List 38. Tečaj LI. i ß Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr % pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in 5 leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 22. septembra 1893. m^tätäbeiii^^^^ te naredbe, ali vendar bode moral državni zbor, ko mu vlada 3tvar predloži, dobro pretehtati, če je položaj zares bil tak, da bi se brez omejenja ustavnih svobodščin € = Politiški oddelek. -p ne Izjemno stanje na Češkem Najznamenitejši dogodek novejšega časa v avstrijski notranji politiki je to, da se je proglasilo izjemno stanje za okoliš praškega deželnega sodišča. Za ta okoliš vlada razveljavila dva člena ustave in odpravila porotna sodišča. Vladna naredba seza silno daleč v narodno življenje. Kar se tiče odprave porotnih sodišč, bi še toliko ne rekli, ker imamo vsekako prepričanje, da bodo cesarski sodniki pravično in strogo objektivno sodili, drugače je pa z razveljavljenjem dveh členov ustave. S tem korakom je dano časopisje in vse društveno življenje popolnoma v roke vladi. Vlada ima pravico prepovedati ta ali oni list, sme celo zapreti tiskarno, ravno tako ima ona do- voliti ali sme obstati to ali ono društvo, o čem se sme govoriti pri shodih, o čem ne, proti njenim ukrepom ni pritožbe pri nobenem sodišči, ker so ob veljavo ustavne določbe, na katere bi se pritožba opirati mogla. Lahko rečemo, da je sedaj, ko policaji in žandarji več že razganjajo ljudij po ulicah, če se jih slučajno zbere brez vsacega slabega namena, pravo ustavno živ že nemogoče. Na društvih, shajanju in časopisju vse javno življenje v našem času in baš Ijenje sloni narodnega razvoja so se izpodrezali v zlati Pragi. pogoji Brez tiskovne svobode. brez svobode društev in zborovanj ni nikjer mogoče ustavno življenje, zato pa se vladne naredbe ne tičejo Čehov temveč vse države. za Naše ustavno življenje sploh trpi, če se je tudi jeden okoliš vzela mogočnost one svobodne odločitve dr žavljanov, ki je potrebna za vspešen razvoj javnega živ Ijenja Zaradi tega pa mora biti po našem mnenji pač raz veljavljenje ustavnih določeb zadnje sredstvo bil dal vzdržavati red na Češkem. Državnemu zboru bode stvar pogledati z malo drugačnega stališča, nego jo je gledala vlada. Državni zbor ne bode smel se popraševati, ali sedanja vlada zares ni mogla vzdržavati reda z ustavnimi pripomočki na Češkem, temveč zanj bode vprašanje povsem drugačno, namreč, če je položaj tak, da bi sploh nobena ustavna vlada ne mogla na Češkem izhajati z ustavnimi sredstvi. Če državni zbor spozna, da je položaj tak, da se brez izjemnega stanja sploh izhajati ni moglo. je njega dolžnost, da vladnim naredbam pritrdi. če pa dr V žavni zbor spozna, da se pač na Češkem da red vzdr ževati z ustavnimi sredstvi 1 da ga sedanja vlada vzdržavati ne more, tedaj je pa njegova dolžnost, da ne pritrdi vladnim ukrepom in grof Taaffe naj potem iz tega sklepa izvaja posledice, ter naredi prostor komu drugemu, ki se bode znal brez izjemnih naredeb pomagati. Stvar je važna. Tukaj ne gre več za jedno stranko, tukaj tudi ne gre več za interese jednega naroda, temveč za ustavne svobodščine, za to, kar so si s trudom priborili najboljši možje vseh avstrijskih narodov. Pomisliti je treba, kake posledice bi pa imelo, ko bi vlada kar smela tebi nič meni nič razveljaviti ta ali oni člen ustave. To bi utegnilo privesti do silnega terorizma, ker stranka, katera bi bila na krmilu, bi lahko z izjemnim stanjem pokorila druge stranke, kar se je že faktično v nekaterih evropskih državah pripetilo, kjer je izjemno stanje dovoljeno. Take naredbe so sploh škodljive ustavnemu živ- Mari ne zgubi s tem ustava mnogo ugleda, če se takoj razveljavi, kadar pridejo kaki težavneji časi? Mari ne bodo ljudje mislili, da je ustava dobra pač za nor- Ijenju abso malne čase, v težavnih časih se pa more vladati lutistično. Po našem mnenji mora država baš iz ustav- ko so se nega življenja, iz sodelovanja raznih državnih faktorjev že vsa druga sredstva izjalovila Mi ne dolžimo vlade, z narodom zajemati svojo moč. Ustava se pač ni vpeljala J da morda bila svojevoljno in brez premisleka ukrenila da bi se ž njo država slabila, temveč krepila Večkrat S v h 316 V se slišijo pritožbe, da Cehi nečejo priznati dobrega vpliva stavnem potu pridemo do svojih pravic, tudi od narodnih sedanje ustave. Mi pač mislimo, da se z izjemnimi na- zastopnikov bodisi tukaj ali tam mi želimo manj gromo- redbami 1 to s tem, da se češkemu narodu še kratijo vitih besed, po več dejanj. ustavne svobodščine, ustava ne bode priljubila. Tudi po Ko pride v državnem zboru stvar na vrsto naj pa ni morda vlada našem mnenji niso izjemne naredbe in sila pravo sred- vendar naši poslanci dobro premislijo, če stvo, da se zadovolji kak narod in se odpravi razbur- sama s tem, da se je premalo ozirala na ustavo, indirektno jenost. Le prevečkrat so taka sredstva dosegla bas na- podpirala mladočeških agitacij. Premislijo naj, ce bi sprotni uspeh, nego se je nameraval. Dolžnost državnozborskih zastopnikov bode tudi se morda izvedenje bilo popolne odne jednakopravnosti ne boljše sredstvo za vrejenje razmer na Češkem, nego vprašati, če je vlada že porabila vsa ustavna sredstva, P^ izjemno stanje tem oziru naj svoje mnenje povedo s katerimi bi bila mogla pridobiti od češki. Kolikor tudi vladi in pogumno tudi pokažejo svoje prepričanje so nam razmere znane, do sedaj še ne. Dokler se pa ta pri glasovanji, sredstva ne uporabijo v polni meri, pa po našem mnenji za razmere v Imaj Pragi naj pred očmi, da tukaj ne gi in okolici tukaj gre za varstvo ni bilo povsem umestno posegati po izjemnem stanji, ustavnih pravic, katere morajo jednako varovati poslanci Naše mnenje je, da je vlada imela na razpolago še mo- vseh narodov, naj SI bodo Slovani, Nemci, Italijani ali gocno orožje proti nasprotnikom sedanje ustave na ▼ _ Češkem. To sredstvo je član 19. naše ustave. More Rumuni in to ob času, ko ne veje ustavni svobodi posebno ugodna sapa po Evropi. vlada reči, da so Čeh i na Češkem, Moravskem in v Šle-ziji že popolnoma jednakopravni z Nemci, bodisi, kar se tiče šol ali uradov. Mari nimajo Cehi v primeri k številu prebivalstva v teh deželah premalo nižjih. srednjih in Rinaldini. visokih šol? Mari-je vlada v svoji navdušenosti za dvo- Rinaldini v pokoj Politični pregled. — Grovori se, da pojde tržaški namestnik in pride na njegovo mesto neki nemški jezične napi.