Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr. -flKt Za tuje drž. več poštni stroški. ,,Soča“ z ,Gosp. Listom' in .Primorcem' stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za trislopno petil-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 | in trikrat G kr., večkrat po po-, godbi. Vsa plačila vrše se naprej. ' !j Posamične številke po 3 kr. j Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici St. 9. Rokopisi se ne vračajo, Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. — Tiska »Goriška tiskarna" A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič). Zatiralci slovenske mladine. Odbor, ki zastopa naše stariše v borbi za slovensko šolo, se je osebno prepričal o nerabnosti Catinellijeve vojašnice za šolske namene; enako so se prepričali vsi stariši, ki so vpisali otroke v novo šolo, — in tudi zato niso poslali učeraj tje doli svojih otrok. Vsled tega je odbor naprosil zdravnika dr. Rojca, naj pregleda šolsko poslopje v zdravstvenih ozirih. Dr. Hojic je vestno pregledal prostore in izdal potem to spričalo : Naprošen od slovenskih starišev, ki imajo otroke godne za obiskovanje ljudske mestne šole, pregledoval sem podpisanec nekdanjo Catinellijevo vojašnico v Podturnu, namenjeno sedaj za šolsko poslopje. Ob tej priliki našel sem sledeče: Hišo neposredno obkrožujejo od ene strani zaporedoma Stranišča, k urni ki in odprta gnojišča sosednih kmetov; od nasprotne strani pa odprt smrdljiv odtok gnojišč in uličnega kanala. Voda v odprtem kanalu je gnojnica, ki zaostaja in vedno močno smrdi.*) oolska stranišča so v s r e d i poslopja in tako urejena, da h o d o ve dn o k u ž i 1 a z r a k v cel e m p o s 1 o p j u. Vse novozidane stene rečenega poslopja so še popolnoma vlažne in bodo — ako se okna zapro, še bolj pa, če se zakurijo peči — nezdrav sopar iz-parovale. Radi nezdrave lege, radi vedno okuženega zraka v najbližji okolici in v poslopju samem, bo to poslopje z a š o 1 o v e d n o n e s p o s o b n o ; dokler se pa zidovi ne posušijo, je že po postavi prepovedano prebivanje v takem poslopju tudi odraslim ljudem, — tembolj je pa nevarno za nežne otroke, ker je nevarnost velika, da dobe d i f t e r i t i s in druge nalezljive bolezni radi okužene okolice, ali pa d a v i c o in d r ug e bolezni radi vlage zidov in radi okuženega zraka v šoli vsled slabe lege šolskih stranišč. V Gorici, 19. januarja 1895. Dr Aleksij Rafael Hojic, zdravnik. Na podlagi lega strokovnjaškega spričala je šla nova pritožba na deželni šolski svet, — čegar dolžnost je zdaj, prepričati se o resničnosti v spričalu določno naštetih v nebo kričečih, uprav nečuvenih poman kijivostij poslopja, *) Doznali smo iz verodostojnega vira, da v tistem kanalu se je že utopil odrasel človek ; kaka nevarnost je torej tam še le za naše uboge otročiče ! O p o m b a u r e d n i S t v a. kamor hote zatiralci slovenske mladine pošiljati naše otročiče vsak dan v šolo. — Mnogi stariši so se sami prepričali, da so stene še tako mehke, da se s prstom lahko narede luknje v nje. In zdravstvena oblast odobri tako poslopje! Slovenci, zapomnimo si tako ravnanje z nami! Vsi z nami, vsi složno z odborom, vsi s «Slogo» in — Bog nam bo pomagal. Le v Njega še zaupajmo in v — lastno voljo, v svojo moč, v svojo možatost! Izdajic ne bodi med nami! poslancev dr. Aleksija Rojca in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda c. kr. ministra za bogočastje in uk. Po mnogih prošnjah slovenskih roditeljev v Gorici in po strogih ukazih c. kr. vlade je c. kr. mestni šolski svet goriški slednjič vendar določil dneve, v katerih naj se vpisujejo slovenski otroci mesta goriškega v na novo ustanovljeno mestno ljudsko šolo. To so bili dnevi 13., 14. in 15. januarja, in sicer od 8. do 11. ure predpoldne. G. kr. mestni šolski svet goriški ima sicer, ako se ravna po predpisih šolskega zakona z dne G. maja 1870 in po določbah državnega temeljnega zakona o državljanskih pravicah z dne 11. decembra 1867, natančen zapisek vseh slovenskih otrok na ozemlju mesta goriškega in onih, ki obiskujejo zasebno ljudsko šolo društva „Sloga" ; vendar je hotel dati slovenskim roditeljem priliko, da se izjavijo, ali želijo res ljudsko šolo z maternim kot učnim jezikom s tem, da vpišejo svoje otroke v novo šolo. Iz postopanja mestnega šolskega sveta in njegovih organov o lej priliki je razvidno, da mu je bilo na tern ležeče, da bi se pokazalo kolikor mogoče majhno število slovenskih otrok. Razglas c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 10. januarja št. 6, s katerim so se naznanili roditeljem dnevi in pogoji vpisovanja, objavljen je bil, dasi namenjen slovenskemu občinstvu, samo v italijanskem jeziku. Razobešen je bil samo v mestu in ne tudi v okolici mesta goriškega, a še v mestu bil je potrgan že prvi dan skoro raz vseh zidov. Vpisovanje ni bilo zadostno razglašeno; zato je moral šolski odbor, katerega so izvolili slovenski roditelji dne 5. januarja, izpolniti, kar je c. kr. mestni šolski svet opustil, ter sporočiti roditeljem odredbo šolske oblasti. Vpisovanje vršilo se je tako, da izmed dveh odposlancev c. kr. mestnega šolskega sveta je eden vpisovanje vodil, roditelje izpraševal in potrebno narekoval, med tem ko je drugi vse to zapisoval. Navzoč član mestne policije goriške, previden s potrebnimi imeniki, razkazi in zapisniki, je ob enem kontroloval, ali se izpovedbe roditeljev ujemajo s podatki, ki so bili njemu na razpolago, ter je delal svoje opombe, ako se je pokazala kje kaka razlika. Prvi dan smelo jo po več oseb h kratu v sobo, v kateri seje vpisovalo; mestni policaj stal je v predsobi, da bi vzdrževal red, ako bi trebalo: ali ves čas, vse tri dni vladal