoldan pa se napravi izlet na Blan-kensee. Dne 25. junija se odpotuje v Berlin. Vožnja po mestu, obisk letališča Tempelhof, ogled velikega potniškega letala (možnost vožnje z aeroplani nad Berlinom). Zvečer večerja v restavraciji »Funkturm«. 26. junija se vrši dnevni izlet v Potsdam, ogled kraljevega gradišča Sanssouci. 27. junija je nato odhod iz Berlina. Kosilo bo servirano v jedilnem vozu. Zvečer prihod v Niirnberg, nato pa drugi dan vožnja po tem mestu in ogled gradu, kakor ostalih znamenitosti. Zvečer odhod v Ljubljano.
Za fakultativne izlete okrog Tegernsee in na otok Helgoland so majhna doplačila.
Stroški potovanja t. j. vožnja brzo-vlak III. r., prenočišča, prehrana, vožnja po Renu in po mestih, nadalje prevoz prtljage i. t. d. stane 2870 Din. Stroški so se nekoliko povečali, ker je prodaja Registermark v Jugoslaviji na podlagi zadnjega sporazuma med Narodno banko in Reichsbanko ukinjena in se prodajajo le RM po clearinškem tečaju.
Udeležena', se morajo prijaviti najkasneje do 20. maja in položiti s prijavo istočasno kavcijo 500 Din, ki se povrne le tedaj, če se odpove udeležba vsled zelo tehtnih razlogov do 1. junija. Po tem terminu zapade 10% potnih stroškov za kritje nastalih izdatkov. Ves znesek mora biti najkasneje do 1. junija poravnan. Ker se morajo izvršiti še razne predpriprave, da se izlet izvrši nemoteno, naj udeleženci ne odlašajo s prijavami.
Posredovalnica za službe Ljubljana, Šelenburgova 7-1.
se priporoča cenj. hotelirjem, restavraterjem
in gostilničarjem glede dobrih kuharic,
natakaric, sobaric in drugega pomožnega osobja
Dekleta, ki iščejo službe, dobe istotam ____________ceneno prenočišče___________
E L E F O N
3 0-55
Izvrsten
jabolčnik in žganje
lasten pridelek, ima na prodaj
Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3
Cene konkurenčne! Telefon 21-05
DOLŽNOST VSAKEGA OLANA JE, DA SE ZANIMA PRI UPRAVI SVOJEGA ZDRUŽENJA, ČE JE ŽE PLAČANA ZVEZNA ČLANARINA.
Navodila za pobiranje banovinske plesne takse
Kr. banska uprava je pod VII. No. 6483/1 izdala sledeča navodila:
»Po pravilniku o banovinskih davščinah drav. banovine se za vsako javno plesno prireditev plačuje posebna banovinska taksa. Iz poročil, ki jih predlaga fin. kontrola, pa posnemam, da se pri pobiranju te takse zakoniti predpisi zelo površno izvajajo. Prireditelji plesa, pa tudi organi, ki pobirajo bansko plesno takso (občine) so večinoma pomotnega naziranja, da bansko takso mora plačati le tedaj, če je ples predhodno prijavljen in ie bilo izdano tozadevno oblastveno dovoljenje. Slučajnim nastalim javnim plesom, se pa običajno ni posvečala zadostna pažnja. marveč se je dopuščalo, da so se nemoteno vršili brez plačila takse, čeprav so pogosto zavzemali večji obseg, nego predhodno prijavljeni in oblastveno dovoljeni plesi. Tako postopanje ruši predvsem dav. moralo, je pa tudi v veliko škodo banov, blagajni. Zato se mi zdi potrebno, da dam nekatera navodila za izvrševanje tozadevnih določil pravilnika o banovinskih davščinah.
Predvsem je razčistiti pojem, kaj naj se smatra za javno plesno prireditev.
Za javno plesno prireditev se smatra ona plesna zabava, ki je vsakomur pristopna, ali vsaj ni omejena na gotov krog ljudi, ki so po sorodstvu ali drugih družinskih vezeh navezani drug na drugega.
Ženitev, slavja združena s plesom so banovinske takse oproščene le tedaj, če se jih udeležujejo zgolj povabljeni svatje, če ima pristop tudi širše občinstvo, se ban. plesna taksa mora plačati.
Ni torej potrebno, da bi bilo s plakatiranjem ali na drug način predhodno oznanjeno, da se vrši ples, zadostuje le, da se na gotovem kraju ljudje zbirajo in dohajajo radi zabave s plesom. Pri slučajno nastalih plesih se mora banovinska taksa naknadno plačati.
Prav tako ni važno, kjer se vrši ples. Ples je lahko tudi v zasebni hiši, pa se more vseeno prijaviti in plačati taksa, kakor hitro je dobil značaj javne plesne prireditve po prejšnjem odstavku.