^e se ravno tako ozirala na želje Čehov, kakor Nemcev ? če ne, potem ni čudno, da Cehi v sedanjo preosnovi države. ustavo nimajo zaupanja in teže po uradnik s Tirolskega. Iredonto torej bodejo v Trstu pobijati z germanizacijo. To sredstvo se pač ne bode obneslo. Na Primorskem nima nemški živelj nobene veljave in nobena vlada Tudi se nam čudno ne zdi, da semtrtja prestopijo v svoji razburjenosti tudi postavne meje. se opirati ne more. Za to že naprej lahko rečemo se bodo vsi tako vladni poskusi popolnoma izjalovili da Iredenta se ne bode dala drugače zatreti, da se pomaga v Trstu m Nikakor ne zagovarjamo poslednjih dogodkov na Mi Istri slovanskemu Češkem. Globoko jih obžalujemo in tudi obsojamo. » smo že večkrat odkrito se izrekli, da se ne strinjamo z za na noge, za to je pa treba, da pride že namestnika mož. ki - bode zmožen slovanščine, bodi ilist ali pa general Do • V tega prepričan) bode pač prišla mlado^eško politiko, ker odi od na napačna pota. To tudi vlada bodi že prej ali poznej V Izjemno stanje na Češkem Izjemno stauj ečemo tudi danes. Zlasti obžalujemo, da se na Češkem je uvelo za okoliš praškega deželnega sodišča. Nekateri celo dogajajo dogodki, ki kažejo, da pri nekaternikih hira avstrijsko domoljubje. Nadejamo se, da število tistih ni veliko in da so se še tisti spozabili v kaki razburjenosti. Tudi se delo posamičnikov, ki mažejo cesarske orle so se kar ustavili, mej njimi naj radikalnejši mladoČeški se 5ti ist Neodvislost." ^Narodnim Listom" in nekaterim drugim časo- pisom se je naročilo, da morajo tri ure, predno izidej ložiti dolžnostne iztise Klubi so se zaključili, društv pred- i pa mora o po poštnih škrinjicah nanjati vse celo odborove seje in čakati dovolj 1 ne sme pripisovati vsemu narodu policij Oblastva vse naredbe strogo izvajajo. Celo mladočeške na rovaš. Taki dogodki dogajajo se tudi mej Nemci in Italijani. Tega pa ne navajamo, da bi hoteli Italijane ali Nemce črniti, pa tudi ne, da bi hoteli take čine kako opravičevati na Češkem, kajti mi jih z vso odločnostjo sklenil obsojamo, naj se dogajajo, kjer koli, še bolj jih pa obžalujemo, če se dogajajo mej £ lovani, orožje proti nam našim nasprotnikom. deželne poslance so razgnali, ko so še zbrali, da se posvetujejo, kaj je storiti. Domač polk se je iz Prage prestavil v — Kakor , avgusta o Line in se zamenil z drugim nemškim polkom časopisi poročaj m J sicer ministerski et bil že 2 da se proglasi izjemno stanje, ali cesar je dal dov ker so to dobro s pogojem, da se proglasi še le, če bi se demonstra cije in izgredi ponavljali. Izjemno stanje bi se niti proglasil ne bilo da niso Mladočehi začeli agitacije za pros Mi mladočeških vodij nikakor ne Prav verojetno je, da opravičujemo. spomina kraljevega reskripta Časopisi se različno izjavljajo ob izjemnem stanji. Levičarski se ga seveda vesele Poljski so razburjenost njih govori precej povzdignili listi so različnega mnenja. „Przeglad" se posebno veseli, da mej narodom. Posebno so ostre obsodbe je izjemno stanje proglasilo m obžaluj da je grof edni govori, kakor je bil dr. Gregra, ki je na nekem obsojati. Taaffe tako dolgo mirno gledal počenj Mladočehov Ta shodu klical: „Sila zoper silo." Tembolj je ako je take besede govoril mož, kateremu je pozneje kar Pragi list misli, da so Mladočehi podkupljeni od Eusije. Drug poljski listi pa največ priznavajo, da so Mladočehi zaslužili srce v hlače zlezlo ko videl začetek sile da vlada strogo postopa ali izjemnefi^a stanja povsem ne je kakor se por zaprtih odobravajo, ker zadeva tudi druge češke elemente Tudi od že nad 60 mladeničev, izjemnega stanja ne pričakuj posebnega speha. Vladni pa zaradi dogodkov v poslednjem Veliko odgovornost seveda vladne odredbe opravičuj zadeva mladočeške vodje, če so kaj pripomogli nesrečo Izjemno stanje na Sedmograškem. Sedaj ko se je toliko ljudem Mi smo sploh proti vsem hujskajočim vpeljalo izjemno stanje na Češkem, je misliti, da uporabi jednako sredstvo proti Eumunom na Sedmo začela Ogerska vlada govorom. Ker smo za to, da avstrijski Slovani le po po- graškem. Ogerski ministerski svet se je že posvetoval o tem •« 317 da se peljalo izjemno stanje za Sedmograško. Kaj se je najbrž se Madjari v resnici poslužijo Anglija Kakor znano, zavrgla je gosposka zbornica ali sklenilo, ne vemo sile. bodo s silo ngonobili vse nemadjarske narodnosti Seveda gospodje v Budimpešti se motijo, če mislij da irsko homerulo. Zaradi tega čina pričeli so liberalci odločen boj proti gosposki zbornici. Gladstone in pristaši izrekli so bodo svet ili ob dobro ime pred svetom. Dosedaj arali, da vlada na Ogerskem najvtčja svoboda, priprav tem se so še ali v se za to pravi. da se zbornica ali reformuje ali pa popolnoma od V resnici itak ne dela pač pa močno ovira delo vanje zbornice poslance kar svedoČi to da je gosposka bodoče ga več ne mogli izjemnimi naredbami pa se zbornica zavrgla homerulo, katere je poslanska