je med občinstvom najlepši red. Drugi dan smeli so roditelji v vpiso-valno sobo le eden po eden: mestni policaj je stal pred vrati v vpisovalno sobo, a občinstvo v predsobi in po stopnicah. Tretji dan prihajali so roditelji pred vpisovalca eden po eden, policaj je stal na vratih predsobe, a občinstvo se je gnetlo vrhu stopnic. Tako postopanje je imelo podobo nekake srednjeveške skrivne sodbe ter ni obujalo posebnega zaupanja pri čakajočem občinstvu. Ko je prvi dan odbila ura jednajst, vzdignila sta se vpisujoča uradnika in odšla, ne zmeneč se za roditelje, ki so že dolgo tam čakali na vpis. Drugi dan prišlo je več ljudij od onih prvega dne; pa vpisovalca sta veliko počasnejše delala. Ob enajsti uri odšla sta zopet, rekoč, da imata tak nalog, ter sta pustila 60 do 70 roditeljev, ne da bi vpisala njih otrok. Nevolja med občinstvom bila je toliko večja, ker nekateri so prišli že drugič v Podturn, ne da hi bili mogli opraviti, kar so želeli, in ker večina navzočih je morala pustiti delo in posle, da bi zagotovila svojim otrokom vpis v mestno šolo. Tretji dan je mestni župan vsled pritožb to nekoliko odpravil in uradnika sta vpisovala, dokler je bilo ljudij. Ali tretji dan bila je druga neprilika. Že prejšnji večer začelo je snežiti in po malem deževati, da je bila drugi dan po vseh cestah bruzgalica in sneg, katerih otroci niso mogli zmagovati. Šolski odhor bil je prisiljen, poskrbeti otrokom in roditeljem vozove, da so mogli od zasebne šole do podlurnske kosarne, po blatnih cestah in nepollakani ulici „Via Lunga". Vse te okolščine so vzročile, da roditelji in otroci so trpeli mnoge nepriličnosti in da mnogi niso mogli niti do tega priti, da bi svoje otroke vpisali. Zato je šolski odbor vložil prošnjo, naj se rok za vpisovanje podaljša, ozirom naj se vpisuje vsaj še prihodnjo nedeljo. Pri vpisovanju bila je mestnima uradnikoma vidna skrb, da sta vsled naloga, kakor sta rekla, kolikor mogoče otrok zavrnila. Dasi ne začne šola pred februarjem, bili so trije otroci zavrnjeni kot premladi, če tudi je eden rojen 6., drugi 8. januarja, a tretji 1. februarja 1890. Štirindvajset otrok je bilo zavrnjenih, ker so prestopili štirinajsto leto življenja, vkljub §. 32. zakona z dne |6. maja 1870., ki določuje, da otrok, ki je dolžan hoditi v šolo, sme se izbrisati še ie potem, ko more s spričevalom javne ljudske šole dokazali, da že zna najpotrejnejše reči. Omenjeni otroci ne morejo tega dokazati, ker še vedno obiskujejo ljudsko šolo s pravico javnosti. Sedemnajst v Gorici nastanjenih otrok so zavrnili, ker njih roditelji bivajo drugod, ne glede na razsodbo upravnega sodišča z dne 4. febr. 1881. (V, 1001), ki pravi, da vse postavne določbe, zadevajoče všolovanje otrok — §. 59. drž. š. zak., §§. 1, 10, 11, 22 dež. š. zak. — kažejo na to, da pri všolovanju otrok odločuje edino le njih bivališče in nikakor ne bivališče njih roditeljev ali postavnih zastopnikov. Jednajst otrok bilo je zavrnjenilv s pretvezo, da bivajo v šolskem okraju staro-gorskem, dasi ni meja med mestnim in sta-rogorskim šolskim okrogom, ki spada pod Gorico, natančno določena, dasi treba to mejo z ozirom na korist šole od mesta odrivati in ne pritegovati, dasi imajo dotični otroci v mesto samo četrt, k večjemu majhne pol ure, a na Ajšovico do šolskega poslopja blizu ene ure hoda. Ni pravično siliti otroke iz bližnje mestne okolice, ko se napravlja v mestu štirirazrednica, posebno ko ti otroci že zdaj obiskujejo zasebno šolo v mestu. Dva otroka z Grčine, ki obiskujeta zasebno šolo v Gorici, sta bila zavrnjena z opazko, naj se dasta vpisat v Krombergu. Jeden otrok, rojen in stanujoč v Gorici, je bil zavrnjen, ker je mati pristojna v Št. Ferjan. Trideset otrok z Grčine, spadajoče pod Gorico, bilo je vpisanih z opombo, da morajo hoditi letos v šolo v Kronberg; a opo-niti je, da šola v Kronbergu je prenapolnjena, da nad 30 ondašnjih otrok prav radi tega ni bilo sprejetih v šolo početkom šolskega leta. Osem otrok od Barke je bilo vpisanih z opombo, da letos naj hodijo v šolo v Št. Andrež. Šestindvajset otrok ni bilo sprejetih, ker bivajo zunaj ozemlja mesta goriškega, med tem, ko se sprejemajo otroci iz okolice v italijanske mestne šole brez ugovora. Italijanski otroci iz Gorice hodijo v italijansko šolo v Podgoro, da le število množe; slovenski otroci goriški se pošiljajo v Kromberg in v Št. Andrež; a slovenski otroci iz teh krajev se ne sprejemajo v mestno šolo go-riško. Torej okolica naj sprejema goriške otroke, ne pa nasprotno. Kaka pravica'je ta ? Podpisani stavljajo na Njegovo Vzvišenost gospoda c. k. ministra za bogočastje in uk naslednja vprašanja : 1. Ali je Njegovi Vzvišenosti znano to postopanje c. k. mestnega šolskega sveta goriškega pri vpisovanju v slovensko mestno šolo goriško ? 2. Ali hoče Njegova Vzvišenost za to skrbeti, da bo mogoče vsem otrokom slovenske narodnosti na ozemlju mesta goriškega dobivati šolski pouk na mestne stroške v šolah z maternim kot učnim jezikom? 3. Ali hoče Njegova Vzvišenost ukazati, da se vsi šolski otroci, ki so se pri vpisovanju v mestno šolo neposlavno zavrnili, brez odloga vpišejo v to šolo? V Gorici, 17. januarja 1896. Lov na slovenske otroke. Rojaki! Naši nasprotniki so pribrali že do skrajnosti izbruhe svojega peklenskega sovraštva do vsega, kar je slovensko. — V gorenji interpelaciji so podrobno opisani nečuveni spletkarski čini pri vpisovanju v slovensko šolo. Čitajte natančno, ljubi rojaki, pa zapomnite si dobro, za vedno, da boste imeli vedno pred očmi pravo sliko slovenskega mučeništva v središču Podlistek. Slepčovodja. Slika iz bosanske prošlosti. — Hrvatski spisal Iva L e p u š i ć; poslovenil Ivan Č e s t i m i r. (Dalje). Stopil je v prodajalnico in lepo pozdravil ago. Aga je pozorno opazoval mladeniča in nakrat so spomnil onoga slopčovodjo Anta, v tem mladeniču pa spoznal prav tistega malega Anta. «AIi je umrla ona nesrečnicaV» «Ne, dobri aga, glej jo kraj pota . Aga je segel v mošnjo in mu podal nekaj drobiža: Na, nesi jej! Nisem prišel, aga, da te poprosim miloščine . «česa tedaj želiš Glej, odrastel sem, in mogel bi opravljati vsako delo; ti pa si mi dejal pred tremi leti, da me sprejmeš v službo >. ' Ali no dobita toliko darov, da bi mogla živeti?