Glede prireditelja plesa ne omenja pravilnik o banovinskih davščinah ni-kakih izjem. Bansko takso je torej pobrati tudi za društvene plese, čeprav so morda omejeni le na društvene Člane. Tudi šol. ustanove niso oproščene banovinske takse.
Razna društva in ustanove se obračajo na kr. bansko upravo naj bi jih z ozirom na namen prireditve (kulturen ali humanitaren) izjemoma oprostila ban. plesne takse. Povdarjam. da bo kr. banska uprava vse take prošnje tjrez izjeme odklonili, zato se mora tudi v takih primerih banov, taksa
  ...............—-	 •■■"■a
Kletarstvo 3
Mora! Imeti in proučiti knjigo •Vinski zakon ln kletarski ved«i<>
če hočeš napredovati z izboljšanjem svojega vinskega gospodarstva. 'iTft knjiga je izšla — v celem platnu trdo vezana — v drugi, predelani in pomnoženi izdaji. 226 strani. Cena s poštnino vred 50 Din. Naročila izvršuje pisec in založnik: Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v pok., Maribor, Gosposka ul. 50.
Vpraianja in odgovori
Vpraianje M. R. v G p. L. Kako pripravim za belo vino sod, v katerem je bilo skozi več let Srno vino?
Odgovor: Sod, v katerem je bilo že več let črno vino, se pripravi za belo vino takole: Na 100 litrov vsebine soda s© vzame 10 1 vrele vode in K 1 solne kisline, ki se dobi v drogeriji. S to-le raztopino se sod izplaknujo 15—30 minut (sod se semtertja valja in, postavlja na eno in drugo dno), Potem se ta tekočina izlije, sod se razkuha še z 2% %'-no raztopino sode, nazadnje izplahnemo sod s čisto vrelo vodo brez vsake primesi in končno Se s čisto hladno vodo. Pripominjamo pa, da tudi s tem jako radikalnim sredstvom vendar ne moremo docela izlužiti barvila iz lesa in dobi belo vino v takem sodu sčasoma le nekoliko rdečkasto barvo. — Sode, v ka-
pobrati predno se izda dovoljenje za ples. Prav posebno opozarjam na to, da bo banov, taksa pobrana za vse prijavljene ali slučajne nedeljske plese v podeželskih gostilnah. Taki plesi so najuspešnejša vaba za čezmerno popivanje in zapravljanje težko prislu-ženega denarja. Razen tega se vršijo pogosto v tesnem, z dimom in alkoholom prepojenem ozračju pa so tudi radi tega zdravju skrajno škodljivi. Pogosto se sliši izgovor, da godec ni bil naročen in da so si gostje godala sami s seboj prinesli. Na take izgovore se ni ozirati. Ako lastnik ali najemnik lokala v takih primerih dopusti, prevzame nase odgovornost za vse posledice zlasti pa za plačilo banovinske takse. Za pravilno izvrševanje predpisov odgovarjajo prireditelji ali lastniki odnosno najemnik prostora, kjer se ples vrši. Ta mora pri slučajnih plesih do 12. ure prihodnjega dne ples prijaviti in plačati ustrezno banovinsko takso, če tega kljub opominu ne stori je zadevo prijaviti sreskemu načelstvu, da uvede kazensko postopanje. Oblastva odnosno organi, ki so pooblaščeni, da izdajajo plesna dovoljenja opozarjam prav posebno naj sami strogo pazijo, da se določila pravilnika o banovinskih davščinah v nobenem oziru ne bodo izigravala. Hkratu naprošam tudi finančno kontrolo naj po svojih močeh nadzoruje, jeli v vsakem primeru, kjer gre za javni ples, banovinska taksa plačana.
Ban. plesna taksa se plačuje v ban. kolkih, ki se nalepijo na plesno dovoljenje in po predpisih uničijo.
Sezname o pobrani banovinski taksi na plesne prireditve in za podaljšanje policijske ure predlagajte po že danih navodilih kr. banske uprave še nadalje finančnemu oddelku banske uprave, to je potrebno radi kontrole dohodkov po banovinskem proračunu. Vse dosedanje okrožnice pojasnjujejo kdaj nastopi obveza za plačilo ban. plesne takse in ki nasprotujejo temu navodilu se s tem preklicujejo.
Ban:
Dr. Natlačen Marko s. t
Banovinska trošarina l na vinski kis t
Na podstavi § 31. finančnega zakona za sedanje proračunsko leto je izšla uredba o skupnih banovinskih trošarinah med katerimi je naznačena nova trolarina na vinski kis, ki znaša 50 par od t litra. Glasom pravilnika, ki je bil istočasno objavljen, se skupni banovinska trošarina na vinski kis plači, ko se da kis v promet ali po-trošnjo, plača jo pa kupec. Vsaka o-seba, ki proizvaja vinski kis mora, če ima tak proizvodnik kakršnokoli trgovino ali obrat prijaviti v 24 uraH finančnemu oddelku natančno količine*
terih je prej bilo rdeče vino, lahko tudi parafiniramo in se parafinirani sodi lahko uporabljajo izmenoma za bela in rdeča vina ker parafina ne sprejema barvila. A pomniti je, da se parafinirani sodi perejo samo s hladno vodo.
