tAna Kaiser 3. t. m. je umrla v osemdesetem letu starosti gdč. Ana Kaiser, upokojena učiteljica v Ribnici na Dolenjskem. Bila je Ljubljančanka. Dvajsetletna je 1. okt. 1878. 1. nastopila svoje prvo in zadnje službentf mesto v Ribnici. S pet in dvajsetimi leti službe je stopila v pokoj, ker ji je začel pešati vid in ni bila več sposobna za težki učiteljski poklic. Zgodaj je zgubila starše, redki svojci so ji pomrli — in tako se je stalno naselila v kraju svojega službovanja, kjer si je tekom pet in dvajsetih let pridobila mnogo prijateljev in znancev. Prvi so ji zagotovili dosmrtno brezplačno stanovanje in ji s tem omogočili kolikor toliko znosno živIjenje v žalostnem času kronskih upokojen- cev. Vid ji je čimdalje bolj pojemal, dokler ni popolnoma oslepela. Obsojena je bila v večno temo in s tem tudi v vsem na tujo pomoč. Toda vkljub svoji veliki nesreči je bila v stalnem stiku s svetom. Čitali so ji časopise in knjige; neutrudna je bila v izpraševanju in tako je bila poučena o vsem, kar je hdtela vedeti. Predvsem jo je živo zanimala šola. Je pač tako — kdor se z ljubeznijo oklene lepega, četudi čestokrat tako trpkega učiteljskega poklica, mu ostane zvest do smrti vkljub vsem tegobam. Gdč. Kaiserjeva mu je ostala zvesta. Sicer stroga vzgojiteljica je bogato delila mladirii zaklade svoje temeljite izobrazbe tedaj, ko je še živela med njo, a ni prenehalo njeno zanimanje zanjo niti tedaj, ko je bila tako kruto odtrgana od nje. Kako se je znala poglobiti v vsa razlicna vprašanja tičočih se šolstva! Ob takih prilikah smo lankp občudovali njen svež, bister razum in zavidanja vredera spomin. Večina tovarišic njene generacije je že umrla, za vsako so se zasolzile njene mrtve oči v iskreni žalosti. Sedaj je tudi ona, vzgojiteljica ribniškega rodu, legla mednje, med svoje prijatelje, tovariše, mnoge, premnoge učence in učenke — naj ji sveti večna luč!