* «Da, moreva. Toda glej me, kako sem vzrastel! Sramujem se, brez dela jesti tuj kruh, in sramujem se, da mo hrani slepica, dasi imam zdrave oči in močne roke*. slovenske poknežene grofovine goriške. In po tej sliki uravnajte vsi, kar Vas je zavednih Slovencev, svoje zveze z Gorico. Kdor je pa še nezaveden, tega poučite Vi drugi, ki se s ponosom prištevate zavednim sinovom naroda slovenskega. Vsak' pameten človek bi bil dejal, da po razsodbi upravnega sodišča je rešeno uprašanje o slovenski šoli. Toda pri nas v Gorici je še-le pričel najsrditejši boj, kakorš-nega ne pozna zgodovina našega narodnega preporoda, — to pa vsled malomarnosti tržaške vlade. Njena je krivda, ako so reči privrele tako daleč; ona je oživotvorila Ve-nutijevo paševanje v Gorici, — njo delamo odgovorno za vse, kar smo Slovenci doslej pretrpeli, - a delamo jo odgovorno tudi za vse tisto, kar se utegne pripetiti, ako zavre sicer mirna, krotka slovenska kri! Toda ni še dosti tega, kar je opisano v gornji interpelaciji 1 Čujte rojaki, zapišite si globoko v srce hudičeve čine in peklenske spletke nekaterih laških someščanov — in potem soglasno pomagajte, da stremo glavo tej ošabni hidri. Zdi se, da vpis otrok za mestno slovensko šolo je služil najprej v vse drugačne namene nego za šolske. Videlo se je, da naši zagrizeni nasprotniki so natančno vedeli za vse take stariše, ki so v kaki zavisnosti od laških gospodarjev. In tu je pričela uprav divja, srdita gonja za slovenskimi otroci. Razni gospodarji so kar zahtevali od zavisnih starišev, da morajo poslati otroke v laško šolo, sicer da jih zapode iz služb. Ali naši stariši so se hrabro držali in popustili raje službe nego da bi se udali peklenskemu terorizmu irredentovske sodrge. Uprav solze globokega ginjenja morajo zaliti sleherno rodoljubno oko, ko vidi toliko stanovitnost najrevniših slovenskih starišev. Čast jim! Oni zaslužijo venec narodnega mučeništva, pred katerim se morajo globoko ukloniti naj-imenitniše slovenske glave ! Čast vam, roditelji, ki se niste zmenili za hudičeve spletke irredentovskih predrznežev, kateri so se že preobjeli slovenskega kruha, a pride ura, ko jim slovenski narod povrne milo za drago, ali po domače povedano: ko jim plača z obfestmi vred vse njih grdobije! Doznali smo najrazličnejših slučajev, kako so laški nesramneži infamno pritiskali na slovenske stariše! Vse te slučaje zberemo in objavi m o z imeni vred na posebnem lepa k u. Rojaki! Te lepake razpošljemo najbrže tudi po vsej deželi s prošnjo, da jih razobesi na vidnem kraju vsako društvo, vsaka gostilna, vsak javen kraj. In vi rojaki, zapomnite si dobro imena tistih lahonov ter pretrgajte ž njimi sleherno zvezo! Nič ne kupiti pri njih, pa tudi nič prodati jim ! Ako pridejo kdaj med Vas, zapodite jih iz svoje srede! S takimi ljudmi nikake zveze! Agi je to vrlo ugajalo, zamislil se je in mu rekel: Ostani pri meni kot pomagač, in dam ti večje plačilo kakor kakemu drugemu*. «Bog te blagoslovi, dobri aga! Delati ti hočem za dva*. Anto je najel v nekem siromašnem delu mesta stanovanje, tamkaj namestil svojo slepo pomajko in oskrboval s svojim zaslužkom njo in sebe. Slepica ni več prosjačila miloščine. Aga je pripovedoval ta dogodek svojim prijateljem po mestu, ti pa se zamislijo, kako bi najbolje poskrbeli za svoje revne mestne slepce. Bili so trije. V mestu je bivalo še več slepcev, toda vsak na svojem domu, kjer so skrbeli za nje njihovi domačini. Trije pa so prosjačili. Salkiča, suh, visok človek s šarkijo,'1) Stojan in Mijat pa z goslima. Nikdo so ni rodil v mestu, a nikdo ni pomnil, kedaj da so prišli semkaj. Tudi ti slepci so sedeli ob semanjih dneh kraj mostu, čakajoči miloščine, drugače pa so hodili od praga do praga, prepevajo pesmi, kakor in kjer so komu ugajale. Salkiča je bil šaljivec, prihajal redno vsak dan v kavarno mojstra 3) bosansko narodno godalo. Goriške novice. * Prvi dan v slov. mestni šoli. — Po petletni borbi za ljudsko šolo, kakoršne zgodovina ne pozna, je bila učeraj otvorjena prva slovenska ljudska šola v Gorici. Ali kako ! Čujte! Došla je jedna sama deklica, a še ta vsa objokana, ker jo je oče šiloma tjekaj privlekel; gotovo je bil dobro plačan za to junaško delo. Vsi drugi stariši so ostali pri svojem protestu proti podturnski nezdravi, za šolo nerabni podrtiji; vsi otroci so došli kakor navadno v „S 1 o-g i n o“ šolo. Tudi otroci se vsi branijo, hoditi tako daleč v šolo. Došla sta že oba učitelja gg.: Domeniš in Lasič. Ker dež. šol. svet ni potrdil začas n i h učiteljic G u 11 i n in H a n n e 1, je župan Venuti skušal dobiti suplentinje, a se mu menda ni posrečilo; jedna gospodična je kar naravnost odklonila ponudbo, ker jej je predaleč v Podturn; druga je sprejela, a že na večer dala odpoved. K „slavnostni otvoritvi3 je došel sam „illustrissimo podesta" dr. Venuti, ki sije zadovoljno vihal znane brke; došel je tudi nadzornik Culot, — in o „slavnostni otvoritvi" je bil spisan — laški zapisnik, — — v slovenski šoli!! In s tem je bilo rešeno „italijanstvo Gorice", na kar je sior podesta zadovoljno odšel. * Ogenj. — Sloveča požarna hramba v Gorici. — Sinoči okoli 11 Va je nastal ogenj v Goriupovi tovarni kisa v Magistralni ulici. (Ta tovarna je pogorela menda že pred d verni leti.) Ljudje so tekli klicat požarno stražo, ki ima svoje prostore in vsa orodja vedno pripravljena le par sto korakov proč na Generališču. Gorela je sicer luč, a ljudjč niso mogli sklicati nikogar; kakor brez uma so tekli ljudje klicat ognjegasce in druge ljudi, ali razni možje, mnogi bivši ognjegasci, so došli, slavne goriške požarne hrambe pa ni bilo od nikoder. Jeden ognjegasec, ko so ga klicali, je zarežal nejevoljno : „E, spetta, che mi tiro su le braghe !