zbornica po ni o zatrli nobenega naroda in tudi Madjari Eumunov ne bodo. tolikem napornem pretresevanji vsprejela Če bodo liberalci Srbija pobotali, oziroma Vest, da so se Obrenoviči in Karagjorgjeviči da so se slednji odpovedali srbskemu pre- vztrajni in složni, se jim nakana lahko posreči stolu se ne potrjuje. Kralj Aleksander je v Topoli na rakev prvega Karagjorgjeviča položil iz tega namena venec, da Obrtnija. se tem popularnejega naredi in pridobi simpatije tudi onih Srbov, ki so še na strani Karagjorgjevičev. Peter Karagjorgj je preklical javno vest, da bi se bil odpovedal svojim pravicam na srbski prestol in bi se bil odrekel sploh političnemu delovanju. Poskušanje lima. Po stari navadi se sodi dobrota lima potem, da se Nemčija in Koburžan princ Ferdinand Faktum dene v vodo in čez 12 ali 24 ur stehta Čim bolj je da je nemški cesar pri pogrebu Koburžana vojvode Ernesta II prav veliko občeval z Ferdinandom knezom bolgarskim ki se lim, temveč vode neki vzame v se. Posebno zanesljiva ta metoda ni, ali v praksi se lahko izvede. je tudi udeležil pogreba svojega sorodnika jeli so listi pre Če tudi ni na tem načinu dosti ležeče, ali vsaj že tresevati natančneje. Početkoma se je pisalo, da so bili pogovori nemškega cesarja z Ferdinandom privatnega značaja, sedaj se je pa jelo zatrjevati od več stranij, da je to nenavadno Ijubeznjivo občevanje politiškfga pomena. V obče se to izvemo ki se 1 če se lim v hladni vodi raztopi ali ne Lim > azstopi v mrzli vodi ni dober 1 naj se še tako hvali. trdi, gače najmanj da se bode zanaprej Nemčija nasproti Bolgariji vse dru- bode v kratkem Italija, pri Bolgariji Če voda, v kateri se lim namaka, postane rujava obnašala m da interesovana država, predlagala da naj se prmc je to znamenje da je lim slabše vrste. Važno je tudi Ferdinand, pripozna kot knez bolgarski Toulonske slavnosti Vest da rusko brodovje pride dne vsprejem 13 oktobra v francosko luko Toulon, kjer se za koliko se lim premeni v vodi. Če ohrani po 24urnem namakanji prejšnjo zveznost ako se pa spremeni v malo je znamenje da dober vest da od strani Francozov delajo velikanske priprave in se rusko brodovje potem stalno ustanovi v sredozemskem morji, razburja še vedno politike in to v prvi vrsti laške in nič manj tudi nemške. Laški listi ne vidijo v posetu vkup se držečo maso, je to znamenje da je slab ruskega brodovj v Toulonu nobene nevarnosti, rekoč, te slav nosti bodo minole in se pozabile, pač pa vidij tem in močno jih boli, da se potem ustanovi morju ru: o nevarnost v Sredozemskem Najbolje pa na sledeči način preiščemo, koliko je vreden lim: Vzame se 250 gramov lima in 6 ur moči v 1 V2 litru vode, potem se pa dene lim z vodo v aparat za kuhanje lima Da se prepričamo če lim ohrani po rekoč da ko brodovje. V to ime kličejo Anglijo na pomoč ne sme tega mirno gledati in dolgem kuhanji svojo zvezno moč, ga kuhamo tako dolgo mora sebi v korist da vsa zmes t ki je sprva tehtala 1750^ tehta še potrebne korake storiti. V resnici je seveda stvar drugače. 900 gramov Italijanom se gre za lastno kožo Boje namreč Francozov ki bili potem s pripomočjo ruskega brodovja še nevarneji tem limom delajo se praktični poskusi asprotnik njihov, kot dosedaj se dva različna lesova po 1 2 metra dolgosti in Vzameta centi o Amerika Dogodki zadnjega časa. ki se dogaj metrov v širokosti in debelosti. Prežagata se pa sredi v mladi republiki, v Braziliji, pričajo, da prebivalstvo z repu tako dobimo po v 4 metra dolge konce. Sedaj se vzameta bliko ni zadovolj Eevolucij se pojavila v tej državi že pred letom dnij, še vedno ni ponehala, pač pa se zadnj dva taka konca in sicer jeden iz trdega in mehkega lesa in se zlimati prežagani plostvi jeden Sedaj IZ se tedne očitno shujšala Ustaši so zvabivši na svojo stran del pa deneta v kakšen suh prostor tri dni Po tem času epubličanske oj.sk e napali v ze celo glavno mesto Eio de se pa začne poskušati z oteženjem Les se podpre na Janeiro. Predsednik republike se je s svojimi vojaki umaknil koncih in potem se nanj nakladajo uteži počenši s 25 kilo. Prideva se potem vedno po pet kilo. Ce je lim vstašem. Skoro brez dvoma je, da bo predsednik naposled moral odstopiti in prav mogoče je, da Brazilija ne dobi novega republičanskega predsednika, temveč se premeni zopet v monarhijo in dobi zopet svojega cesarja. Štrajki premogokopov Angleškim premogokopom dober, nese najmanj 75 kilo. Da pa moremo lim dobro presoditi še poskuse s samo trdima in s samo mehkima lesoma moramo delati so s svojimi že dlje časa trajajočim štrajkom provzročili Opomniti pa moramo 9 da se za take poskuse mora vse križem obilo škode, zdatno podražili premog, pridružili so jemati vselej suh les in vsako oteženje se mora pustiti se zadnje dni še premogarji na severnem Francoskem v okrajih vplivati malo časa Priklada se namreč po pet kilo Pas de Calais in Nord. Vseh vkupe štrajka v teh okrajih minuto. Tako poskušanje lima je najzanesljivejše ? sedaj do 40.000 delavcev, ki so pripravlj jati dokler jim delodajalci ne spolnijo njih zahtev toliko časa vztra Vodj seveda vselej lahko izvedljivo. Posebno manjši mizarji štrajkujočih delavcev poslal je tudi okrožnico premogarjev in jih štrajku. vabi da naj se do pridružijo belgijskih splošnemu ne bodo mogli na ta način poskušati lima 318 Obrtnijske raznoterosti. Nekatere vrste opeke razje cink. Če se poklada cink na opeko, v kateri je dosti raztoplj soli) se pri lazQosti hitro pokvari. Zato se pripor tvarina dovolj sena in slame. Tudi repo je dobro dajati s kostanjem. Kostanj lahko pokrnaimo živini že svežega in sicer Če pa dajemo živini suh kostanj, je pa najbolje, da kostanj de- da