Vpraianje Z. R. v R. Vino mi je postalo nekam mastno, je medlega okusa in teče iz pipe kakor olje. Kaj je vzrok vlečljivosti vina ln kako vidi* ljlvo vino ozdraviti?
Odgovor: Vlečljiva postanejo najr rajši lahka, bela mlada vina, le redko tudi črna vina Vino, ki je bolj močno, ki vsebuje 11 volumnih odstotkov alkohola, ne postane več vleč-ljivo. Vlečljiv pa postane tudi lahko mošt, če ne mara kipeti, zelo rad pa tudi sadni mošt, posebno jabolčnik. Bolno vino je večinoma neizpreme-njenega duha pa bolj milega na gu-mij spominjajočega okusa.
Vzrok .vlečljivosti so razni mikroorganizmi, glivice oziroma bakterije, ki spreminjajo sladkor, ki se v takih vinih nahaja, v neke sluznate tvarine in v majhni meri tudi v ogljikov dvokis. Sluz pa se tvori tudi pri razkrajanju drož v malo kislih in milih, odnosno malo trpkih lažjih vinih, ki so bila predolgo na drožeh radi poznega pretakanja
Najboljša odvračajoča sredstva proti vlečijiyosti vina so, da skrbimo predvsem za snago kleti in posode, da se vse slabo in pokvarjeno grozd-
proizvedenega vinskega kisa in plačati skupno banovinsko trošarino od proizvedene količine. Če se nabavi vinski kis od vinogradnika ali od oseb, ki nimajo trgovine ali obrata mora kupec v 12 urah po prejemu prijaviti kupljeno količino vinskega kisa pristojnemu oddelku finančne kontrole ter plačati skupno banovinsko trošarino. Prav tako je proizvodnik dolžan prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole vsako prodajo kisa in sicer pred njegovo dopremo. Če se vnese vinski kis v mestne občine, ki imajo mitnice, se plača skupna banovinska trošarina takoj ob vnosu v mestno območje. Ta trošarina se steka v sklad skupnih banovinskih trošarin, iz katerega razdeli finančno ministrstvo vsakih 2 mescev pobrane svote med banovine in sicer po številu prebivalcev.
Razno
Šušmarstvo po železničarjih. Dnevno dobivamo pritožbe, da prodajajo železničarji ali pa njihovi svojci vino, ki ga dobavljajo iz Dalmacije in iz drugih vinorodnih krajev na drobno Železniški uslužbenci in njihovi družinski člani izkoriščajo režijske karte v to svrho, da odjedajo kruh davkoplačevalcu, ki plačuje davke in druge dajatve od katerih imajo najbrže tudi železniški uslužbenci kake koristi. Kako se je razpaslo to šušmarstvo priča najbolj članek objavljen v >Novostih« št. 86 z dne 26. 3. t. 1. kjer se trdi, da je v srezu Šibenik še 1300 vagonov neprodanega vina in da vobče ni nobenega kupca. »Edini redni kupci vina iz Šibenika so železniški uslužbenci, ki prihajajo iz Slovenije in odnašajo polne posode vina«. Zvezna uprava se je obrnila na železniško direkcijo s prošnjo, da zatre to šušmarstvo po svojih uslužbencih ter bo vsako prijavo, ki jo bo dobila od svojih zaupnikov dostavila-železniški direkciji in prometnemu ministrstvu, da se prodaja vina na drobno od strani železniških uslužbencev ukine.
Hotelirje, restavraterje, gostilničarje in njihove uslužbence opozarjamo, da ima »Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani« v zalogi knjigi: Jelenc-Velikonja, Serviranje in dr. Bormann, Nauk o tujskem prometu. Knjigi sta praktični in vam bosta lahko izvrstno služili pri izvrševanju vašega poklica. V njih boste našli lepo izpopolnitev za vašo stroko, Cene knjigam smo znatno znižali. Serviranje stane Din 40’—, Nauk o tujskem prometu Din 20'—. Knjiga o serviranju je bogato ilustrirana. Knjigi naročajte pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani, Vrazov trg št. 4.
Taksiranaje računov. Po čl. 26 finančnega zakona za leto 1936/37 se
je pri trgatvi skrbno odbira dalje zmerno žveplanje mošta uporaba čistih drož, kakor tudi pravilno kipenje, pri katerem naj sladkor mošta popolnoma pokipi. Grozdje pustimo, da popolnoma dozori, kajti čim bolj je zrelo in sladko, tem močnejše in stanovitnejše je vino. Vino pa, ki ima premalo kisline in čreslovine, mešamo z bolj kislim in trpkim vinom.