“ — a ni ga bilo. Ali meščani niso hoteli čakati slavnih ognjegascev go-riških, marveč izvlekli so gasilke in drvili na lice požarja. Pridno in neumorno so delali ter ogenj tudi zadušili. Med gasilci smo videli gg. Krena R„ Collenza F., Culota M., Prinzig-a Iv., Kranjca K., Crassovitza, Peli-zona Ford., Visinlina Val., dr. Goderinatza, Vidoni Art. in Iv., jednega majorja in dr., katerih ne poznamo. Ko so ti meščani pogasili ogenj, došli so še le ognjegasci. Ti so bili seveda zelč osramočeni; nastali so razni, uprav tragično-smešni prizori. In za zahvalo bi bili nekatere gasilce kmalu — zaprli. * Odvetnik Morpurgo pred sodiščem. — Po dolgem, dolgem času in odlašanju se Abdule, kjer so se zbirali begi, age in odlični trgovci, on pa jih je zabaval, pevaje mestne šaljive in ljubavno pesmi, spremljevaje jih s šarkijo. Salkiča je ho-deval brez vodje, ali, ako hočete, bil mu je vodja dolga palica, s katero je iskal pred seboj poti, zatikajoč jo v zemljo ali pa bijoč ž njo po tlaku. Po govoru je poznal gotovo vsako dete v mestu. Stojan je bil še mlad človek. Tudi njemu so osepnice odvzele vid, na lici pa mu zapustile grde brazgotino. Vodilo ga je neko sirotče, a segalo mu jo komaj do prsij. Mijatu je mrena zarasla zenico, a bil jo že prileten. Vodil ga jo zdrav in čil človek, ki pa so je toliko polenil, da se je komaj vlekel pred slepcem. Oba slepca sta najraje zahajala v hanove,4) kjer jo bilo vedno dosti Seljakov, m tamkaj sta jim z junaškimi pesnimi budila spomin na slavo njihovih dedov. Ko je bilo nekaj v Abdulovi kavarni največ odličnih mohamedancev, spregovoril je Rašid-aga: (llojte ljudje! Videli ste in culi, kako je moj pridni dočak Anto lepo *) lian = krčma, gostilnica. je vendarle vršila kazenska obravnava proti židovskemu odvetniku dr. Marku Mor-purgo, katerega je tožilo državno pravd-ništvo radi hudodelstva krive prisege in goljufije. Sodn. dvoru je predsedoval svetn. Schmarda ; votanti svetn. Gironcoli, svet. tajn. Dell’ Ara in prist. Goronini; obtožbo je zastopal dr. San z in, zagovornik dr. P a-jer; od disciplinarnega senata odvetniške zbornice je bil navzoč dr. Golob. Čin je ta-le. Dr. Mor purgo je zastopal mladoletne otroke pokojnega Katnika, gostilničarja pri Lizi, brata sodnega sluge Katnika. Sodnik mu je določil plačilo v znesku 152 gld. 52 kr. Katnik mu je ta znesek plačal dne 23. julija 1887.. a Morpurgo mu je dal pobotnico. — L. 1894. je Morpurgo še enkrat zahteval ta denar; Katnik je trdil, da je vse plačal, — a M. ni odjenjal in je tožil. V tožbi je zahteval, naj mu Katnik pokaže pobotnico, ako je res plačal. Ker je Katnik pobotnico založil (mislil je, da jo je. zgubil), ni je mogel predložiti; ponudil je pa nasprotniku prisego; ako se bo branil priseči, potem priseže Katnik. Ali dr. M. je sam prisegel — in Katnik je bil obsojen še enkrat plačati. — Ali sreča je hotela, da je Katnik pobotnico dobil; pokazal jo je Morpurgovemu svaku dr. Enriku Luzzatto. Da je pobotnica prišla na dan, to je dr. M. zelo presenetilo; zato se je začel pogajati s Katnikom. Ali K. je zahteval povračilo škode za zgubljeno pravdo zastran nekega konja, katero mu je dr. M. zgubil vsled „slabega zastopanja", in še nekaj drugih zneskov, katerih K. ni prejel po krivdi Morpurgovi. Ker se je dr. M. upiral tolikemu plačilu, sledila je ovadba in po dolgem času torej tudi — obravnava. Hoteli smo prinesti obširno poročilo; ali čas in prostor nam tega ni dopustil. Zato le ob kratkem. Obtoženec sam bilstva ni tajil, ker jasno govori — pobotnica. Opravičeval se je edino s tem, da je povsem pozabil na plačilo, kar je lahko umeti, češ, da 13. jul. 1887. je imel 16 narokov pri preluri. Potem da ga je pa obnašanje Katnikovo vedno bolj utrjevalo v prepričanju, da ni dobil onega plačila. Predno je prisegel, je še enkrat pregledal vse knjige, a nikjer ni imel zapisanega plačila. On je bil torej v trdni veri, da plačila ni dobil. Predsednik se je začudil, kako je mogel povsem pozabiti na tako izredno plačilo v onem mesecu; vseh drugih plačil je prejel 159 gld., a jedno samo 152 gld., da bi mu tako izginilo iz spomina? Dalje je pisal tudi pobotnico, kar je tudi okoliščina, da bi se moral na vso to spomniti. — Obtož. je dejal, da je takrat najbrže mislil na svoja dela pri sodišču. Priča Katnik je poet prisego razločno pripovedoval, kako je vse bilo; potrdil je obtožnico v popolnem obsegu. Izrekel je tudi preskrbel svojo pomajko. Naš Salkiča nima nikogar, ki bi skrbel za-nj, ker nima niti otrok niti posinovcev. Glejte Stojana! Njega vodi neko sirotče, a ga često zavede v stran poti. Mijata vodi neki lenuh, katerega bi moral, dasi ima zdrave oči, še kedo voditi. Ni mi žal vsled tega, ker svet hrani in brani pred zlom slepce, ali žal mi je za one vodje, za onega Mij atovega zaston jika (pote-penca); mimo njihovih vodij pa sujejo nesrečnike tudi z jedne in druge strani. A ker nimajo ti reveži svojcev, da poskrbe za nje, kakor Anto za svojo pomajko, poskrbimo vsaj mi za svoje domače nesrečnike. Ustanovimo hairišče,2) da hairišče3) ne ostavi nas. Jaz podarim v ta namen svoj han kraj mesta, ki mi itak ne donaša mnogo dobička, in tamkaj namestimo slepce, za stroške, njihovega vzdrževanje pa poskrbimo sami, kajti vera nam nalaga, da od svojega premoženja delimo siromakom*. Prav je tako , spregovoril je neki sivobrad beg, Hoda tudi v hanu potrebujejo slepci vodjo, ki bi opravljal posle in skrbel za slepce*. (Dalje pride.) 