Iz delovnih kolektivov naše občine
ŽG Ljubljana
Sprejet skupni plan za obdob-je 1986-1990. Delegati Skupščine skupnosti Jugoslovanskih želez-nic so sprejeli skupni plan za pri-hodnje plansko obdobje. Vred-nost investicij zajetih v planu 1986-1990 znaša 592.907 milijard dinarjev. Prednostna naloga v skupnem planu je modernizacija magistralne proge Jesenice-Se-žana-Gevgelija. Dogovorili so se tudi za uveljavljanje nove poslov-ne politike na temelju projekta re-alnega voznega reda ter kako po-speSiti dejavnost na novi način po tako imenovanih zelenih trasah.
Konino lastni računalnik. V prometnem institutu ŽG Ljublja-na je začel delovati za potrebe ISUP nov računalnik Sperry 1100/70. To je trenutno eden od največjih in najsodobnejših raču-nalnikov v Jugoslaviji. Usmerjen je na delo s terminali. Sto sedem-intrideset terminalov bo zadošča-lo za načrt razvoja informacijske-ga sistema za upravljanje prome-ta v tem in prihodnjem letu. Z ustrezno razporejenimi terminali po vsem območju ŽG Ljubljana bodo vsi dogodki zabeleženi na samem kraju in času nastanka. Kakovostno bodo tudi pripravili podatke s podrojja železniške tehnologije in komerciale za že obstoječi IBM računalnik.
Skrb la tisto okolje. Spomla-danska odjuga je na celotnem ob-močju ŽG Ljubljana razkrila za-nemaijeno okolje, zamašene ob-time jarke, železniške nasipe, umazane postaje in druga poslop-ja. Zato so štabi zavarovarga že prevzeli skrb, da v čimkrajšem času očistjjo postaje in okolico. Akcija je v polnem teku.
RTVLjubljana
Prve slike s satelitov. Na strebi ljubljanske televizije v Komen-skega ulici stoji od konca februar-ja Stirimetrska parabola, ki omo-goča sprejem satelitskih signalov. Antena »SatAn« lahko prek dveh satelitov sprejema 12 različnih evropskih televizijskih progra-mov. Za RTV pomeni ta novost profesionalni poskus v tehnič-nem in predvsem programskem smislu. V programskem smislu so oddaje iz obeh satelitov vse naj-boljše, kar premorejo evropske televizjjske hiše. Satelitska ante-na je usmeijena proti jugu in sprejema programe s satelita ECS (Eutelsat, ki je v vesolju od okto-bra 1984) in satelita Intelsat, ki so ga lansirali lani pomladi.
VIB A FILM Ljubljana
Letos je Viba fllm namenil vso pocoraost risanemu filmn. Kar
sedem od dvanajstih, prijavljenih za festival kratkega dokumentar-nega filma v Beogradu je takih. Viba film načrtuje vsako leto 15 do 20 kratkih filmov, različnih
žanrov . Uresničige pa komaj po-lovico zastavljenega programa. Zamisli in predlogi pa se kopičtfo, ostajajo neuresničeni in zaradi aktualnosti tem pokopani za ve-kotnaj. Komu namenjamo naš kratki film? Vidimo jih zelo po-redkoma. Za koga jih torej proiz-vajamo? Kratki film različnih žanrov je nekoč odpiral družbeno kritična, polemična vprašanja, bil je ost vsega, kar se je v življenju in danem trenutku dogajalo. Kaj pa danes?
Univerzitetni klinični center
Ve* sredstev za strokovno izo-braievanje. V pnhodnjem plan-skem obdobju čaka komisijo za kadrovske zadeve UKC veliko de-la. Obseg zaposlovanja bo moral ostati v mejah, določenih s teme-Iji planov. Zato bo toliko bolj po-trebno temeljito proučiti vsak predlog za povečanje zaposleno-sti, saj ne bo mogoče zaposlovati in hkrati izboljševati realnih osebnih dohodkov. Glede potreb po večjem strokovnem izobraže-vai\ju so se dogovorili za večji od-stotek združevanja sredstev za strokovno izobraževanje (20% na-mesto 10%), kar je bilo potrebno predvsem zaradi študija v tujini, oziroma zvišanja tečajev tujih valut
Ljubljanska banka
Rekonstrukcija objektov v Ko-tevskem Roga. Marca 1986 je bil v prostorih banke podpisan štiri-partitni sporazum med Muzejem jjudske revolucije Slovenije, ki ga je zastopal Ivan Maček-Matija, in LB - Združene banke, LB - Sta-novarysko-komunalno banko LJubJjana in LB - Gospodarsko banko Ljubljana, ki so jih zasto-pali predsedniki poslovodnih od-borov Metod Rotar, Slavko Kor-bar in Leopold Maček. V sporazu-mu je opredeljeno denarno sode-lovanje Korbar in Leopold Ma-ček. V sporazumu je opredeljeno denarno sodelovaivje omenjenih bank pri obnovi in nadaJjryem vzdrževanju partizanskih obeležij na Kočevskem Rogu, in sicer do leta 1990. S tem so se banke vkjju-čile v široko zasnovano akcjjo, ka-tere namen je, da se obeležja, ki so tako pomembna za slovensko zgodovino, ohranijo za bodoče ro-dove, kot simbol neuklonjjive vo-Ije in borbe slovenskega naroda za svobodo.
