28
Dopisi.
IVa Duiiaji 15. pros. ^r — Franc Šuzelka, ravno tisti, či^ar ime v letu 1848 zavolj njegovega prizadevanja, da bi tudi iz slovanskih dežel našega cesarstva poslancev v frankfurtski zbor spravil , po imenovanih deželah ni kaj dobro slovelo, prevdarivsi med tem bolje vse okoliščine, izdaja po novem letu zanimiv tedeuik „dle Reform". Zapo-padata prva snopiča mno«:ovr8tne sestavke, zlasti tudi ne-ktere tehtno pisane o financah in banki. Toda mi hočemo malo postati pri teh le treh, namreč: „iVovi čas", „Narod-nosti" in pa „Kjc so zavezniki avstrijanske^a cesarstva'^.
„Mi, rod sedanji — dokazuje s prvim — živimo v silno imenitni prestopni dobi, v dobi prestopa iz starega v novi čas, v kteri imajo evropejske vladarstva samo dvoje na izbor: ali pametno, mirno popravo in preuredbo ali pa silovito viharno prekucijo. Delo preosnove vsega državnega življenja od kraja do kraja težavno je in ne smemo upati, da bi mi že doživeli njegovo srečno dovršbo. „Če je delo to velikansko za vsako državo, pač bo dvakrat, trikrat te-žavniše za Avstrijo , kteri je treba ne le popraviti mnogo starih napak (stare dedine), ampak tudi najimenitnejšo zadevo raznih narodnosti uspešno rešiti. Z njeno osodo so eklenjene žive težnje treh jakih narodov: Nemcov, Slovanov, Italijanov, in v sredi povrh tega nosi ponosno zavest ma-gjarske in vzbujajočo se nado rumunske narodnosti.^'
V primeri k ti velikanski nalogi se skrčijo vse druge vprašanja in prazno delo je hoteti jih rešiti, dokler veliko vprašanje, zadevajoč razne narodnosti, ni končno razrešeno. Ce bi na priliko z nebes prišel finančni minister, z nebeško modrostjo, ne  bi  mogel pomoči."
jjAv.strija — pravi dalje — naj da enkrat slovo malo-dušni politiki odlašanja in časnega prelaganja, politiki čakajoči stanovitno otetbo in ozdravo od srečnega naključja ali čudeža božjega, in razumevši preimenitnost narodnosti naj se kakor vodnica postavi na čelo narodnim težnjam, naj se izkaže hranivko in branivko narodnosti, in razvivši bandero narodnosti si more zopet v svesti zmage in slave biti. „Ljubezen raznih narodov je neusahljiv vir moči in veljave za Avstrijo, zavist in sovraštvo narodov pa grebe ji grob."
^Cesarski manifest, samo petdeset vrstic dolg, ki bi enkrat za vselej storil konec politiki nezaupa in malosrč-iiosti in želje   narodov   po   lastnem življenju   in   razvoju za
pravične spoznal in očitno spolnil, ne ustavljajo se sploh temu, kar novi čas z nepremagljivo silo zahteva — in vse strani, vse pokrajine širocega cesarstva razlegale bi se od preglasnega veselja, in bogati zakla<Ji bi se odprli in velikanske moči bi se ponudile na službo, — in še bi se s ponosno nado moglo reči:  Naprej!  mogočna Avstrija I'*
Pač res. Sedanjega neprijetnega stanii, v kterem vidimo državo, po velikem je krivo to, da je podoba, kakor če bi ministerstvo ne pretehtalo dostojno ne imenitnosti, ki jo ima narodnost, ne potrebe, v narodnih rečeh mnogo popraviti. Ako bi minister Schmerling bil s tisto resnobo, s ktero se je pravilo narodne enakopravnosti v ustavah od leta 184S in 1849 trdilo in oznanovalo, in s tisto gorečnostjo, s ktero je — da se le en primer navede — on sam leta 1849 so-stavo juridično-politične terminologije za avstrijanske Slovane in ustanovitev mnogojezične prestavljavnice državnih postav podpiral in krepko pospeševal, preči o nastopu svoje visoke službe izrekel in razglasil za svojo največo nalogo, pred vsem drugim narodne rane raznih dežel zaceliti, in po ti obljubi nemudoma, kjer bi na to stran treba bilo, preuredil celo mašino državnega upravstva, — ko nasproti ustava od 26. febr. o enakopravnosti narodov molči in je ministerstvo želje, glede na toliko resničnih napak, tako očitno v državnem zboru izrečene, nekako satirično odbijalo in od izrek in nasvetov ustavno izbranih zastopnikov ljudstva apeliralo na udeleženo birokracijo (judices in proprta causaj — ako bi se bilo, pravim, zgodilo uno in ne to, — kdo ve, ali bi reči danes ne stale drugače, ali bi se bil v raznih deželah zaslišal s tako silo glas vpijoč po tisti na historično podlago postavljeni autonomii , ktere se vlada tako močno boji?