2) zavetišče. *) t. j. nebesa, raj. prepričanje, da je M. vedoma krivo prisegel, da bi zopet dobil 152 gld. od njega. Drž. pravdn. namestnik dr. S a n z i n je temeljito zastopal obtožbo; umeje se, da moremo podati le glavne misli: „Ako bi sledil svojem prepričanju, tedaj bi moral reči, da obtoženec je vse sam priznal — in moje delo bi bilo končano. Ali ker je današnji slučaj nenavaden, bom nekoliko daljši v svojih izvajanjih. Da, izreden slučaj nas je zbral danes v tej dvorani! Hvala Bogu, ne pripeti se morda niti vsako stoletje, da o d-v e t n i k priseže po krivem, da s prisego z'a-nika nekaj takega, kar je sam poprej celo pismeno potrdil. — Današnji obtoženec je sam priznal b i t s t v o dejanja in to je za mene najboljši dokaz. Ali ničevo je opravičevanje, da se zatoženec ni več spominjal na prejeto plačilo. Po našem kazenskem zakonu in njega tolmačenju z najmerodajniše strani prisega potrjuje kategorično, absolutno resnico, t. j. da stranka brezpogojno ve, ali se je kak čin izvršil ali ne, — ne zadošča torej le prepričanje! Poglejmo, ali je dr. M. pomislil na posledice svoje prisege ? Mislim, da je! Ako kaj takega zahtevamo celo od priprostoga človeka, toliko več od odvetnika. — Dr. M. je dejal, da pred prisego je še pregledal svoje knjige, a plačila ni našel. Ako je bil tako gotov, da mu K. nikdar ni plačal, čemu je šel gledat še v knjige? To bi kazalo, da dr. M. ni bil gotov svoje stvari; ako drugega ne, moral bi se bil poroditi v njegovem srcu vsaj dvom, da je morebiti vendarle res, kar tako odločno trdi Katnik. On, ki je kot odvetnik imel dostikrat priliko zastopati stališče, da dokler je le še senca kakega dvoma, se ne priseže, marveč se prisega prepusti nasprotni stranki, je vendar prisegel — v škodo nasprotniku. Dr. M nam je dokazal tekom cele obravnave, da ima izboren spomin, da se točno spominja vseh podrobnostij, kaj je govoril s Katnikom ob tej in oni priliki, kaj je govoril Katnik in še polno drugih malen-kostij, ki so se pripetile pred G in več leti. Ali ne spominja se prejema tolikega zneska, ko je komaj za toliko prejel vsega drugega denarja v tistem mesecu od svojih klijentov; ne spominja se, da je prejem potrdil celo s pobotnico, kar je tudi okoliščina, da bi se moral lože spominjati na plačilo. Dr. M. je izustil trditev, da zato ni terjal Katnika do 1. 1894., ker je smatral K. za reveža, ki bi mu itak ne mogel plačati; zato je svojo terjatev položil „ad acta“. Ali ko je K. dobil par tisočakov na lotu, potem še le da ga je terjal. — Ali kako r a z k r i n-k a n j e j e doživel dr. M.! Pokazalo se je. daje dr. M. zastopal mladoletne za veliko zapuščino. Znesek 152 gld. bi se dr. Morpurgu izplačal od dedščine in to od denarja, ki je bil naložen na „Montu". Dr. M. je gotovo dobro vedel, daje plačal Katnik velike svote v imenu mladoletnih iz zapuščine pokojnega brata. Kako to, da je kar na-k r a t smatral K. za reveža in ono svoto kot izgubljeno? To je za me okoliščina, ki vse dokazuje! Morda se mi poreče, da dr. M. po prisegi je bil takoj pripravljen, povrniti vso škodo ; čemu je bilo treba ovaditi ga državnemu pravdniku? Ali K. postopanje je bilo povsem naravno; on je zahteval le svoj denar, le povrnitev škode. Toda razna očitanja K—n so postranske reči; glavno je to: evo pobotnico, katero je spisal M. sam, vsled katere bi se mu moral vriva ti vsaj kak dvom in prepustiti prisego raje nasprotniku. — Kake uzroke je mogel imeti dr. M. dvomiti v poštenost Katnikovo, ki je hotel priseči, da je vse plačal? Vedeti je moral, da K. ni revež, da je v ces. službi, da je ''dobil celo večjo svoto na lotu, — da torej ne bo prisegal po krivem, To odločno nastopanje K—ovo bi mu bilo torej moralo vzbujati dvom, da bi pripustil prisego raje njemu, ker se je vsega dobro spominjal. — Toda tega M. ni storil! On je dobro vedel, da K. nima pobotnice, sicer bi jo priložil civilni pravdi, zato se je drznil priseči sam — po krivem. Naj končam! Izjavljam le še, da jaz ne poznam razločkov med osebami! Naredimo le malo prispodobo. Ako bi bil na Mor- purgovem mestu danes kak priprost človek, in da bi se izgovarjal, da je prisegel v pozabljivosti, — ne bi mu verjeli in obsodili bi ga. Enako predlagam v današnjem slučaju, da se odvetnik dr. Marko Morpurgo obsodi v zmislu obtožnice radi hudodelstva krive prisege in goljufije." Za njim je govoril dr. Pa j er, ki je dolgočasil 2 72 ur' vse °d kraja. Dajal je lekcijo o tem, kako človek misli, kako se vrši dušni proces pri spominjaju itd. Cel gozd kar tje vrženih mislij, često uprav nesrečnih sofizmov, da so poslušalci pogosto kar debelo gledali in majali z glavo. Včasih se je pokazal jako malenkostnega, n. pr. v napadih na ubogega sodnega slugo (katerega si je često privoščil) *), v insimacijah o ne-| kakih zlobnih spletkah itd. Gospod komen-I dator je ta dan veliko zgubil na ugledu svoje zgovorniške spretnosti. Konec je bil ta, daje bil d r. Morpurgo oproščen, ker sodni dvor ni dobil prepričanja, daje vedoma s prisego potrdil neresnico. — Drž. pravdnik je prijavil pritožbo ničnosti. A1 i j o t u d i r e s p o d a. o t e m b o m o poro č a 1 i, ker nas jako zanima ta razsodba o „krivi prisegi". Doslej smo bili vajeni na same obsodbe. Redko kedo je odnesel pete in vsi izgovori na slab spomin niso nič izdali. Zdaj pa stojimo novi razsodbi