Kako zdravimo vlečljivo vino? Vlečljivost ni ravno nevarna bolezen in se da s pravilnim ravnanjem ozdraviti. Dokler je v vinu še kaj neprevretega sladkorja se vlečljivost, četudi je že kdaj bila odpravljena, rada iznova pojavlja V takem slučaju skrbimo za to, da sladkor v vinu naknadno temeljito pokipi. Sicer bolno vino pretočimo in prav močno prezračimo, to je prelivamo, mešamo in z metlico pretepamo; na ta način vino že deloma izgubi svoj sluz-nati značaj in postane redkejše. Zdravljenje pospešimo z dodatkom kakih 8—10 gramov tanina na 1 hi vina ki ga končno pretočimo v srednje močno žveplan sod. V večini slučajev se sluz sedaj vsede na dno, nakar vino v drugič pretočimo v nekoliko zažveplan sod; tekočina je potem navadno spet normalna. Priporočljivo je, če potem vino še čistimo z želatino ali pa tudi s špansko zemljo.
Vpraianje J. K. v R. p. Imam dva polovnjaka precej kislega vina. Prej
Gostilničarji in gostilničarke, oklepajte se svojih gostilničarskih organizacij, ker le te vam pomagajo v sili!
spreminja tar. post. 34 tako, da se računi izdajajo od 1. aprila t. 1. le na zahtevo ali pa na podlagi kakega zakonskega predpisa, n. pr. po zakonu o davku na poslovni promet. Računi se taksirajo le tedaj, če presega znesek nad 50 Din’ in sicer: za vsoto nad 50 Din do 100 Din 1 Din, za vsoto nad 100 Din do 500 Din 2 Din, za vsoto nad 500 Din do 1000 Din 3 Din, za vsoto nad 1000 Din 5 Din od vsake pole. Pola papirja, ki se porablja za taksi zavezan račun, ne sme imeti večje površine kot 1750 cm-. Taksa se uničuje na ta način, da se čez kolek napiše vrsta vsebine računa (tu spada tudi datum, naslov ali podpis računa) in sicer tako, da se začetek pisanja začne nad prilepljenimi kolki na čistem papirju in nadaljuje preko doljnega konca kolka. Kolki se morajo uničevati s pečatom prodajalca tako, da pečat (žig) z enim delom obsega kolek, z drugim pa čist papir, na katerem so nalepljeni kolki.
Prodaja alkoholnih pijač po trgovinah. Nekateri trgovci so napačnega naziranja, da lahko prodajajo in točijo alkoholne pijače, samo če plačajo takso, predvideno v tar. postavki 62. Tako naziranje je seveda po-
Za smeh in kratek čas
Služkinja Urška z dežele krega oba dečka, ki ju mora nadzorovati: »Če bo kateri padel doli in si zlomil nogo, spet ne bo hotel ničesar vedeti o tem!«
♦ *
»Spet si padel v šoli! Ali se ne sramuješ, da moraš kot tako velik fant sedeti v istem razredu z malimi dečki?« — »Nasprotno, mama! Vsakokrat se veselim, kadar vidim, kako ponosni so mali dečki na to, da sedijo v istem razredu s tako velikim fantom, kakor sem jaz!«
* *
■S
sem preobilo kislino v vinu vedno omilil na način, da sem kislo vino zmešal s kakim milejšim vinom. Takšnega milega vina pa sedaj slučajno nimam na zalogi. Priporočajo mi, naj razkisam prekislo moje vino z nekim praškom, ki se imenuje oglji-kovokislo apno. Kako naj razkisam vino in koliko ogljikovokislega apna naj vzamem?
Odgovor: Le v skrajnem slučaju, to je, če je takozvani naravni padec kislin že dovršen, če je vino sedaj še vedno precej kislo in če nimamo nobenega milega vina za rezanje s kis-lejšim vinom, si upamo eventualno priporočati razkisanje vina z oglji-kovokislim apnom, katero delo pa mora biti obavljeno z največjo skrbnostjo in previdnostjo. Ce vzamemo preveč tega praška tedaj se vino lahko pokvari in dobi neugoden kovi-nast, lužinast okus. Pri razkisanju se je ravnati po naslednjih načelih: S samo poskušnjo vina Se nikakor ne moremo določiti, koliko praška ogljikovokislega apna nam je vzeti. Najprej moramo določiti količino celokupne vinske kisline kemičnim potom. Jako pogrešno bi bilo, vzeti samo približno količino tega praška Vedno je treba napraviti najprej poskušnjo v malem. V to svrho napolnimo tri litrske steklenice s predmetnim vinom in damo v prvo steklenico točno 0.66 gramov apna v drugo 1 gram in v tretjo 1.33 gramov ogljikovokislega
grešno, kajti alkoholne pijače se prodajajo lahko le v živilskih, kolonialnih in delikatesnih trgovinah, nikakor pa morda v trgovinah z galanterijskim ali manufakturnim blagom. Nadalje mora vsak tak prodajalec plačati predhodno takso po tar. post. 62. in sme prodajati alkoholne pijače samo v originalnih steklenicah tuje polnitve. Ni dopuščeno, da trgovec napolni, četudi izven lokala, steklenice z vinom ali rumom, temveč mora biti alkoholna pijača nabavljena že v originalno zaprtih steklenicah od liferanta. Istotako se ne sme dovoljevati prodaja vina ali žganja v steklenicah od K, 1, 2, 3 in 4 decilitrov, temveč samo v steklenicah, ki so originalno polnjene in vsebujejo 0.5, 1 ali več litrov. Če opazite, da se ne postopa po navedenih določilih, prijavite konkretne slučaje pristojni finančni kontroli ali pa zvezni upravi.