V  spisu o ^Narodnostih" morda je Suzelka pravo zadel rekoč, da bi se Cehom in Magjarom bilo huje godilo, če ne bi pod avstrijanskim žezlom bili; kar pa govori od nekega mučeništva, ktero so do leta 1848 pred vsemi drugimi narodi v Avstrii ravno Nemci trpeli, ta je se ve da skozi in skozi bosa, in doveij bo, če pokažemo nasledke tega samozvanega mučeništva, po kterih je povsod v Avstrii Nemec ali Ponemčenec bil gospod , dokler Slovanu kakor takemu iz znanih vzrokov ni ostalo kakor kmetovsko aH drugo teže in niže delo.
Vendar smo našli tudi v tem sostavku zlato zrno resnice v sledečih vrsticah:
,,Res zanemarjani doslej so bili južni Slovani po deželah nemški zavezi prištetih in sploh po vsem našem pri-morju. Ali to zanemarjenje je treba pripisovati največ temu, da ti narodi niso doslej dosti očitnega znamenja dajali od sebe, da so in biti hočejo živi. Ni se tedaj čuditi, da je pri takem molčanji vlada samo na svoje potrebe gledala, ne vprašaje po tem, kako da bi se izobrazili ti narodi, ampak samo po tem, koliko vojakov in davkov utegnejo dati. Toda sedaj so tudi oni zbudili se in kdo bi predrzni! tajiti, da te krepke z obilim umom in čvrstim telesom obdarovane narode utegne čakati lepa prihodnost."
V  tretjem sostavku: „Kje ima Avstrija svoje zaveznike" , izpričavši, da jih nima ne v Rimu, ne v Anglii, Prusii, Rusii, Francii in Italii ^'), svetuje tako: ,,S svojimi narodi naj se Avstrija umiri in sprijatelji^ in treba ji ne bo ni kake druge zaveze. Cesar avstrijanski je sam sebi naj-bolji in najmočnejši zaveznik po kronah, ki mu kinčijo glavo, in po zvestobi in udanosti narodov te krone čislajočih.'' Na koncu še pridaje sledečo opombo: ,,Po južnih deželah un-stran Donave   in Save   čakajo   krepki   kristjanski narodi že
*) „Zedfnjena Italija — pravi — ne bi se nikdar z dosego Rima iii Ben<cije zudovoljila, marveč bi koj iakorano roko stegnila po Trst^, Istri in Dalmacii". Res je to! ravno za to tudi jeJi nikakor ne morem zapopasti, kako more komu (kakor se godi) zgolj slovanska politika dopustiti željo, dii bi se taka ac-dinjena mogočna italijanska  držuva kdaj  rodila ia  utrdila.
Pi«.
29
poldrugo stoletje podpornika in odrešeuika, In niso oni krivi, ee pomoči iskaje, morajo svoj p«j^led prek Avstrije sosedne celo na daljno Rusijo obračati. Čemu stoji Avstrija vsi^dar ua strani Turčina proti kristjanom, sklepaje zavezo z mertvim in na^njitim truplom raje kakor s čvrstim, živim telesom!''
Naj bi možje, kterim Njih Veličanstvo izročuje kormilo državne ladije avstrijanske , ne pre/Jrali enakih glasov, ki se slišijo od vseh tistih strani, klere resnično želijo, da se izkoplje Avstrija iz zadre;^, in se skaže ravnopravnost tudi tistim narodom, kteri ne nameravajo Avstrije razrušiti, marveč Avstrijo še le ustvariti, ako bi je ne bilo!