se vmes deae kaka druga zrezanega. To se pa vendar le redkokdaj zgodi. Poraba zdrobljenih porcelanskih čepinj. Ce porce- belo zdrobimo ali zmeljemo in potem primešavamo lanske črepine zmeljemo, dobimo dobro sredstvo za poliranje. Tudi za čiščenje steklenic se dajo zdrobljene porcelanske črepine dobro rabiti. mej drugo krmo. Kostanj se lahko suši na solnci, v sušilnici ali pa tudi na peči. Nekateri pa kostanj kuhajo ali pa Kako se odstranijo tintne pege iz blaga Pri namakajo v vodi tem pa doseže, da je kostanj pre blagu, pri kterem se je bati, da bi klorovo apno ali pa deteljna sol uničila barvo, se naj rabi fosforno kisli natron. Predno se dene blago v vodno kad, bavljivejši in da zgubi nekoliko gi Ce kostanj dalj časa spravimo vsekako po- sveČe in potem se pa opere se na tintne pege nakapa loja od trebno, da ga dobro presušimo, ker sicer začne plesniti blago v imenovani tekočini. če se pege takoj popolnoma ne odstranijo, se naj to še jedenkrat ponavlja. I Trajnost lesa. Pri škafih in kadeh se opaža, da so edi. Za plesnjiv kostanj pa živina ne mara in je po SI tudi škodlji V Želod pa nima v sebi toliko redilnih snovij kakor nekatere doge že trohljene, druge pa ö druge še popolnoma trdne. kostanj mnogo več strojne kisline Ce se daje dosti pa zopet ne. stoje tako v škafa. nego Opazo- kakor nekatere se hitro napijejo vode, vanja so pokazala, da se doge, je les rasel, ne napijejo vode in dalje trajajo, narobe obrajene. Tudi stebri so trajnejši, če stoje tako, kakor je drevo rastlo. Na to bi se morali ozirati sodarji in tesarji. želoda govedom, še zbole. mali meri je pa želod še ce so dobro zdravilo pri nekaterih boleznih. Pač je pa želod za prašiče dobra pica. Na Hrvaškem debele prašiče največ z želodom. Speh prašičev, katere Stroj za sobne slikarje. Na razstavi v Čikagi je manjši razstavljen stroj za sobne slikarje. S tem strojem se naredi so debelili z želodom, je jako dober in okusen, meri je želod pač tudi za ovce in koze. Naravnost od toliko, kolikor bi z roko naredilo dvajset delavcev. Stroj dela svetovati je pa želod dajati govedom in konjem. po načelu razprševalca. Barv\ista tekočina je v posodi in se s stisnjenim zrakom razpršuje v stene. S tem strojem se baje lahko dela tudi po zimi pri največjem mrazu. Samo stisnjen zrak se mora predno stopi v posodo za barvo ogreti, kar se Nam se je zdelo potrebno opozoriti na te dve vrsti živinske kostanj krme, ker se večkrat primeri, da baš m želod kmetijstv ne prideta v prid divji Prvo zgodi s posebno pečjo. Na razstavi je štirinajst tacih strojev, drevo celo naši kmetje nikakor ne prištevajo koristnim Kamneni kit. Po sto gramov se vkupe stopi in pri- drevesom in ne vedo druzega o njem, kakor da daje dobra dene 200 gramov moke od opeke in 20 gramov finegja peska, senca. Iz povedanega je pa razvidno, da bi pridobili tudi Tudi se naredi tak kit, v ce se vkupe stopi 100 gramov v laka in 100 gramov v prah stolčeneira votliča. krme za živino. ko bi ob primernih krajih, zlasti ob cestah nasadili divjih kostanjev. ..............................•■"■"••I i» Kmetijstvo. •p ž h i» m % Divji kostanj in želod. Divji kostanj daje dobro in tečno pičo za živino. Divji kostanj je skoraj tako tečen kakor žitno zrnje. Kmetijske raznoterosti. Jesensko in zimsko gnojenje Da rastline dobro uspevajo, je potrebno, da, pride jednakomerno gnoj do njih korenin. To se doseže, če se gooji jeseni ali po zimi. Dežnica in snežnica vzameta stekajoč se v tla. seboj gnojilne snovi. Jesensko gnojenje pa ni priporočati za rahla peščena ?li ka- svežem kostanji je veliko vode, katere pa mnogo zgubi, menita tla, pa tudi ne za njive, kjer vodovje vedno previsoko ako še dalje časa leži. Nadalje je v divjem kostanji neka stopa. Na tacih njivah se gnojilna moč vsa poizgubi v spodnje posebna grenčica. Zaradi grenkega okusa sprva živina plasti, če se jeseni ali po zimi gnoji, in zatorej gnojenje dosti pr ne mara za divji kostanj ali prežvekovalci se ne izda. ga kmalu privadijo jako adi jedo, za konje pa ni. Vazelina so z ogljem očiščeni ostanki petrolej skih čistilnic. Vazelina je nekaka tolšča, ki pa nikdar žaltovo ne Kar se tiče redivnosti in prebavljivosti, se da divji postane. Vazelina se sama, ali pa pomešana z drugimi tolščami, kostanj precej primerjati žitnemu zrnju. Svež kostanj se kakor ribjo mastjo, lojem i. t d. rabi za mazanje usnja, lahko prebavi. Pozneje je pa težje prebavljiv in utegne prouzročiti celo oslabljenje lepo 3nje želodca. Ce dajemo živini divji, kostanj potem jako trpežno postane. Vazelina, ki se rabi za mazanje čevljev, se lahko počrni s slonokoščenim črnilom. bode imela Previdnost pri polaganji sveže slame. Kakor sveže meso in pa dobro mleko mleku je posebno mnogo smetene, če kravam dajemo divji kostanj. Mleko tudi od s kako moko ali otrobi. seno tako tudi slamo rajši goveda jedo svežo nego staro, ker jo ložje prežvečijo. Posebno jo pohlastno jedo, če je potresena Ce je goveda lačna, se rado primeri, take krme ne dobi nikakega neprijetnega okusa. Kravam ^^ jo potem napenja, ker se prehitro naje sveže slame. Zato lahko dajemo na dan po 2 do 5 kilo divjega kostanja, živini, ki jo debelimo pa 10 in še več kilogramov, ovcam je treba previdnosti, če se sveža slama poklada. Škodljivost rjaste slame. Slama žita. katerega je dati jim pa do pol kilograma. Če pa ovce debelimo, smemo tudi do jednega kilograma divjih kostanjev. Kadar pa živini pokladamo kostanj, dajati jej moramo tudi napala rja, je škodljiva za mlado in pa za brejo živino, kakor m SO pokazale skušnje. Lahko se pa taka slama poklada drugi starejši živini in tudi živini, ki jo debelimo. Vendar moramo tako slamo dobro posoliti, ako jo pokladamo živini. 