Ne pošiljajte anonimnih ovadb!
Zvezna pisarna dobiva posebno zadnje čase anonimne ovadbe. Ker se na take ovadbe načeloma ne moremo ozirati, naj pritožniki navedejo svoj točen naslov.
Trgovci z vinom ne smejo posebej zaračunati davka na poslovni promet. Ker smo čuli, da nekateri trgovci z vinom zaračunajo gostilničarjem posebej davek na poslovni promet, opozarjamo vse one, ki kupujejo vino pri trgovcih, da naj ne plačajo posebej zaračunanega poslovnega davka, odnosno naj ga odbijejo pri poravnavi računa. V kolikor so ga plačali, naj zahtevajo povračilo. Pazite na to!
Nov točilni pravilnik. Vsled nove razvrstitve točilne takse bo v najkrajšem času izdan točilni pravilnik, ki ga bomo objavili v kongresni številki našega lista. Odmera točilne takse se bo izvršila najkasneje junija meseca tako, da se bo s 1. julijem plačala že nova točilna taksa.
Zasedanje reklamacijskih odborov. Ljubljanski reklamacijski odbor bo začel za gostilničarje zasedati prihodnji teden.
K zasedanju davčnih odborov. Ker 'Stojimo tik pred zasedanjem davčnih odborov, je treba vsekakor izpre-govoriti o obdavčitvi gostilničarstva nekoliko besed. Poznano je, da je gostilničar v dravski banovini zaradi neenakega načina ocenjevanja relativno najbolj obdavčen davkoplačevalec v državi. Še ona kaplja vina je obdavčena, ki zdrči po grlu gostil-čarje dravske banovine oškodoval za nov. Ugotovljeno je, da je gostilničar v letu 1934. plačal 24% od izvršenega prometa in da je § 7. finančnega zakona iz leta 1933/34 gostilničarja dravske banovine oškodoval za
več ko 4 milijone dinarjev. V letu 1935. se je navedeni odstotek sicer znižal na 19%, vendar je tudi ta obremenitev tako grozanska, da se mora način ocenjevanja, kakor se vrši pri gostilničarju, t. j. od litra potočene alkoholne pijače brezpogojno ukiniti. Kakor se ugotovi pri trgovcu in industrijcu z gotovimi odstotki od izvršenega prometa davčna osnova, tako je treba tudi pri gostilničarju vzeti isti odstotek pri ocenitvi njegove davčne osnove. Naša nujna dolžnost je, da se borimo proti sedanjemu načinu odmere pridobnine in zahtevamo uvedbo procentualnega sistema. Ne želimo, da bi tu javno iznašali kake primere, toda vsakdo lahko uvidi, da je gostilničar pri obdavčitvi neenakopraven in da se mora enaka obdavčitev brezpogojno doseči.
Skupni davek na poslovni promet povišan za 25 odstotkov. Finančni minister je sporazumno s trgovinskim ministrom na temelju § 1 zakona o skupnem davku na poslovni promet izdal uredbo o izpremembi in dopolnitvi uredbe o tem davku tako. da se stopnje za skupni davek od vsega domačega in inozemskega blaga povišajo za 25%. Povišana stopnja se računa samo z desetinkami, ki se predhodno zaokrožijo navzgor, če presegajo stotinke pet. Od predmeta z luksuznimi predmeti se bo pobiralo poleg tega še 12% namesto dosedanjih 10.
Zdravniška preiskava vajencev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja obrtna združenja, občine in delodajalce na določila obrtnega zakona o preiskavi vajencev. Po razpisu ministrstva in obvestilu banske uprave preiskujejo vajence namesto zdravnikov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev pristojni šolski zdravniki, kjer pa teh ni, sreski ali občinski sanitetni referent in sicer vsak za svoj delokrog. Prepis zdravniškega izpričevala pošljejo zdravniki tudi Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Obrtna združenja in delodajalci naj v bodoče pošiljajo osebe-katere nameravajo zaposliti kot vajence, na preiskavo šolskim, sreskim ali občinskim zdravnikom.