Iz slovenskejHja Stajarja 14. pros. — Š. — Nekaj za od«^ovor tistim zijakom, kteri po „Ta^espošti'' svetu naznanjajo, da stanovniki naših milih slovenskih ;2:oric hočejo vse nemško imeti v uradnijah in v šolah. — Ni še dol^o, da je bila pogaja s srenjami pri okrajni gosposki sv. Lenarta v slov. Goricah zavoljo davka od vina in mesa, in prišel je za to reč pooblasten gospod od državne dnarnice, ki ni umel slovenski. Eni zmed županov, kteri nočejo zatajevati svoje matere, so zlo nejevoljni bili in so zraven v lice povedali nemškemu gospodu, da hočejo imeti takega od vlade poslanega, kteri razume njih, in oni njega. ,jMi vas, vi pa nas ne zastopite, kaka bi bila ta pogaja!^'; tako in brez uspeha se je vrnil Nemec domii. Prišel je po tem drug gospod, Slovenec v besedi in resnici, in pogodba je bila dognana. Že iz te male prigodbe, ki mu jo je neki župan sam povedal, se lahko presodi, koliko resnice v sebi imajo une prošnje po „Tagespošti razglašene, da ljudstvo v slov. Goricah hoče vse nemško imeti! — Se nekaj veselega. Dobili smo nedavno v šentlenartski trg novega bi-ležnika fnotara), iskrenega Slovenca, vernega sina do svoje mile matere. Močen steber nam bo proti viharju nemšku-tarskemu. Ze je požrl marsikako grenko od nasprotnikov pravične naše reči; al vemo, da ga to potrlo ne bode. Pravica bo slednjič vendar le zmagala, in trdno zaupamo v Boga in Cesarja , da prišli bodo veselejši časi. Ako bi le vsem resna volja bila, kmali bi se vse vravnalo; nehale bi vse bridke tožbe. Tako je odgovoril naš novi gosp. biležnik nekterim, ki vse štiri stavljajo proti napredovanju in poštenemu prizadevanju o reči slovenski. „Troj nega vam manjka — je djal — prvič: resnične volje; drugič: resnične volje; in tretjič: resnične volje! Ako bi to imeli, bi vse prav bilo". To je pač živa resnica, ki se tajiti ne da. Ako bi oni uradniki, ki niso izurjeni v slovenščini, le res voljo imeli, se enmalo vežbati (vaditi) v nji, bi ne sovražili več naše reči, marveč ljubili in spoštovali bi jo. — Bodi nam tedaj pozdravljen, ljubi domoljub gosp. Knez! brani naše pravo z besedo in peresom; ne boj se protivnikov; ako je cesar in postava za nas, kaj nam morejo vrtoglavci, ako branimo postavno narodnost našo? Hvaležni nam bodo potomci naši, kterim je skranjena boljša bodučnost — al mi jim jo moramo pripraviti.
Iz Trsta, (čeravno pijanec^ vendar v zlate bukve z njim!) Vidil sem danes pripeljali se v bližnjo selo zlo nadelanega voznika z bornim svojim kljusetom. Poda se sopet v oslarijo, konjiček ubogi pa po navadi pijanca zunaj na cesti tobak pije. Zivinica, tega stanja sita, večkrat izpred hiše izdirja. Voznik vsakrat ves srdit skoči za konjem, se grozi, kakor da bi hotel konja grozno pretepati, ga ustavi in lepo nazaj pripelje. In to je tolikrat storil, kolikorkrat se je konj v beg podal. Ali ni to za pijanca lepa lastnost, da pri vsem tem konja ni nikdar z gajžlo se dotaknil, in tudi ne jezno za ujzdo ga potegnil? Kar nas je bilo okoli njega, smo se čudili, in vprašaje ga, zakaj da se konja ne dotakne (bil je Lah Napolitan), odgovori nam: ^^ne krit^tjan ne živina^ se ne sme tepsti".
Iz Ci*;lnja v toiiiiiiskeiii okraji 16. pros B. L. — Žalostno prigod bo Vam imamo mile „Novice" iz naših krajev naznaniti. Velika nesreča je naše sosede na Ciginju v volčanski   fari   zadela.    3. t.   m.   je   začela   vas   goreti.
Glas zvona je Iz volčanske in tominske farne cerkve požar naznanjal in ljudi v pomoč klical. Ljudstvo je res privrela iz mnogih krajev; al le malo se je dalo v tako suhem vremenu pri slamnatih strehah opraviti. Pogorelo je 9 hiš, skorej ves živež, drva in klaja; živino so večidel oteli, al kam ž njo, ker hlevov in krme več ni! Skoda se ceni na 25.000 gold. Ubogim siromakom ne ostaja druzega, kakor ogledati se po milosrčnih bratih, naj bi jim radodarno roko pomolili. Obrnemo se tedaj s bridkim srcom do Vas dobrot-Ijive „Novice", ker ste se že večkrat v enakih primerljejih postrežljive skazale, blagovolite tudi zdaj te nesrečnike m i-iosti Včasih bravcov priporočiti iri milih darov iz radodarnih rok nabirati. ^'•') Vsak tudi majhen dar bojo ubogi pogorelci s hvaležnim srcom sprejeli in za svoje dobrotnike molili.
iz ]\ovega mesta 15. pros. ^ — 8. in 9. dan t. m. je široka tukajšna reka Krka čez in čez premrznila. To nam je nenavaden dogodek. Morebiti bi bila tudi kaj takošnega tukaj narodna čitavnica. Al to bi bilo še veče čudo kot zamrznjena Krka. Neka gospoda sta sicer unidan o njenem osnutji besedico zinila; al sedaj je sopet vse tiho; se ve da domači jezik s pomočjo čitavnice omikovati in nevednim poptujčencom njega lepoto z besedo in pesmami svetu kazati , bi bilo greh! — Šolske razmere so letos kakor lani razun veroiika , ki se v 1., 3. in 4. gimnazijskem razreda slovenski razklada, pa tudi slovenski izprašuje; le nekteri Kočevarji se nemški uče. Slovnica Janežičeva slovenska je sploh vpeljana in tako pametno učenje domačega jezika po poti edino naravni vpeljano.