319 Pšenica za seme. Skušnje so pokazale, da plenica, 9 k Od postaje Tounj naprej v če jo posejemo, precej, ko jo omlatimo, ne kali v taki meri, časna, kakor poprej kakor, če s ejemo. ko z bila. v slirambi nekaj tednov. Proga gre vožnja še bolj dolgo- v deloma po zelo pustem, Plenica v shrambi se bolj dozori za setev. in je potem zatorej boljša z kamenjem nasejanem svetu, deloma pa je vrezana med Ajdove pleve se ne smejo prašičem, dajati v preob zemljo in skalovjem (Einschnitte), in čudil sem se, s čim se ubogo ljudstvo po teh krajih živi. Reklo se mi je, meri, ker sicer prašiči zbole V zmerni meri in mej drug pičo se pa lahko daj ajdo pleve in ne škoduj ali Kedaj se češnjam gnoji. Navadno čf^šnjam ne gnoje kušnj gnoienie pa \ Grnojiti endar kažejo,. da se tudi pri češnjah plača da nekaj malega od poljedelstva, po večjem pa se peca narod z rejo drobnice. Redka poslopja pa, ki so se vidila tu in tam, kazala so lice največje primitivnosti in ubo- se mora v linji jeseni dobro pa ni am gnojiti po zimi. Češplje ostanejo sveže več mesecev, ako jih štva. Bližnja postaja nam je bila Ogulin, kateri kraj leži v široki gorski dolini na gričnatem svetu skoraj tik obesiš v ko v odnjak tako, da so malo nad odo 4 ? S Poučni m zabavni del. = m^ ....... Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. ■ (Dalje.) Dohod do teh jezerov je bil nekdaj bolj težaven in kakor se mi je v Karlovcu zatrjevalo adi osam Ijenosti nič kaj varen pred lop Menda so novejši časi oboj to zboljšali. Prijatelj in to pravi in prijatelj lepe a omašne Hrvaške pa želij isti niti o tem krajem še dokaj več. Tako n. pr v št 178. letošnjega 7) 9 v Slov." nasvetoval neki g. dopisnik jako dobi te kraje grajenje novih železnic m sicer progo iz Ogulina na Otočec, Brinj, Peručič, Gospič in Zrmanje k j er bi se imela zjediniti z dalmatinskimi železnicami. Tako pr bi v nekdanjo Gr vendar nekaj prometa, življenja in zaslužka. Pa nasvetovana je bila v zgor navedeni številki T) Slov še druga proga 1 namreč: Senj-Bihač ker tako zvezalo hrvatsko Primorje z Bosno. Brali smo ondi doslovno Sedanj karlovško-reška železnica vodi ravno skozi najbolj puste in pr kr tako da redko nase mm prebivalcem prav malo koristi, kajti od Karlovca do Reke je večji del Kras, vse prazno in golo. Omenjeni ki bi mogli s " (To naj bi železnici pa bi se dali izpeljati po krajih časoma biti dobro obdelani, pr odovitni bila Amerika za naše ljudi, dostavi vnovič moja malen kost!) Dalje je pisal zgoraj navedeni gosp. dopisnik: „ teh oddelkih pa so tudi krasni gorski kr poln pri rodnih krasot. Nahajajo se namreč tu svetovnovnana plit ička jezera (njih 13 ? ki se azlivajo eno v Svet je dalj tam kol parcel Gosp druzega). pisavec 3 prigovarjal premožnejšim Hrvatom, naj pokupijo sami vse parcele, da se ne vrinejo v ta kraj zopet tujci, ki nenasitno preže po hrvaški zemlji, samo da morejo pozneje zapovedovati, ali se vsaj med Hrvati šopiriti, kakor je to zdaj n. pr. v Opatiji in kakor bo s časom v Cir- Klekovega podnožja. Pogled na obširen trg je mikaven in vabljiv, tim bolj, ker ni zelo oddaljen od progo. Da bi me bil „lukamatija" hotel počakati le uro, pa jo bil prav gotovo šinil v trg, da si ga v naglici vsaj po večjem ogledam. « Zgodovina omenja Ogulina vprvič o pričetku XVL « • stoletja, vendar gre misliti, da se je zidanje tukajšnega starega Frankopanskega grada pričelo že 1. 1493. L. 1550 bival je tam neki Štefan Frankopan; ker pa s svo- jimi bojnimi močmi ni bil kos navalom krvoločnih Turkov, prepustil je 1. 1563 ta in tudi še več drugih svojih gradov v last kralju. Ogulinski grad z posadko vred vročen je bil na to kraljevemu kapitanu v varstvo in obrambo, in naj bolj hrabrim in zanesljivim vojsko- vodjam je bilo to dostojanstvo zaupano navede njih več po imenih. — Zgodovina jih 1622 predpravic 1623 1746 m 1668 zadobil Ogulin več postal pod slavno cesar Marijo Terezijo glavni stan ogulinskega graničarskega egimenta; šteli so ga vendar bolj kot vojaško kolo nijo. se je Glavni njegov razvoj pa se je pričel razdrla vojaška Granica, 1873 ko bi se uprava UsTodna leg njegova in in se vpeljala civilna edila ga je za sedež — tu je dalje deželno ves nekdanji slunjski * gulinski graničarski regiment) in seže noter do modruš-reške županije (Comitat) sodišče, ki nadvladuje 7 okrajem ■ Sušaka pri Reki. Zr je tu še posebej okrajno sodišče okrožna finančna direkcija iz nekdanje vojniške je gozdni a d postal Og deluje 150 200 z eno besedo: adniška kolonija, stnih uradnikov. Poleg tega mi svoji fari, nova šola je imajo tu katoliki in pravoslavni s^ prava monumentalna zgradba, kot vojaška posadka pa je nastanjen ondi še brambovski batalijon čudo toraj da se je v teku malih let O o vsled mnogih novih zidarij ves spremenil, prenovil in omladil. Zraven so ga olepšali tudi še z drevoredi in nasadi, tako da je zdaj baje res prav ličen in prijazen kraj. Nazivljejo ga sicer še vedno le kot trg, šteje pa okoli 4200 prebivalcev. Omeniti morem tudi še rečice Dobra (domačini jo ime nujejo Gjula) čez katero vodi lični železni most Kakor se naše kranjsko-notranjske in dolenjske vode v mnogih kv k j er bodo Madžari osnovali kolonijo Pač moder krajih izgube pod zemljo in hribovje ter čez prej ali nasvet, katerega naj bi ne preslišali oni Hrvatje, katere je Bog blagoslovil s premoženjem. Žalne prikazni naše gorenjske strani v najnovejšem času naj bi jim bile v svarilen vzgled. — poslej zopel pritečejo iz podzemeljskih temin na beli dan pr Pivka - Unec - Ljubljanica Reka Krka Temenica itd.) pod tako se tudi tu rečica Dobra (Gjula) azliva ravno trgom v podnožju