nasproti, pri kateri igra spomin važno ulogo. — * Potrebno društvo! — Veliko imamo v Gorici društev, ki skrbe za narodno pro-bujo in za vsestranski napredek Slovencev ne le v mestu, marveč v obče v vsej deželi. Ali zadnji nenavadni časi zahtevajo ustanovitev še novega društva za gmotno podporo vrednih in poštenih rojakov naših, ki so bodisi preganjani od lahonske svojati, — ali pa bi se radi -postavili na lastne noge in ustanovili kako obrt. trgovino itd., a nimajo dosti gmotnih sredstev. Nekatere podpore bi se kar darovale: dajala bi se posojila na odplačevanje po obrokih, za kar bi lahko posredovala posojilnica. Nekaj takih posojil bi utegnili morda zgubiti, vseh pa ne. Veliko ljudij, vrednih in poštenih, bi spravili na lastne noge. Tako delajo Čehi. V kratkem priobčimo uzorec pravil. — Rojaki: v takem delu je naša prihodnost v Gorici! Nasprotniki bodo še bridko obžalovali, da so tirali boj do take skrajnosti! * „Slovenska Zveza" v Št. Petru priredi v nedeljo ob 5. pop. veselico s petjem, vojaško godbo, govorom, deklamacijo, šaljivim prizorom, opereto „Vinska p o s k u š-nja" in s srečkanjem. —• Vstopnina za neude 20 kr., sedeži 10 kr. — Cisti preostanek je namenjen ubogim otrokom slovenskih ljudskih šol v Gorici. Ta rodoljubni čin nas je zelo razveselil. Rojaki po deželi, posnemajte ta zgled! Hudi časi so nastopili, zato morajo vsi Slovenci v deželi kot en mož stati na strani zatiranih slovenskih meščanov goriških ! * Občni zbor telovadnega društva „Goriški Sokol" bo v nedeljo teden 2. tebr. t. I. ob 3. pop. v društveni dvorani. Spored po pravilih. — Načelništvo. Veselica v nedeljo se je dovršila dobro v vsakem pogledu; občinstva je bilo mnogo; spored se je vršil v popolno zadovoljnost. Tamburaški zbor (15 udov) je žel viharno pohvalo. Na koncu je dodal še „Lepa naša domovina". — Živahna plesna zabava je bila zaključena ob 2 popolnoči. — Več v „Soči". * Važna brošura. — Znameniti zagovornik predelske železnice inženir Karl B ii-c h e 1 e n je tiskom izdal svoj govor v niže-avstrijskem obrtnem društvu z dne 8. nov. pret. 1. pod naslovom: „Die Entvvicklung des Eisenbabmvesens Oesterreichs im Gcgensatze zu Ungarn". Dodan je tudi zemljevid raznih železnic s projektovano predelsko in ono čez 1’lire> — Tudi v tej brošuri čitamo, da edina prava zveza Trsta s severom bi bila le po *1 Da se predsednik odvetniške zbornice, dež. poslanec in odbornik, tako veljaven mož pri javnem zagovornišlvu zadira v osebo sodnega slufte, to kaže, da gospod komendator čuti svojo vzvišenost nad sodnim slugo, — ali pri vseh razsodnih poslušalcih je škodil svojemu ugledu, Kalniku ni pa prav nič škodil. To brez ovinkov! — U r e d n. omenjenih dveh progah. Trst propada, ker tako hočejo Madjarji, ki podpirajo na vse kriplje Reko, dočim Avstrija drži roke križem. Tudi podržavljenje južne železnice bi bilo zopet le Reki in Madjarom v korist, zato se toliko potezajo zanj. Kdor drugače govori, pravi Buchelen, je zagovornik svojih „Kirch-thurm. — Interessen“.— Kdor se hoče natančneje poučili iz te brošurice o železniškem uprašanju, naj si jo omisli. Dobi se na Dunaju v tiskarni vojaškega lista „Reichs-w e h r“ G. David et A. Kleiss. V Solkanu je umrla v petek obče spoštovana gospa Ana Mozetič r. Kovačič v 75. letu starosti. Pogreb bo jutri ob popoldne. — Žalostni rodbini naše iskreno sožalje. Elcktriška razsvcčava? — Že kaka tri leta se govori in piše o dveh načrtih, kako uporabili tok Soče za uporabo elektrike kot razsvečavo in gonilno moč pri obrtnih podjetjih. Ob enem bi elcktriška sila vzdignla nizko ležeči studenec M r z 1 e k na solkanskem svetu in pošiljala ga v Gorico. Prvi načrt sta izdelala gg. Franc pl. M u 1 i t s c h in Adolj Hardmejer. Ona dva nameravata narediti v Soči jez pri 68 km. 910 m. koroške ceste, ki bi bil dolg 45 m. in visok 7 m. nad navadno višino vode. Na parceli št. 1126/1. občine Št. Maver bi pa stalo poslopje s stroji; od tam bi šla elektrika po žicah v zemlji in nad njo v osrednjo postajo v Gorici. — Komisija bo pregledovala ona mesta 30. t. m. ob 10. predp. Drugi načrt je predložil g. Karol Hunte m ii 11 er. On bi napravil jez v Soči blizu občinske meje deskelske in solkanske, dolg 60 m. Poslopje za stroje bi stalo na parceli 1999/2 občine solkanske. — Komisija bo na licu mesta 27. t. m. ob 10. predp. Kdor misli kaj oporekati, ako ima kake zahteve itd., naj se oglasi pri komisiji ali pa stori to že pismeno na c. kr. okr. glavarstvo v Gorici. Nova iznajdba Slovenca. — Slišali s mo že, nekateri pa so nas prepričavali o resničnosti tega, ker so čitali spričevala raznih strokovnjakov, da je iznašel neki naš rojak iz Solkana novo hidravlično kolo za tovarne, ki delajo s pomočjo vode. To kolo je prirejeno baje tako, da mu ne ovira delovanja ne povodenj in ne plitkost vode. Deluje pa tudi pod vodo. Doslej pa ni tako, kajti tovarne si morajo pomagati s parnimi stroji v slučaju povodnji in plitkosti vod. Ako je res tako, kakor smo čuli, tedaj bi bilo želeti, da bi iznajdba ostala lastništvo Slovencev in ne ptujcev, kateri ponujajo že denar za priskrbljenje patentov. Na vsak način hi bilo dobro, da se o stvari prepriča kak izvedenec slovenskega rodu, ki bi potem mogel poročati o veljavnosti te iznajdbe. t Dr. Manrovich Josip, bivši dolgoletni župan in dež. poslanec, je umrl v 8. t. m. ob 5 y2 zjutraj; smrt se je pričakovala že nekaj časa. — Pokojnik je bil rojen 22. nov. 1816. iz navadno rodbine. — Zdravoslovne nauke je dovršil na vseučilišču v Padovi. Kot zdravnik se je naselil doma v Gorici, kjer si jo pridobil zaupanje najboljših rodbin. — Že 1. 1848. je bil član tedanjega mestnega zastopa pod županom Bujatti-jem; enako 1. 