Iz Ljubljane. Po željah, ki jih je gospod pisavec v poslednjem listu razodel, naj se vse svetu odkrije , kar se je godilo , ko so mili naši bratje iz Slajarskega vredniku „Novic" darovali prelepi spominek, ker mi Slovenci nobenih skrivnost nimamo pred svetom, podajamo danes častitira bravcom najprej nagovor, s kterim je slavni govornik štajarskih gospodov izročil vredniku krasno majoliko. Tako se je glasil:
„Visokospoštovani gospod, predragi naš rojak! Prišli smo sem od bistro tekoče Mure, od silno mogočne Drave in iz pobrežja mejašinje Save, da Vam darujemo s slabim darom — znamnjem našega globokega spoštovanja in ljubezni, ktero gojimo v srcih svojih do Vas, predragi rojak; zavoljo velikih trudov Vaših na slovenskem narodnem polji, — da Vam očitujemo hvaležnost za Vaše blage prizadevanja. Poklanjamo Vam častni bokal — domačo majoliko, napolnjeno z najvročejimi željami za Vaš blagor, za Vaše zdravje. Več kakor dvakrat deset let V^i marljivo poslujete na slovstvenem slovenskem polji oziraje se samo na to, kar je resnica in kar pravica. Vaš list je največ pripomogel, da 60 se Slovenci svoje narodnosti zavedli; Vaš list raz-širjuje med njimi pravo oliko, ljubezen do dragega mater-nega jezika, in današnje darovanje V^am bode gotova tolažba, da niste se zastonj trudili. Saj k temu darilu ni.^o samo prinašali moževi, kterim je previdnost Božja priložnost dala na veči stopnji olike stati, kakor, postavimo, služabniki besede Božje, varhi pravice in zdravja , temuč tudi pošteni pestovavci obrtnosti in rodovitnega slovenskega zemljišča. Glejte, visokospoštovani gospod, iz malega kr-delca domoljubov je narastlo mogočno krdelo, in Bog daj, da bi  zmirom  se povikševalo in pomnoževalo !*
jjMi Vam, predragi rojak! ta dar poklanjamo, ker v Vas spoštujemo pravega slovenskega moža, kteri v vseh okoliščinah je še ostal zvest svoji domovini, zvest svojemu
*) Usmiljenje naših ljudi je že od nekdaj znana lepa čednost slovenskega naroda. Prepričani pmo, da se bode tudi do naših ubogih Ciginljanov iznova potrdilo. 25.000 gold. škode za malo vas je strašna škoda; naj tedaj pomaga kdor le more. Da pa darovi hitro pridejo pogorejcom v roke, naj se naravnost pošiljajo gosp. fajmoštru v Ciginjo v fari volčanski n& Tominskem.                                                                              Vred.
narodu, — ker v Vas spoštujemo visokoučene;g:a slovenskega pisatelja, kteri posebno na polji kmetijskih in zdravniških naukov stoji v prednji vrsti, — ker v Vas spoštujemo zvestega avstrijanskega državljana, kteri je v mirnih in nemirnih časih svoje rojake krepko in možko opominjal zvestim biti uzvišenemu svojemu avstrijanskemu cesarju^ kteri ljubi vse narode svojega mogočnega cesarstva z jed-nako ljubeznijo in želi, da bi vsi uživali pravice, ki jim jih je milost Njegova podelila. In V^aše opombe, dragi rojak, niso nikdar bile prezirane; Slovenci so v vsaki dobi zvesti ostali preblagi hiši habsburški in hočejo tudi ostati naprej. Bog jo ohrani s posvečeno glavo vred na veke vekov! (^Zivila!)"
„Vam pa, predragi rojak, naj današnji dan je malo zadostilo za toliko laži in natolcevanj , ktere razširjujejo v svoji slepoti zoperniki slovenske narodnosti. Vsak pravi Slovenec jih pomiluje in jim odpušča. Vas, visokospoštovani gospod, pa naj tudi za naprej vodi, kakor dosihmal ljubezen do rodu slovenskega, do Cesarja in do Boga, in Slovenci bodo prišli do pravic po Bogu in Cesarju njim danih, [n tako zakriknemo v imenu tisuč in tisuč enako mislečih Slo-vencov: Bog Vas živi še mnoge leta v blagor slovenskega naroda! (Zivio!)"
Na nagovor ta je odgovoril dr. Bleivveis blizo tako:
„Tako sem ginjen, visokočastni, Ijubeznjivi Gospodje, da težko bom z besedami razodel, kar srce moje čuti v tem slovesnem trenutku.