starega Frankopanskega grada > 320 (ki služi zdaj deželnemu sodišču kot jetnišnica), z močnim ^iiiti^^-ttA^^ šumom v veliko skalnato podzemeljsko duplino (38 metrov pod vodno črto [niveau] trga), ter priteče še le čez 2 uri Iz vsega Novice. za hribom Krpelj pri Ponikvi zopet na dan tega je razvidno, da se vidoželjnemu popotniku, ako ima čas, splača popolnoma trud, ako se vsaj za kako uro zamore pomuditi v Ogulinu. Od tam se pride lahko v kakih v — Število učencev na ljubljanskih srednjih šolah» Na C kr. višjo gimnazijo vpisalo se je letos 694 učencev, od teh v prvi razred 131 in sicer v slovenski oddelek 86. v nemški 45. Na C. kr. nižjo gimnazijo vsprejelo se je 416 urah vrh Kleka, ki je do polovice poraščen z učencev in sicer od teh samo v prvi razred 172, za kateri drevjem, naprej pa je skalnato-gol. Razgled raz njega je razred se je dovolila še ena paralelka, tako da bo slovenska ^ ^ ^ ••♦liVlllii* • nek jako interesanten zanimiv Zal 1 da meni ni dopuščal čas niti enega, niti drugega, ampak zadovoljiti sem se moral edino le s pogledom iz daljave (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. Ljudožrci Salomonskih otokih. Avstralijskih list Sydney Mornings Herald" piše, da se na Salomonskih otokih domači rodovi vedno bojujejo mej seboj, dino zaradi tega, da kakega nasprotnika ti boj vjamejo m pojedo Posebno pa preže, po Evropcih. Meso belega človeka jim navadno silno diši Evropec, ki ima kaj opraviti na teh otocih, mora biti oborožen od nog do glave, pa je vendar v nevarnosti, da ga pobijejo in požro. Ni dolgo tega, kar so domačini pojeli tri dečke neke italijanske ladije, ki so bili šli nekaj na suho; • Najbogatejše vseučilišče na Svetu je Stanfordsko vseučilišče v Kaliforniji katero je pred nekaterimi leti ustanovil pokojni senator Lelaud Stanford. To vseučilišče ima že 200 milijonov dolarjev kapitala, katera svota daje na leto 11 mili jonov dolarjev dohodkov tolikim denarjem se pač lahko pospesuje znanost, ako se prav porablja. Rusini na Ogerskem. Po zadnjem ljudskem popisovanji je bilo na Ogerskem 379.713 Eusinov, dočim jih je pred štiridesetimi leti bilo 347.000. V štiridesetih letih so se torej pomnožili samo za Mad j 32.713 duš. Drugače se množe Leta 1851. jih je bilo 3.749.000, leta 1890 že 7,361.306. Seveda toliko Madj so našteli tega, da so šteli za Madj vsakega Eusina, Slovaka pa vsled Srba. Eumuna Nemca, če je znal nekaj madjarskih besed Spomenik flamanskemu pesniku Dendermondu so dne 27 avgusta postavili spomenik flamanskemu pesniku van Duyse-u. Slavnostni govor je imel belgijski minister javnih del de Bruyn. Govornik je naglašal, da bodo Flamanci vedno hvaležni velikemu pesniku je učil da jezik luč za narod. Pesnik Duyse se je rodil leta 1804 v Dendermondu in je umrl leta 1859 v Genti. On je vzbudil Flamance narodnemu življenju. Koliko čebel tehta jeden kilogram? 7800 do 8400 čebel je treba za jeden kilogram, to je po tem, kakor so site. Roj kateri tehta pet kilogramov, kakeršni so pa že redki šteje torej kacih 39.000 čebel. Kako daleč neso novodobni topovi ? Krupp je delal top, kateri, če se pomeri 44 stopinj v visočino. 20.000 metrov daleč. Lok, katerega opiše kroglj nese 6510 metrov visok najvišja gora v Evropi se ki je zadela ljudij na vrhu, kajti šla bi jim nad glavami. tem topom se lahko ustreli čez Montblank bati da kroglj v se 2700 metrov visoko nizja razred. Kako gimnazija imela to šolsko leto tri paralelke za prvi bila potrebna gimnazija v Kranji, kažejo pač Na c. kr. višjo realko vpisali so dovolj jasno te številke. se 403 učenci, najvišje število, katero je ljubljanska realka dosegla od svojega početka. — Na moškem oddelku učiteljišča oglasilo se je za izpit za vstop v prvi tečaj 40 kandidatov, na ženskem oddelku pa celo 121 kandidatinj, od katerih se jih bode pa moglo vsprejeti le 42. — Slovesna otvoritev železniške proge Ljubljana-Kočevje. Vozni red slavnostnega vlaka dne 27. t. m. je nastopni: Ljubljana, južni kolodvor ob 7. uri 30 minut zjutraj» so pa je- Ljubljana dol žel. 7. u. 43 m., Škofljica 8. u. 10 m., Šmarje- Sap u. 32 m., Grosuplje u. 47 m.. Čušperk u 24 m., Dobrepolje u. 46 m.. Velike Lašiče 10. u. 10 m.^ Ortnek 10 u. 41., Eibnica 11. u. 7 m., Kočevje ob 1 2. uri opoludne. Na postajah: Grosuplje, Dobrepolje, Velike Lašiče in Eibnica ima vlak po 10 minut postanka, na ostalih postajah po 5 minut. Nazaj vozi vlak po nastopnem voznem redu: Kočevje ob 15 m., Ortnek polje uri 30 minut popoludne, Eibnica u. u. 37 m.. Velike Lašiče . u. 19 m., m., Smarje-Sap Ijana dol. žel. 7. u Čušperk u. 4 m.. Dobre u. 41 m., Grosuplje u. u. 25 m., Škofljica u. 44 m.. Ljub m., Ljubljana juž. žel. u. 22 m.^ Ljubljana drž žel. 7. a 30 m. zvečer. Nazajgrede vlak postane po 5.minut na kolodvorih: Ortnek, Dobrepolje, Grosuplje in Ljubljana juž žel., na ostalih kolodvorih pa postane le po-1 minuto. — V Kočevji delajo se v proslavo otvoritve železnice velike priprave. V predvečer bode v mestu mirozov m serenada, v jutro otvoritve pa budnica. Ob 12. uri bode slavnosten vsprejem z vlakim došlih gostov in zvečer slavnostna razsvetljava mesta. Tudi po ostalih krajih ob progi kakor v Eibnici, Vel. Lasičah in dr. delajo se priprave za primerna proslavitev za Dolenjsko prevažnega dne, kakor bo dan 27. t. m. Šuklje pred svojimi volilci. Minolo nedeljo je bil profesor g. Šuklje sklical shod volilcev v Metliko. Govoril je le o tem, kaj je potreba storiti, da se podaljša dolenjska železnica do Karlovca Eekel je, da je stvar težavna in če bi roke križem držali, utegnilo minoti morda še dvajset let, predno se zidala. Priporočal je, da pošljejo deputacijo v- Kočevje, ko se otvori