1861., ko je počela ustavna doba. L. 1882. je bil izvoljen županom, kar je ostal do 1. 1895. V dež. zbor je prišel 1. 1870. in je bil tam do letos, ko so ga odstranili na jako nedelikaten način. Olan kmetijske družbe je bil nad 50 let. „Primorce44 je letos dobil veliko novih naročnikov v celi deželi. Prvo mesto zavzema Rihemberg, ki ima nad 100 naročnikov. Samo v Ri-hembergu ima torej P. > več naročnikov nego vladno m a Šilce v celi deželi! — V St. Andrežu in v Cerknu jih je nad 40, Vogersko 30, Podgora 45, Plave 24 itd. Ako bi se povsod potrudili naši somišljeniki, kakor v omenjenih krajih, bi imel «P.» lahko kmalu 3000 naročnikov; potem bi bil še večji! — Prim.> priporočamo Slovencem v drugih de-želan, kjer imajo prvo dolžnost do i svojih listov; iz «P.» izvedo vse glavne dogodke pri nas. Iz Kamenj pod Čavnom nam poročajo : „Dne 17. p. m. je bil v Kamnjah enoglasno županom voljen g. Jožef Slokar, prejšnji večletni župan, v splošno zadovoljstvo in trdno prepričanje, da bode najvredniši in pravi naslednik nepozabnega r. Valiča, ter da sc v občino povrne prejšnji ljubi mir, ki je bil lani radi volitev malo rušen". Tatvine v beneški Sloveniji. — Zadnji čas se dogajajo v raznih krajih prav drzne tatvine, ali večinoma s slabim uspehom. V Mazarolisu so neko štacuno za kakih 300 lir; v Ažli in Briščah so uzmoviči večkrat skušali udreti v stanovanja, a so jih odpo-dili. Ljudje sumijo, da delajo to cigani. V Dolcu je pobrala davica precej veliko otrok; nekaterim rodbinam je kruta smrt ugrabila kar po dva ljubljenčka. Iz D regi n ja nam pišejo: „Pred dvema mesecama si je preparal na Koroškem trebuh mlad mož iz naše vasi; zadnjo soboto v preteklem decembru ga je posnemal v tej najnovejši samomorilni umetnosti še 19-leten fant, tudi iz Breginja. Umrl je v enem dnevu/ Iz Avbera nam poročajo: V Hruševici pripetila se je huda nesreča, pogorelo je štirim kmetom precej pohištva, štale, skednji, hlevi in zraven, kar je najhujše, pogorel je tudi jeden sam posestnik, nek Jožef Tavčar. Iz ognja izvlekli so le golo truplo brez polovice nog in rok. Škode preko 3000 gl. Ostala Slovenya. *Trst. Tržaški statistiški urad je iz-računil, da je štela občina tržaška dne 31. decembra pr. leta 161.886 prebivalcev. Izra-čunil je dalje, da se je prebivalstvo pomnožilo v poslednjih 5 letih za 6415 prebivalcev. — Podrli so na trgu pred poštno palačo tržaško oni neestetiški vodnjak in na njegovo mesto pride lep, monumentalen vodnjak. Te dni so pa pričeli na istem trgu odstranjati tlak, kajti na trgu nasade dva vrtca. Ako zima ne bode ovirala dela, bode do spomladi trg urejen in potem bode poštni trg izvrstno jeden izmed najlepših trgov tržaškega mesta. — Umrl je urednik „Mattina" Matcovich, o katerem poročajo, da je študiral v Padovi. Leta 1859. se je bojeval kot prostovoljec pod zastavo generala Medici, a leta 1866. je bil — v Garibaldijevem taboru. Po vojni je bil časnikar v Italiji. Leta 1877., je došel v Trst, kjer je uredoval „Indipen-pente“, bojevito in živahno, kakor naglaša isti „Indipendente" v svojem nekrologu. Pozneje je v Spletu uredoval list „Avvenirc" tako srdito, da se je moral list preseliti na Reko. Povrnivši se v Trst v letu 1884. uredoval je nič manj srditi list „Alabarda", dokler ni kar na enkrat obtičal v „konservativnem" taboru kot urednik „II Mattina". Bivši Garibaldinec je umrl torej kot urednik po avstrijski vladi podpiranega časopisa. * Razpisane službe. — Pri glavnem ca-rinarskem uradu v Trstu izpraznjenih je več mest carinarskth vežbenikov. Prositelji morajo imeti one sposobnosti, katere se zahtevajo od dotičnikov, ki namerujejo vstopiti v državno službo: dokazati morajo, da so izvršili povoljnim vspehom viši gimnazij ali višo realko ali koji drugi, tem šolam jedna-korodni zavod, ter da so zmožni luškega, nemškega in slovenskega ali hrvaškega jezika. * Tržaški magistrat in ravnopravnost. — Poročali smo svojčas, da je odvetnik dr. Gregorin v Trstu dobil od tržaškega magistrata v neki neznatni stvari italijanski pisan odlok. Pritožil se ja na namestništvo in to odločilo magistratu, naj izda dotični odlok v slovenskem jeziku. Mestna delegacija se je pritožila na ministerstvo, a ker ni tam nič opravila in je ministerstvo potrdilo namestni-ški odlok, je delegacija sklenila, da se nikakor ne uda ministerski razsodbi in da bode tudi v bodočo vse spise reševala jedino v laškem jeziku. Kje je Trst, v Avstriji ali — v Italiji! — „Piccolo" od 16. t. m. pripoveduje, da se je širila po Trstu 15. zvečer govorica o zmagi Italijanov pri Makali. Vsled tega so bili navdušeni vsi italijanski krogi, vsi so jo razširjevali z veseljem, a tudi „Piccolov" telefon je bil kar zaseden le z vprašanji o reničnosti zmage. V društvu „Filarmonica" so pretrgali predstavo, v kavarnah „Stella po-polare", „Specchi", »Municipio", in po re-stavrantih in drugod je vse mrgolelo vsled „si liete notizie". Tako poroča „Piccolo" o navdušenju pri negotovi zmagi; kaj bi se bilo zgodilo pa, ako bi bili gospodje zmage gotovi? Kaj ima od italijanske zmage v Afriki avstrijski Trst, da se tega toliko vesele njegovi prebivalci italijanske narodnosti? Vprašamo še: Ali so se tega veselili avstrijski podaniki italijanske narodnosti, kateri so še ne-odrešeni, ali pravi domorodci, oziroma v Trstu prebivajoči podaniki italijanskega kraljestva? Ako so bili zadnji, tedaj se nam nameče misel — sode po „Piccolu" — da so vsi prebivalci italijanske narodnosti v Trstu — tudi italijanski podaniki. Istcrski deželni zbor je imel tretjo sejo 15. t. m. Seja je bila zopet burna. Govoril je posl. dr. Trinajstič hrvaški, in protestoval proti temu, da ni v zapisniku hrv. govorov, kar je seveda razburilo živce italijanski gospodi tako, da mu je odvzel besedo predsednik. Posl. Mandič in J e n k o sta podala predloga v hrvaškem oziroma v slovenskem jeziku, a predsednik je izjavil, da ju ne pripusti v razpravo, ker sta sestavljena v jeziku, katerega zbornica ne razume. — Tako se spoštuje torej zakon in ukaz dunajske vlade! Rinaldini je pripeljal bil seboj že k prvi seji hrvaškega stenografa, a predsednik mu je odkazal mesto na — galeriji! Torej stenograf, odposlan na ukaz dunajske vlade, nima prostora pri mizi poročevalcev italijanskih časopisov! Tako se godi v Istri pod vlado------------!