Kolika čast! kolika slava!  — ne zaslužim je.
Kar si morem jez sam sebi prištevati, domoljubno srce le je, in pa doslednost mojega ravnanja od tistega časa noter do danes , ko sem pred 20 leti z „Novicami^^ stopil pred slovanski svet.
Res, da z ^Novicami" — malim listkom sicer — smo dognali veliko.
Al, častni Gospodje, to ni moja zasluga. Kaj bi bil jez revček sam počel brez Vas, ki Vas ravno sedaj tukaj toliko okoli mene stoji, ki ste me tako krepko podpirali na polji kmetijskem, obrtniškem, narodnem — čmu bi imena Vaše imenoval, saj jih pozna cela slovenska dežela! — kaj bi bil počel brez podpore še mnogih drugih rodoljubov, ki še delajo z nami vred za blagor domovine po vseh slovenskih okrajnah , — in pa tudi onih, ki počivajo, nam v večnem spominu,   že   v črnem krilu matere zemlje?
Vam pa, mili bratje štajarski, gre še prav posebna zahvala za duševno in materijalno podporo „Novic" !
Dovolite mi, da z malo besedami sežem v zgodovino ^Novic*^ nazaj.
Kmali ko so prišli leta 1843 prvi listi na dan, nam je dosel bratinsk pozdrav iz Radgone. Oj! kako me je razveselilo ono pismo nepozabljivega rodoljuba Antona Krem-pelj-na! Ono pismo, ki zapisano stoji v 6. listu „Novic", bil mi je premil glas, da štajarski Slovenci so prvi, ki hočejo stopiti v kolo vzajemnosti slovenske, — ono pismo meje nadušilo, mi je moč in pogum dalo, da sem se, oplašen nekoliko po znani nesrečni „abecedni vojski", ki je komaj dobro potihnila, bil lotil novega pravopisa, ki nas edini sedaj s Slovani v jugu in severji, ter ga vpeljal v naše slovensko slovstvo.
Glejte, dragi mi bratje, to so Vaše zasluge. In koliko fite me podpirali, — koliko ste pisali za „Novice'^, — ko-iko zlate rude izkopali iz žlindre zgodovinske — to vse dobro veste sami, — imena vseh rodoljubnih teh mož za-čevši od slavnega Vašega vladi ka noter doli do prostega kmetica, so Vam kakor meni dobro znane, — imenujem Vam za to le eno ime, ime moža, ki ga s ponosom vidim danes med nami: sjajno ime Ters t e nj a k o v o! In tako je rastla ljubezen Vaša od dne do dne, v časih tihih , pa tudi v časih viharnih noter do danes, ko mi — v spominek po(}ajata krasnci majoliko, napohijeno čez in čez z ljubeznijo žtajarske dežele.
Hvala, presrena hvala Vara za to, Gospodje, ki >ie se celo potrudili v mrzli zimi k meni, pokazavši s tem vroče srce svoje! Razglasite, prosim, to zahvalo vsem milim bratom, ki so Vas poslali, pa povejte jim, da kakor sem dosedaj delal za omiko in oliko našega naroda, ia kakor sem se dosedaj poganjal za svete pravice njegove^ tako bom delal, dokler mi Bog življenje da, do poslednjega diha! Recite jim, da prislovico cesarjevo „Viribus unitis" obračamo še posebno na nas Slovence, da z združeno pomočjo dosežemo to, kar tudi nam gre po volji Božji in postavi cesarjevi. V tem nas, kar nam je po ustavi dana svobodna beseda v javnih zborih deželnih in državnih, podpira kot pravi junak, ki se nobenega protinstva ne boji, naš dr. Toman, zvesti^ moj prijatel, in ž njim mnogocenjeni zastopnik Slovencev Cerne, — v tem nas bo podpiral domoljubni naš župan gosp. M. Ambrož, ki je kakor ..Novice" pričajo, že pisal in delal v prid domovini že takrat, ko smo še zdihovali pod jarmom absolutizma in ko je še malo malo delavcev bilo na polji domačem, — v tem nas bo podpiral, tega si moremo svesti biti, tudi naš Miroslav Vilhar, ki je domovini na čast prinesel že marsikak lep dar svoje pesniške umetnosti, — in podpirali nas bodo na očitnein odru še drugi domoljubi, kteri spoznavajo potrebe našega naroda, in pravice njegove ne kot prazno besedo, ampak kot pogoj srečne Avstrije. In tako bomo „viribus unitis^ dosegli, kar je naše, ako Bog da in vzajemnost slovanska!
To milo Vašo majoliko pa bom , dragi bratje , nastavil vselej takrat, kadar bo treba poplakniti brige in težave, kterih bomo še doživeli dosti, — iz nje mi bo teklo nadušenje in pogum za brambo narodnosti in vere naše — v vednem spominu na Vas, kterim iz globočine svojega srca zakličem: Živi Vas Bog!    Živila mila nam domovina!"