proga iz Ljubljane v Kočevje, da opozori trgovskega ministra na to stvar. Potem se bode treba obrniti do deželnega zbora, da dovoli potrebne novce, da se napravi načrt, kajti brez načrta ni nič. Po njegovem mnenji se je-potegovati, da se pridobi država, da prevzame nekako jamstva za to železnico, kakor se sedaj grade železnice v Galiciji ia^ na Koroškem. Nekoliko bodo pa morali pač storiti tudi interesenti sami. Ta železnica pa dobi pravi pomen še le. se podaljša do Karlovca. Temu se ako pač upirali Madjari. Poslanec pa misli, da bi se to dalo doseči, ako se tudi Hrvatje potegnejo za stvar. Zaradi tega pa on misli, da je po- trebno stopiti v dogovor s železnica v korist. Posebno Hrvati, katerim bila tudi ta se povzdignil Karlovec. Za že ♦) Dobroslične vode so v nekdanji Granici tudi še rečice: leznico Kočevje-Zdelnico-Eeko on ni, ker bi škodovala glavni Lika, Gacka, Korenica, Mrežnica itd. Narod nazivlje jih >špiljarke«, dolenjski progi iz Ljubljane v Novo Mesto. Ta proga bi ko- ker se stekajo, kakor je bilo zgoraj navedeno, v podzemeljske ristila le madjarskemu pristanišču Eeki, za to je on prepričan^ špilje (preduhe) in pečine, pa si najdejo zopet izpod zemlje daljni da zanjo ne more biti tudi avstrijski trgovski minister. Po- odtok. Pisalec. slanec prepričan, da s skupnim delovanjem se bode dalo» J s :l Z1 doseči zaželeno podaljšanje , dolenjske železnice. Vsi zbrani so bili zadovoljni ? poslančevinai nasveti, ker se je videlo, da je jeni ži njemu zares za stvar, ne pa za prazne fraze, kar se iz tega starosti Umrl je dne 13 t. ra. č. v g. Ant Namre poko pnik v Snoartinu pod Šmarno goro 82. letu svoje v m t spozna, ker ni prikrival, da je delo težavno in da se bode dalo s požrtovalnostjo doseči. - Trgovinsko ministerstvo je z ukazom Minuendna dražba za zgradbo novega zidanega mostu čez Bistrico v Kamniku se razpisuje. Troški so pro- z dne računieni na 17.500 gld. Pismene ponudbe je vložiti do 12 septembra 1893 c. kr. deželni vladi v Ljubljani naročilo, 14 oktobra t pri mestnem županstvu v Kamniku kjer je da izvrši pregled črte lokalne železnice Kranj-Tržič, za izvedeti tudi vse podrobnosti katero je načrt c kr. glavno nadzorstvo avstrijskih železnic Društev na Kranjskem bilo je minolo leto 374 izdelalo. m sicer v mestu ljubljanskem 91, v političnem okraj Ijub- Odlikovanje. Železniški zdravnik ces. svetnik dr. Ijanska okolica 33, v logaškem okraj 39 postoj skem 37 Eisl v Ljubljani odlikovan je z vitežkim križcem Fran-Josi povega reda. Trtna uš, trtoreja imenuje se knjiga, katero je spisal učitelj na vinorejski šoli v Mariboru Ivan Bele in jo 40 založil gospod Dragotin Hribar v Celji. kr. po pošti 5 kr. več. Kaj več Ta o tej knjiga velja zanimivi m koristni knjigi poročamo prihodnjič. Veselica, katero sta priredji šentpeterski podružnici družbe Cirila m Metoda v Ljublj minolo nedelj dne 17. t. m. vspela vkljub slabemu vremenu v vsakem oziru dobro. Precej prostorna Hafnerjeva pivarn; ličnega občinstva. Pevsko društvo „Slavec je s ršenim pevskim vsporedom vrlo dobro zabavalo zbi «instvo. Z nepopisnim navdušenjem pozdravilo je nastopu vse občinstvo i ie bila polna od- ojim lepo ob-pri takoj lavnostnega govornik Zlo Zares lepemu je od ska gorečnost m i precast, g. Ant. ovoru, iz katerega narodna prepričanost se je navduševalnemu estranski pritrjevalo. Prav dobro obnesla se je prirejena loti^rija ki z topnino red rgl v prelepe namene naše šolske družbe pr^^cej čez 200 gld. Požrtovalnim rodoljubkinjam in rodoljubom so pripomo do lepega vspeha veselice bodi lav Dražba gledaliških lož bo' dne 26. t. m. in sicer za nemške predstave ob 10. uri dopoludne in predstave ob V2 uri popoludne in to za slovenske obakrat v deželnem gledališči. Diažbeni pogoji so razgrnjeni na vpogled v deželni pomočni pisarni mej 11. in 12. uro dopoludne. Z gledališko sezono prične Dramatično društvo kot povzetnik slovenskih predstav dne 1. oktobra t. 1 Da se bo vršila bodoča sezona slovenskega gledališča častno za slovensko dramatiko in da bode ugajala si. občinstvu, v to svrho pripravljal se je odbor „Dramatičnega društva" celo poletje; preskrbel se je obširen nov in zanimiv dramatičen epertoir Gojile se bodo v prvi vrsti anske igre. Dramatične predstave odil m operni ne in druge slo-bo kakor doslej. operne pa g. profesor Fr. Grbič J. Nolli. Za opero angažovale fio se mej drugim štiri nove moči in sicer dve pevki in dva pevca, prvi tenorist in prvi basist. V vsem se sme pričakovati režiser in igralec g. Borštnik ter operni pevec in režiser da bo slovensko gledališče v bodoči sezoni v vsakem oziru ustrezalo si. občinstvu, od katerega se pa tudi pričakuje, da je zdatno podpira. — Izlet v Kočevje in Ribnico namerava povodom •otvorjenja dolenjske železnice prirediti v kratkem „Ljubljanski Sokol " Cimpermanov spomenik. Pisateljsko društv na- pravi pokojnemu slovenskemu pesniku Jos. Cimpermanu nagrobni pomenik. Spomenik in sicer pl kararskega marmorj pesnikovo glavo v reliefa izdelal bo naš rojak g. Gangl Strela udarila je minoli pondeljek na celovški esti blizu Medvod v voz voznika cesarja" in ubila oba konj drugega oznika in tega konj Voznika e strela Kregarj in ž po domaČe n im omamila Častnim tržanom imenoval je postojinski občinski kranjskem 34. kočevskem 30, radovljiškem 22, črnomaljskem 19, kamniškem 19, novomeškem 19, krškem 17 in litijskem 14. področje Kontrolni shodi Kontrolna shoda za brambovskega batalj bodeta za mesto ljubljansko dne 1. oktobra, vrhniški — niči v Ljublj za okoli ljubljansko v • izvzemsi odni okraj pa dne 2. oktobra t. 1. v novi brambovski vojaš- Za rezervnike in nadomestne pešcev m za lov bode kontrolni shod za Ljublj 12 oktobra za ostale čete pa dne 13 oktobra ob nike dne uri dopoludne v šentpeterski voj Nadomestni shod bo 10 vembra t Volitve v zavarovalnico proti nezgodam de lavcev za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu Pri olitvah v napominano zavarovalnico. ki so se vršile dne 1 t. 