Pravilnik glede proračuna bed* nostnega sklada. Vsi nameščenci in delavci, ki so zavezani socijalnemu zavarovanju, plačujejo 0.50% od kosmatega zaslužka, mezde, če od teh svojih prejemkov plačujejo usluž-benski davek najmanj po 0.50 Din dnevno 2.— Din tedensko, ali 11.— Din mesečno. Službodajalci nameščencev in delavcev plačujejo 1% vseh kosmatih zaslužkov in mezd ne glede na višino uslužbenskega davka.
Dopolnitev razpisa glede prijavljanja sprejemnih radijskih aparatov.
Vsako razkazovanje odnosno preizkušanje aparatov tudi v stanovanju ali v lokalu onega, ki namerava radijski aparat kupiti, se mora predno se poizkus začne o tem pismeno obvestiti pristojni poštni urad. Te prijave ni kolkovati, ker jo vloži prodajalec radi evidence poštnega urada. Poštno ministrstvo dovoljuje, da sme radijski aparat radi preizkusa ostati pri stranki največ 3 dni na poskušnji.
Borba proti muham. Muhe so nevarne širiteljice bolezni; zato je boj proti njim resno potreben. Najboljši čas za to je zima. Tedaj čepijo v kleteh na stenah in stropih, v kanalizacijskih ceveh itd. Ta borba naj bo končana do prvih spomladanskih dni in je nadaljno uničevanje potem zelo olajšano. Nekaj nam jih namreč še vedno ostane kljub vestnemu uničevanju. Ker te muhe ob prihodu toplega letnega časa ležejo jajčeca, moramo po možnosti uničiti tudi ta zaležišča. Muha samica leže v stoječih vodah, mlakužah, gnojnici itd. okoli 20*0 jajčec. Ker se muhe izredno hiro množijo, more imeti vsaka muha tekom poletja na miljone potomcev, zato naj se razširi naš boj tudi proti vsem nepotrebnim mlakužam in podobnemu. K sredstvom poletnega boja proti muham spada tudi zaščita žab in predvsem zaščita ptic, ki so jim muhe za hrano zlasti lastavic. Več ko je takih ptic, manj je mrčes-ne nadloge. Postavimo pticam votline za gnezdenje, ne preganjajmo jih, vabimo jih. Ker se ličinke muh v tekoči vodi ne držijo, si moramo tudi še poleti pomagati tako, da napeljemo odvodne jarke do tekoče vode. Če tega ne moremo izvesti in če mlakuž ne moremo odstraniti, vlijmo v vodo petrolej. Petrolej uniči vse mušne ličinke. (»Zdravje.)
Če imamo preveč želodčne kisline,
ne smemo kaditi. Hrana naj v slučaju usedlega želodca vsebuje le malo tekočine; jejmo večkrat na dan in ne preveč naenkrat, hrana naj bo prav mehka in rahla ter vsled pomnožene želodčne kisline popolnoma brez začimb: narastki, jajčne jedi, fini rezanci, krompirjev pire, sese-kano meso itd.
Za vse denarne zadeve nakup in prodaja hranilnih knjižic in vrednostnih papifrjev (Vojna škoda) se obrnite edinole na solidno tvrdko ALOJZIJ PLANINŠEK. Glej oglas!
Okras vsake gostilne naj bo štiri-barvna slika »Veselega starčka«, katerega je izdala zvezna uprava na kartonu. Slika je ista kot na plakatu, vendar brez besedila. Stane 30 dinarjev. Naročajte!
Razglednice »Veselega starčka«.
Zvezna uprava izda ob priliki III. vsedržavnega kongresa posebne razglednice, ki bodo predstavljale »Veselega starčka« z besedilom »Oče
nebeški glej —----------«	Gostilničarji,
posegajte pridno po teh razglednicah in jih razpečajte pri gostih! V vsaki gostilni naj bodo samo te razglednice na razpolago! Komad stane 1 Din.
Posredovanje služb. Sekcija Zveze gostinskih nameščencev v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 6 posreduje brezplačno službe natakarjev in natakaric odnosno ostalega osobja v gostinskih obratih.
Listnica uredništva:
Vsled pomanjkanja prostora smo morali nekaj gradiva odložiti za prihodnjo številko, ki fcide v kratkem kot kongresna.
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO MAJBCUŠI KVftinm
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t d.