Poveiovanje sodelujotih v sta-novaajski gradnji. V teh dneh praznuje LB stanovanjska-komu-nalna banka 20-letnico usmeijene dejavnosti na stanovanjskem ko-munalnem področju. Rezultatd 20-letne specializirane dejavnosti LB niso majhni. V tem obdobju je banka sodelovala pri financiranju gradrue približno 70.000 stano-vaiyskih enot v družbenem in za-
sebnem sektorju, od tega v Ljub-ljani pri gradnji 59.000 stanovanj-skih enot. S financiranjem infra-strukture pa se je banka pričela pospešeno ukvarjati šele po letu 1968. Združila je vsa razpoložljiva sredstva skupaj s komunalnimi skupnostmi, za financiranje ko-munalnega gospodarstva ter s tem znatno prispevala k izboljša-iyu razmer pri gradnji vodarn, vo-dovodnih in kanalskih omrežij, plinskega omrežja, javni razsvet-Ijavi, pri gradnji spremljajočih objektov v stanovanjskih sose-skah itd. Zasnovo specializiranih bank, bodo kot sestavni del banč-nega sistema še izpolnjevali.
Metalka Ljubljana
Vetletni izvozni posel  Bolga-rijo. Metalka je dobavila prve čr-palke za bolgarskega kupca Teh-noimport iz Sofije. Bolgarija, ki ima štiri jedrske elektrarne po 440 MW, bo omenjene črpalke vgradi-la v peto jedrsko elektrarno tipa WWR-1000, se pravi z vrelo-vod-nim reaktoijem 1000 MW, ki bo začela obratovati konec letošnje-ga leta (za primetjavo: jedrska elektrama v Krtkem ima moi 660 MW). Centrifugalne havarijske čr-palke, ki so namenjene za vbriz-gavanje koncentrirane borove ki-sline v jedrski reaktor v primeru okvare, je izdelal ljubljanski Lito-stroj, ki je patentno pravico za iz-delavo teh naprav odkupil od Sovjetske zveze in ima poleg nje edini pravico izdelave in prodaje v okviru SEV in tudi širše.
Elektrogospodarstvo Ljubljana
Z nkrepi do načrtov. Pisedlog energetske bilance predvideva, da bomo letos v Sloveniji porabili 10.093 GWH električne energije, 5.791 tisoč ton Ugnita, 2.148 tisoč ton ijavega premoga, 62.000 ton črnega premoga, 259 tisoč ton koksa, 908 milijonov m1 zemelj-skega plina, 1.726 tisoč ton naft-nih derivatov, 6.353 TJ daljinske toplote in 10.956 TJ lesa in lesnih odpadkov.
Za proizvodnjo električne ener-gije v elektrogospodarstvu in v industrijskih elektrarnah bodo porabili 5.035 ton lignita, 1.305 ti-sot ton rjavega premoga in 7.892 kilogramov urana. Da bodo ta ci]j dosegli, so izvajalci energetske oskrbe dolžni kljub zaostrenim razmeram poslovanja zagotoviti nemoteno oskrbo z energijo v ok-viru razpoložljivih možnosti. OZD s podro^a proizvodnje in porabe energije, kot tudi drugi uporabniki, pa nadaljevati pro-gram dolgoročnih ukrepov za ra-cionalizacijo, substitucijo in var-čevarye z energijo.
Uspešni, vendar z rezultati ni-so sadovoljiii. Na institutu EIMV so v lanskem letu iz okvira si-stemskih študij EGS delali razi-skovalci na 26 študijah. Tako - ustrezni dokumenti- elektrogo-spodarstva nastajajo na podlagi raziskav instituta, v celoti pa s prenosom raziskovalnih dosež-kov v prakso, niso zadovoljni. Še vedno prihaja do razlik med re-zultati raziskav in dejanskim raz-vojem          elektrogospodarstva
predvsem zaradi pomanjkanja sredstev in časovnih stisk.
Na elektro institutu EIMV po-svečajo veliko pozoraosti tudi izobraževanju lastnih kadrov. Ta-ko imajo danes od 97 zaposlenih štirje naziv doktoija, sedem je magistrov, 46 diplomiranih inže-niijev, 6 inženiijev, drugi pa ima-jo srednjo šolo. Vendar z znan-stvenim izpopolruevaiyem še ni-so zadovoljni, zato bodo uveljavili še dodatne stimulativne ukrepe, med katerimi bodo poleg materi-alne spodbude dali prednost zni-žani delovni obremenitvi in pogo-jevanju napredovanj s pridobitvi-jo akademskih naslovov.
Lojze Cepuš