Pesmica, tudi v poslednjem listu omenjena, ki jo je zložil preprosti mlinar pod naslovom : „Vošilo in darilo dr. Janezu Bleiweis-u v Ljubljani za novo leto 1862 od hvaležnih Štajarcov" , in ktero so vsi pri oni slovesnosti pričujoči gosti želeli, naj se natisne v ^Novicah" , se glasf tako-le:
Vsem po stari lep' navadi.                 Kdo je pprvi se sprebadil,
Dobro srečo Bog nam daj,                 Pridno delati  zaeel?
Si Slovenci voš'jo radi                       Kdo Slovence je obudil
Vsako leto za naprej.                          In „Novice" v rokh vzel?
Mi tud' vošmo  ljub'ga zdravja           Janez Bleivv^eis iz  Ljubljane,
Janezu  Bleiweis-u zdej,                      Hvale vredni  ta gospodi
Kter „Novice" skupaj spravlja:         Od  njega so b'le vpeljane
Bog Vas živi za naprej!                     Dobre misli za narod.
Tukaj Vam je zdaj poslana                Zdaj Slovenci lahko zvejo,
Pisana majoicica.                                  Kaj  se kaj  po svet' godij
Vsa iz srebra je skovana,                  „No\;ice" lepo  povejo
Znotraj je pozlačena.                            Po razumnosti ljudi.
Da se bodete ^spomnili                          Le naprej! kar je mogoče,
Na hvaležne Stajarce,                         Svitli cesar vabijo;
Kadar boste vince pili                         Več narodov niili oče
Iz zlate majolčice.                                Tud Slovence ljubijo.
Kdor premisli te resnice:                   Vse podpornike na svetu
Dolgo spal je naš narod,                    Prav  lepo zahvarmo  zdej.
Zbudile so ga „Novice",                     Vošimo  Vam v novem leta
Kažejo mu pravo pot.                          Srečo, zdravje za naprej.
Obrtnija, sadjoreja,                              Bog daj  dosti pomočnikov
Poljedelstvo gre naprej;                      Našemu narodu še.
Lepo gladko se razvija                        Le pomagajte vredniku,
Tud slovenski jezik zdej.                    Kar nam vsem potrebno je.
Podpis.
Da ne bo zamuda vaša,
Se vam bom priporočil,
Ce vas kdo „NoviceI" vpraša:
Kdo je pesem  to  zložil;
Recite: Neučen  kmetic,
Blizo Teh a rje v doma,
Ki se piše Anton Grabič;
Lepše zložiti ne zna.
30
31
Pesem, ki jo je zložil gfosp. Miroslav Vilhar ia se je prva pela v jjbesedi^'* se je glasila tako-le;
Pozdrav bratinski.
Štajarci, bratje!                          Štajarci, bratje!
Drao:i sinovje                               Bratje slovenski !
Jeilne slovenske                          Močno Vam bije Svete krvi!                                  Naše srce!
Krepko roko Vam                       To Vam trdite
Tukaj podamo;                            Sava in Drava;
Naši prijatli,                                To Vam trdijo Bratje ste Vi!                                  Naše gore!
Kdo nam bo branil                     Vest do vladarja ,
Srčno ljubezen?                          Vest do samsebe
Kdo nam bo ranil                       Iz globočine Slogo duha?                                Src nam kipi I
Mi smo za narod!                       Z Vami na boje!
Narod je večen!                          Z Nami k zabavi!
Večno mu srečo                          Bog naj prijatle Sloffa le da!                                Zveste živi!
—   Na poziv C. kr. ministerstva za kupčijstvo in narodno gospodarstva je naša kmetijska družba za angležko razstavo v Londonu poslala te dni na Dunaj obris poslopij, v kterih je učilnica za kmetijstvo, podkovstvo in ži-vinozdravilstva, s popisom osnove teh šol in pa 10 šolskih knjig v si o ve ns k em jeziku: 5 za kmetijstvo: Vertovcovo „kemijo" , Zalokarjevo „Umno gospodaratvo^', Pircov „Krajnski vertnar^, Jonkev „Cbelarček''' in dr. Blei-wei8ovo ,.Iiejo murbinih dreves in svilodov'' , — 5 bukev pa za podkovstvo in živinozdravilstvO; namreč dr. Bleiu^eisov „Nauk podkovstva in kopitnih bolezin*% ^Živinorejo'', „Po-rodoslovje^' in „Nauk zu ogledovanje zaklane živine'' in pa dr. Strupi-tov „Nauk za spoznanje in ozdravljanje notranjih bolezin".