*
HMD
mm
apna. Vino dobro pomešamo, steklenice skrbno zamašimo in jih pustimo ležečki skozi 8 dni v hladni kleti. Z gornjimi količinami tega praška se kislina v vinu zniža za eden, poldrugi do dva promil celokupne vinske kisline. Po 8 dneh steklenice odpremo, poskušamo razkisano vino in odločimo, kateri vzorec nam najbolj ugaja. Potem izvršimo manipulacijo v velikem in dodamo, po gornjih vzorcih, 66 ali 100 133 gramov oglji-kovokislega apna na en hektoliter vina. Točno določeno količino tega praška, če se je morda pri neprevidni shranitvi navzel kake nesnage ali slabega duha, iz previdnosti prej izperemo. Čist prašek brez vsakega duha pa lahko polagoma kar sipamo v sod, kjer ga z vinom temeljito pomešamo. Še pred dodatkom praška vinu v sodu, potegnemo iz soda do l/i0 vina, ker bi sicer ob dodatku praška iradi naglo izpuhtevajočega ogljikovega dvokisa pretekalo. Po temeljitem premešanju praška z vinom vlijemo v sod še hitro vino, ki smo ga bili odtočili in spet mešamo. Za 2 do 3 dni sod le narahlo zapremo, nakar ga lahko zabijemo in redno zapolnjujemo. Nato počakamo 4—5 tednov, da se soli vinskih kislin popolnoma iz vina izločijo, nakar vino pretočimo. Ponavljamo: Pri razkisanju vina z ogljikovokislim apnom naj se ne odvzame vinu več kakor 1, IH ali največ 2%o celokupne vfnske kisline,
sicer dobi vino neprijeten, kovinast, lužinast okus. Ogljikovokislo apno se dobi pri kmetijski družbi ali v drogerijah.
Vprašanje A. L. v Št. R. p. N. Prosim za recept za klej ali kit za sode.
Odgovor: Receptov za kit za sode je veliko. Navajamo naslednjega: Na 40 delov kuhinjske soli vzamemo 60 delov svinjske masti in 33 delov belega voska. Vse skupaj v posodi nad slabim ognjem počasi segrejemo. Čim zmes kipi, dodajamo polagoma med neprestanim mešanjem nekaj pepela, nakar pustimo vse skupaj ohladiti.
Ali:
Šest delov čistega loja in en del rumenega čebelnega voska raztopimo v posodi nad lahnim ognjem. Raztopljeni zmesi primešamo toliko presejanega lesnega pepela, da se mešanica zgosti in se da oblikovati v podol-gaste palčice.
Kit za sode treba kuhati na hladnem. Za uporabo zgnetemo košček kita v roki, da se zmehča Mesto na sodu, ki moči, prav dobro zbrišemo, osušimo in temeljito razmažemo s kitom (s kakim topim, prožnim nožem).
Vprašanje T. R. v R. Moja klet je precej vlažna in se je na stenah močno razvila neka črnkasta plesen, ki napada sedaj že sode. Eni mi svetujejo, da naj to plesen s sten temeljito odstranim, drugi pa, da jo naj pur stim, češ da ni škodljiva, ampak ba-
je celo koristna. Prosim sedaj Vašega merodajnega odgovora oziroma mnenja, alt je kletna plesen v kleti škodljiva ali koristna?
Odgovor: V vlažnih kleteh se ria stenah in na stropu kaj rada razvije neka plesen, ki je, od blizu gledana, umazane modrozplene barve in se imenuje kletna plesen (Rhacodium cellare). Če sodov redno ne brišemo, se tudi na njih razvije in razrase, kakor tudi na podlogah (ganterjih) in na vseh drugih lesenih predmetih v kleti. Kletna plesen na stenah ni škodljiva, kakor si to mnogi napačno tolmačijo, temveč nasprotno koristna, ker regulira vlago, ki jo vsrkava iz kletnega ozračja, če je je preveč, ali pa vlago oddaja, če je klet začasno postala presuha; tudi kletna plesen ne oddaja nobenega neugodnega duha po plesnobi. Na stenah v kleti tedaj modrozelene kletne plesni ne odstranimo. Ne smemo pa take plesni trpeti na sodih, ker razjeda les, prepreže sčasoma lahko ves les s svojim micelijem in dospe do vina, ki potem more trpeti na okusu. Radi tega sode, posebno v vlažnih kleteh večkrat, vsaka dva do tri tedne, temeljito suho obrišemo ali še bolje s čistimi krpami, ki jih pomočimo v 10%-no raztopino čistega alkohola ali v 3—4%-no raztopino mikrozola.
Vprašanje A. V. v S. Prosim za recept za pelinovec (vermut vino) in recept za muškatno desertno vino s
pomočjo raznih esenc, če je to mogoče?