'm volj so v predstojništvo kot zastop niki drž delodajalcev (gospodarjev) v I. katego g Jo poslanec m lastnik mlina v Ljublj g. Henrik vitez Zähony, tov v Trst u in v III v V . Leopold Br stopniki delav natelj predilnice v Ajdo izvoljeni so v I kate 5. Kušar, kategoriji kategoriji . Kot za-Sokrat P Ciifodonti. uradnik mlina Economo v Trstu v III Feliks Darmiani, podravnatelj mestne plinarni v kate g Valter Braida,- kemik pn , kate v Trstu in tvrdki Pietro Antonio Braida v Trstu V odi dajalcev g. Gustav Pach, ravnatelj piv izvoljen j le Dreherj od delo Trstu od delavcev pa Marka Franceschetti uradnik v Lovdovem arzenalu v Trstu. Za temi so dobili po naj gl voljeni torej namestniki v predstojništv in sicer od m so delo- dajalcev v I. katego Trstu Ijani, v III. kategoriji in v V. kategoriji Demeter Economo, lastnik mlina v Iv. Baumgartner tovarnar v Ljub-Edvard vitez Strudthoff prokurist v Trstu uradnik od delavcev v I. kategorij gosp Friderik Bürg parnega mlina v Ljublj v III. kategorij Fr Škof, delovodja v c. kr. tobačni tovarni v Ljublj tegoriji v V. ka Avgust Hynek, kleparski mojster v predilnici v Grradeži. Kot namestnika izvoljena sta v razsodi od delodajalcev g. Otomar Bamberg fabrikant v Ljubljani za m g. Gustav Dietrich atelj pap v Medvodah Kmetijskih predavanj je bilo minolo leto 1892. na Kranjskem 47, namreč 33 slovenskih in 14 nemških. ljubljanski c. kr. davkariji Uradne ure pn bodo zimski čas t. j. od 1. oktobra do konec aprila od 8 dopoludne po ure popoludne Železniško bralno bralno in napredovalno iz obraževalno društvo so osnovali v Ljublj Namen društv železniški a je, po- ter prometni služabniki (sprevodniki itd.) speševati duševne in materijalne interese svojih članov, jih izobraževati v slovstvu, petji itd. in dajati tudi v posebnih slučajih podpore. Nesreča na Montblancu. Milanski tovarnar Poagi je hotel po neki poti na Montblanc ali mu je spodletelo ozečega Podrl je tudi svojega vodj oba sta zdrčala po skalovju in se ubila Vdov je na Angleškem 1,124 310 do v pa odbor blag. gosp. Antona Deklevo, posestnika v Gradci, zaradi 184.991 rr 1 dovcev in 169 vdov v se ni spolnilo 20. leta elikih zaslug za postojinsko obč 09 dov in 3840 dov pa mej 20 in 2 letom Črnogorska kneginja Milena je te dni iz karlo-varskih toplic prišla na Dunaj. « k Samomori na Dunaji. Minoli mesec se je na Dunaji umorilo 35 oseb, 27 moških in 8 žensk. 13 se jih je obesilo, ustrelilo, 5 skočilo v vodo, skočili z visočine in sta se zaklala. — Lani se jih je v avgustu tudi bilo 35 umorilo. V juliji letos je pa bilo na Dunaji 46 samomorov. Povod samomorom je največ pomanjkanje. Korintski kanal, katerega so bili začeli delati 1882. leta, je minoli mesec bil dodelan. Umrl je vojvoda Ernest koburškogotski v 77. letu. Bil je jeden najpopularnejših knezov nemških. — Strašno hudodelstvo. Y Seelandu na Holandskem je posestnik Miha Lampier zvabil v samoten kraj morju štiri ženske in jih ondu pobil, ker niso hotele ustreči njegovim nenravnim željam. Zločinca so že zaprli. Ljudstvo ga je hotelo iztrgati policiji in pobiti ga na mestu Nekdo ga je s kamnom hudo ranil na glavi. — Veliki viharji bili so zadnji čas v raznih krajih v Ameriki. V Beaulbrtu v Južni Karolini je vihar podrl mnogo Blizo tisoč ljudij je mrtvih, mej njimi trije beli, drugi hiš. zamorci. Dne 20. avgusta bil je velik vihar na otocih Tayal in Terceira. Nad 40 hiš je podrl. Jedna ladija se je razbila, dve se pogrešata. Nekaj ljudij je mrtvih. Žalostni konec neke ljubezni. Te dni je prišel neki Gfoldschmidtovi elegantno oblečen gospod v Pragi k dekletu trgovini. Gost je dekle peljal v neko sobo in jo tamkaj ustrelil, potem pa sebe. Dekle je lahko ranjeno, gost pa težko. Kakor se je poizvedelo, je došli gost neki kapitan, ki je s tem dekletom mnogo potoval po svetu, ž njo zapravil mnogo de- narja, ali mu je naposled pobegnila. rž gld. 7 ajda gld. 9 leča gld. Tržne cene. v Ljubljani dne 22. septem. 1893. Pšenica gld. 8 50 kr. kr., ječmen gld. 6-50 kr., oves gld. 7 o0 kr., turšica gld. 6*25 kr , 12 kr., proso kr., grah gld. 6-50 kr., gld. 12 kr. fižol gld. 10. kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr) Loterijske srečke. v Line dne 16. septem. t. 1. V Trstu dne 16. septem. t. V Pragi dne 21. septem. t. 1. 37, 42, 36, 16, 70. 10, 12, 73, 38, 16. 75, 58, 86, 13. i i i > > > i i kaplj ice želodec 9 i i i izgotovljene v lekarni k „angelu varhu u BRAD Y a Kromerižu (Moravsko) i i i > i SO Staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (13 34) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice za želodec prodajajo se pi v Ljubljani: lek Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec ich ; v Škofji Loki: lek. Kari Fabiani dovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu v Ra : lek Dom Rizzoli lek Bersrmann: v Kamniku lek J. Močnik; v Črnomlju lek Blažek i Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave. Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahka popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa. z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. — Nedosegljiva je kot do- (14—43) datek k pravi kavi. Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobo se povsod. 1 2 kile 25 kr. Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk iü založba : J. Blasuikovi nasledniki. I J 'S 1