—  Pretekli četrtek je praznovala pravoznanska tukajšna družba obletnico 50letno,   kar je bil občni državljanski zakonik v našem cesarstvu vpeljan. V magistratni sobi, ktero je družtvini tajnik gosp. dr. Etb. Costa lepo okinčati dal, je pod podobo   Njih Veličanstva   na mizi stala podoba Tomaža Dolinarja,   našega rojaka,   na eni strani so ležale postavne bukve v izvirnem nemškem jeziku,   na drugi   pa v slovenskem jeziku.    O pomembi   današnje   slovesnosti   je   govoril najpred gosp. Fritsch v nemškem jeziku in se izurjenega govornika skazal.    Razložil  je zgodovino državljanskih postavnih bukev in nje veliko vrednost, spoznano ne le samo pri nas,   teiuuč tudi v ptujih deželah zavolj pravega jedra, pa tudi zavolj oblike njih.   Naslanjal st) je nemški gosp. govornik le bolj na nemško, centralistično stran. Govor njegov je bil z veliko pohvalo sprejet.   Za njim je nastopil gospod dr. Toman in govoril o ravno tem predmetu v slovenskem jeziku,   pa  se   ločil   od   predgovornika  svojega  v   mnogih točkah.    V ličnem   in   krepkem   govoru   je   pokazal   zbrani množici ceno našega jezika. Ko bo govor natisnjen v druž-binem časopisu, ga bomo celega tudi prinesli v našem listu; danes le nektere stvari,   ki smo   si  jih zapomnili^   povemo na kratko.    „Vsak   narod  — je rekel — ima  svoj   namen. Narodov namen je naloga držav. To mora zvesto spolnovati država vsaka,   ako hoče se ohranili.    Tedaj mora take postave svojim  narodom dajati, ki  se z njih namenom slagajo. Postave se imajo vsigdar zajemati iz vira večne pravice — in iz skušnje  narodov.    Naše civilno pravo zasluži veliko hvalo, ker nikjer ne prezira človeške vrednosti, temveč prispoznava človeku prirojene pravice.   Pravoznanci, ki so sestavljali civilno pravo, zaslužijo naše poslavljenje, posebno naš rojak Tomaž Dolinar,   rojen  11. dec.  1760 blizo Loke   na   Gorenskem,   umrl   pa   15. febr.   1839 na Dunaji. Slava njegova  doni   po celem svetu.    On   je  zadnjo   ojstro svojo pilo   na   dovršeno delo  državljanskega   zakonika   na-
stavil. — Postave pa morajo tudi s človeškim izobraženjem in njegovo omiko napredovati; postava ne sme biti mrtva^ temveč živa. Ona mora se lastnostimi posebnim vsakega naroda prilegati, z značajem njegovim se skladati, — in v jeziku vsakega naroda razglaševati se in izpeljevati. Prvo je duša, poslednje telo postav, — le v zvezi obeh je postava — živa. — To priznali so vsi pravoučeni dosedaj ; toliko bolj se mora spoznati ta resnica pri nas, kjer velja enakopravnost narodov. Avstrija je velika družina narodov; — v nji ni jed no te, je le različnost, tedaj je le zveza posamesnih udov nje moč nepremagljiva. Tedaj mora tudi o civilnem zakoniku se po tem pravilu ravnati. Potreba je tedaj , da vsak narod dobi primerne postave v svojem jeziku — in da se tudi izpeljujejo v narodnem jeziku, — sicer le vlada krivica — in se ne more doseči namen narodov, kar je prva naloga države".
To so kratke črtice gosp. dr. Toman-ovega govora, ki je bil s živimi slavo-klici sprejet.
H koncu je drugi tajnik gospod Kapretz bral zanimiv razgovor o kompezacii namesto zbolelega podpredsednika žl. gosp. Strahl-a.