Oigovor: Že nekajkrati smo pisali, kako se napravi vermut vino. Ne upamo si tega kar naprej ponavljati, sicer izgube potrpežljivost drugi či-tatelji našega glasila. Preglejte številke »Gostilničarskega Vestnika« zadnjih let in tu najdete navodilo, kako se pripravi dobro vermut-vino. Tudi kakega posebnega recepta za napravo muškatnega desertnega vina Vam ne moremo nuditi. Za muškatno desertno, to je sladko vino se sme uporabiti le naravno muškatno vino. Uporabljati pri napravi raznih vrst vin katerekoli esence, pa je po zakonu o vinu najstrožje prepovedano.
Razglasi
Sresko načelstvo v Litiji razglaša razsodbo, glasom katere je prepovedano Kristan Alojziju, roj. 24. aprila 1897, stanujočemu v Gradcu pri Litiji, zahajati v krčme do 21. septembra 1937.
Po določilih § 86. kazenskega zakona se kaznuje z zaporom in v denarju do 5.000 Din vsakdo, in ne samo gostilničarji in kavarnarji, ki vedoč za prepoved po § 55. kaz. zak. postrežejo takim osebam z alkoholnimi pi" jačami.
lidilovBlniGB zrcal in brušenega stehta Anton Vrhovec
Ljubljana, za Gradom št. 9
Izdeluje vsakovrstna brušena in nebrušena zrcala in stekla. Graviranje in matiranje stekla. Popravlja stara pokvarjena zrcala Izdeluje reklamna zrcala itd. Postrežba točna in solidna!
Gostilničarji — Kletarji!
Pri nad 50 let obstoječi tvrdki
Josip Goldstein
Ljubljana, Pod trančo 1
kupite zajamčeno najboljše »Maligant" aparate, vage za vino, žganje itd. — Velika izbira vsakovrstnih barometrov, toplomerov, vse vrste in oblike očal v najboljši kakovosti ter vse druge optične predmete.
Cene vedno konkurenčne!
Mimica
kako to, da imate danes tako
srčkano glavico ?
Ja, ali ne vidite, da imam sedaj trajno ondulacijo
in to mi je napravil
salon Kalinih, Stlenburgosa 1
Strgulec Pavel
Ljubljana, Gosposvetska c 13- Kolizej
Izdelovanje žičnih posteljnih mrež in železnih postelj po naročilu Sprejemajo se tudi popravila
Na debelo in drobno!
Posredujem denar
na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov.
Rudolf Zore
Ljubljana« Gledališka ul. 12
Tel e fon 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah.
Zaloga stekla in porcelana
Alojzij Pauschin
Ljubljana
Wolfova ulica 6 Telefon 31-96
priporoča svojo veliko zalogo za gostilne, kavarne, hotele in pensione, kakor tudi za gospodinjstva. Prevzema vsakovrstna steklarska dela.
VSE VLOGE DENARNIH ZAVODOV
in vrednostne papirje, vojno Škodo, vam takoj vnovči in kredite na hranilne knjižice vam izposluje. — Vlagatelji in dolžniki glede poravnave vaših dolgov pri denarnih zavodih in glede terjatev v hranilnih knjižicah se obrnite edino na strogo solidno tvrdko AL. PLANINŠEK, TRG. BANČNA POSLOVALNICA, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1, vrata 19.	Telefon	35-10
edilni listi morajo biti lični!
Zato jih pišite s pisalnim strojeni in jih razmnožite na
žapirograf ali ciklostil aparatu
Baraga Ludv., Ljubljana, nebotičnik
Najceneje
pri
Papirnate servijete in krožnike
blagajniške bloke in knjige ter vse potrebščine za pisarne
priporoča po najnižjih cenah trgovina s papirjem
IVI. Tičar
Ljubljana
Šelenburgova 1 in Sv. Petra c. 26
ŠPEDICIJA
TURK
LJUBLJANA
OCARINJENJE
prevzema
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice)
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in kven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarykova c. 9 (nasproti tovornega kolodvora)
Berite! OPOZORILO! Berite!
Kolesa ženska in moška malo rabljena, kakor tudi otroške vozičke, šivalne stroje in še nešteto drugih predmetov, ki odgovarjajo popolnoma novim a so zato več kot polovico cenejši, kupite edino pri:
99
Promet1*
Ljubljana} Napoleonov trg 7 (nasproti Križevniški cerkvi) (Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled)
Naznanilo otvoritve
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila v nedeljo 22. marca na Aleksandrovi cesti št. 5
v Ljubljani novo opremljeno gostilno
v kateri bom cenj. goste postregla z zajamčeno najboljšimi štajerskimi, dolenjskimi in dalmatinskimi vini ter s priznano dobrimi jedili po najnižjih cenah.
Za velik obisk in stalne družbe se priporoča	Marija	Kmetič
tv
n
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna „UHI0H“
= Ljubljana, Laško in Maribor ==
Za uredništvo: frrtlaa Milan, Celja— Za lastnika: »Zveza idruženj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani«: Pere Karol, Celje.
Za Zveino tiskarno v Celju:	Mfisa,	Celje.