—   V saboto in nedeljo je padlo toliko snega, da se je vožnja po vseh železnicah zakasnila. Tudi po mestnih ulicah se ve da ga je bilo vse polno; al naš gosp. župan Ambrož zapustivši tudi v tem staro kopito, po kterem je veliko najetih delavcov, ki so sneg nakladali, čakalo na malo voznikov, ki so sneg odvaževali, je to reč pametno osnoval, da se prihrani mestni kaši nepotrebnih stroškov in se sneg veliko hitrejše iz ulic spravi. Kakor iz mravljišča pridni mravljinci švigajo na vse strani, tako so z snegom obloženi vozovi križem po mestu dirjali te dni, da je voznike pot polival. Kdo jih nek podi, da tako hitro delajo? je vprašal nekdo. Vsak se sam priganja, da s svojim konjičem več zasluži. Za vsaki voz, ki si ga niora sam naložiti pa tudi sam sprazniti v Ljubljanico, dobi 5 n. kr. Bolj ko je priden, tem več 5 kr. vjame; marsikter si zasluži po 2 gold. na dan. Da se ve, koliko je kdo zvozil, prejme za vsak spraz-njen voz marko. Dobra ta naprava je tudi drugod posneme vredna. — Neki pošten postaren mož, ki svojo domovino ljubi, je prišel te dni k nam in nas prosil vprašati po 55N0-vicah" pervic: Zakaj je mestni izklicovavec prem eni 1 oklice, da sedaj po nemškem oklicu šele oklicuje v domačem jeziku , kterega gotovo dokaj več ljudi razume kot unega ? Drugič: Zakaj se v Šiški ne oklicuje celo nič, ko se vendar oklicuje po drugih soseskah okolice ljubljanske ? Kar nam ni bilo povedano, tudi vediti ne moremo—je rekel.— Ko smo ravno zašli v okolico ljubljansko, naj povemo neko smešno zmoto (^quid pro quo), ki se je nedavnej pripetila v Tacnu. Zandarji in gosposkini hlapci iskaje nekega vojaškega beguna pridejo ponoči ob treh v Tacen in hočejo v hišo, kjer so mislili, da bojo dobili beguna. Gospodar, misleč, da hočejo tatje se v hišo vkrasti, začne na glas klicati 5jpomagajte!" da pritečejo iz sosedove hiše na pomoč. Al čudno so se gledali, ko so se spoznali. Se ve, da je bil hišni gospodar vesel, da ni bilo tatov, zandarji in pa gosposkini hlapci pa nejevoljsii, da jo je v tem hrupu begiin morebiti — popihal.
—   Presvitli cesar je na poti iz Benetk v pondeljek popoldne po železnici prišel v Ljubljano in se po obedu odpeljal na Dunaj.
—   Ker se je gosp. župan Ambrož odpovedal vodstvu na strelišču, je bila v nedeljo nova volitev, pri kteri je bil po večini glasov za vodja strelišne družbe izvoljen gospod vitez dr. Stockel.
—   Prihodnja „beseda" v spomin Vodniku je odločena na 2. dan svečana.
—   Tukajšni bukvar in založnik Laibacherce gospod Bamberg je v podeljek ponoči nagloma umrl.
—   Ker so ^Novice" v lanskem 42. listu na str. 347, 348. in 349. tisti „Triesterčni'' spis:  „Das Deutschthum ia
Krain", iz kierega je unidan po kondukterju ^Tagespostnemu" v Gradcu se zlezla brošura pod ravno (ern imenom, tako temeljito na zgodovinski, politični in narodni mikavnik djale, da ni ostalo ne poštene dlake na nji, so s tem tudi onemu ^Deutschthumu'' zadnjo besedo rekle. Zato nam gospoda V. in Lm. ne bota za zlo vzela , da nju pretresa denemo ,,ad akta". Vidili pa smo iz teh dopisov, da, kakor v Ljubljani je silil nek bukvar to brošuro ljudem in jim jo pošiljal na dom, ker v bukvarnico nihče ni prišel po njo, jo je glasoviii Teržičan, ki v Avstrii propagando dela za Frankobrod, ljudem razpošiljal brez plačila po deželi. S takim rofi:oviljenjem se „Deutschthum in Krain" sam najočltniše sodi, in potem je tudi resnica, kar je 5/ra-^espošta^^ unidan pod naslovom ^zmešanih reči" (^Ver-mischtes) svojim bravcom na mizo postavila, da „tako se je dopadel „Deutschthum" pri nas, da so poseben iztis one brošure napravili! Res dobro je — se ve da nehote — zadela „Tage8pošta" , da je ta oklic postavila v vrsto „zme8anih^^ reči, ker janičarom frankobrodskim se morajo že možgani zlo mešati, da iz svojega žepa take stroške žertujejo — F r a n k o b r o d u. Al vse njih ravnanje je zastonj. Kako stoji s tistimi neslanimi besedami, ki malo pešico mest-janov štejejo za celi narod slovenski, in kako stoji s znanjem nemškega jezika po deželi, so „Novice" že toliko dokazov resničnih dale, da menda ni treba več onega ^masla" mesti. Pritaknemo pisatelju „Deutschthuma" samo malo krat-kočasnico iz izvirnega pisma, ki se nam je te dni izročilo; morebiti gre v V. L., da objame ondašnjo „kultur-traegerco", ki je 1. januarja pisala neki frajliki tako-le: „FreileynI Nun ist das Neue Jahr eingetrthen , Wo nir ihnen allen mit Sammen Winschen Gliick. Wir alle 8ind ser besorgt vvegen Ihrer Kranhkeit und Ich biet Sie 8agen »Sie den Brifiibertrager, wie Sie Sich befinden mit der Krank-heit, Wir Quelen Sie nicht mit den Schreiben fileicht mechlen Sie Sich Uberkuhlen" itd.
32