— V seji 17. t. m. je zahteval zopet posl. Mandič, da se popravi zapisnik prejšnje seje (ker ni bilo v njem hrvaško-slovenskih govorov in predlogov). na kar se ni oziral predsednik. Poslanec L a g i n j a ni hotel storiti obljube na italijansko formulo, čemur so sledili! burni prizori v zbornici in na galeriji. Poslanec dr. Dinko T r i n aj s t i č je govoril proti podpori učitelju Maligoju. Poslanec Vidulich je interpeliral vlado radi šole na Šušku, T r i-n a j s t i č radi iztirjevan ja davka. M a n d i č je zagovarjal prošnjo učiteljev in ga je podpiral K o m p a r e, proti prošnji sta govorila G a m h i n i in C o s t a n t i n i, strastno napadajoč učitelje po deželi. S p i n č i č je vzel učitelje v svojo obrambo in se spomnil v govoru piranske uljudnosti nasproti slovanskim poslancem. Po tem govoru jeprovzročil poslanec V e n i e r nezaslišan škandal, a Ver-gottini je vskliknil : Kje drugje bi vas bili ubili, kateremu vskliku je pritrjeval Bennati. Koncem seje je prišlo do strastnega prepira med posl. Gambinijem in predsednikom. V Kastvu so se vršile obč. volitve. Zmagala je stranka stare „Naše Sloge", a pogorela ona „Prave Naše Sloge". Živeli zvesti volilci! 0 razmerah v deželnem zboru ister-skem piše „Reichspost: „Kako uprav smešno razumevajo v italijansko-liberalnih krogih resnično obstoječe odnošaje, je razvidno zopet iz jednega članka v „Indipendenteju". Ta italijansko-židovski list je zagrešil, pišoči o položenju v Istri, nastopni značilni stavek: „Sedaj je torej gotovo, da vlada smatra Istro dvojezično pokrajino". V pokrajini, v kateri živi 8/s Slovanov in 2/5 Italijanov, trebalo je tržaškemu Židu še le vlade, da se je osvedočil o obstanku Slovanov. Do sedaj je bila torej večina prebivalstva v Istri nema, kajti dežela je bila po „Indipendentu" jednojezična in ta jedini jezik je govorila — le manjšina. Možno je morda prisiliti jednoje-zičnost v deželnem zboru s tem, da se maše usta drugače govorečim in da se le ti ven pode, ali to se ne posreči*patronom „Indi-pendentejevim", da bi udušili jezik stotiso-čem zvestih avstrijskih državljanov. Izvestni krogi so morda res še-lo sedaj prišli do spoznanja, da Slovenci na Primorskem tudi obstoje in da uživajo celo ustavne pravice, ali za stvar samo je to brez pomena, kajti slovensko prebivalstvo Istre si je dovolilo eksistirati že popred, predno je bil s te strani pripoznan njega obstanek". Omika istrskih Italijanov. „Edinost" poroča: 11. t. m. se je vozilo 8 hrvatskih in slovenskih poslancev na parobrodu iz Poreča v Trst. Ker pa je bila silna burja, so bili prisiljeni, kakor vsi drugi, izstopiti v Piranu. Že na parobrodu ponudil je neki voznik poslancem svoj omnibus, da jih popelje do Trsta. Takoj na pomolu začeli so italijanski signori (a ne „popolani", kakor piše „II Piccolo") zasramovati slovenske poslance ter so jih spremljali po vsem mestu z vskliki : „Fora i ščavi! In mar con loro! Farabulti! Abasso Spinčič! Pereat Mandič!" itd. itd. Ker pa ni bilo nikjer videti redarja ali pa orožnika, bežati so morali poslanci iz mesta, kjer so blizu Starega gradu pričakovali najeti voz. Ali voza ni hotelo biti! In deček, poslan pogledat, da-li prihaja voz, povrnil se j^ z naznanilom, da voz ne prihaja, pač pa i signori!! Signori so prišli res in kakih 20 minut po poti zasledovali naše poslance, psovali jih in metali kamenje za njimi! Pri županu piranskem, znanem Fragiacomu, si niso upali naši poslanci oglasiti se za pomoč, dobro vede, da niti na vladin ukaz ni hotel o času znanih izgredov radi napisov dati na razpolago svojih redarjev. Naši poslanci so imeli seboj dva nosača za prtljago ; a tudi ta dva sta najeden-krat odrekla, da ne gresta dalje, dasi sta bila prav dobro plačana. Laž je torej, kar pravi „Piccolo", češ, da nista hotela plačila in da sta celo izjavila, da hi ona dala rada po 1 gld., da ne bi bila nosila prtljage hrvatskih poslancev. Poslancem ni ostalo dru-zega, nego da so morali v najveći burji iti peš štiri in pol ure in sami nositi prtljago. Jako značilno je, da sti poslanci dotekli in pretekli dve kočiji in da so se dotičniki skrivali na vozeh. To utegne raztolmačiti sicer nerazumljivo dejstvo, da so v Izoli že znali, da prihajaio hrvaški poslanci in da poslednji niti v Izoli niso mogli dobiti vozov. Poslanci so brzojavili okrajnemu glavarstvu v Koper o napadih ter so zaprosili dve kočiji in asistencijo. Jedno in drugo je bilo sicer do-poslano, ali prepozno, ko so poslanci že došli v finančno kosamo pred Koprom, ne da bili srečali vozove. Poslanci zato niso šli po glavni cesti v Koper, ker so nedaleč od Kopra (pri cerkvi v Semedeli) opazili dva mladeniča, katera sta bila menda na straži, da javita v Koper prihod poslancev, kajti znzrši te, sta hitro odbežala v mesto. V fi-nanči kosami so bili poslanci prav prijazno vsprejeti in postreženi, kolikor je bilo mogoče. Na dovoljenje finančnega nadzornika so poslanci tudi prenočili v finančni kosami na posteljah stražarjev, prepuščenih jim dobrovoljno. Hvala jim presečna na tem". „11 Mattino" pa nekako uradno popravlja to vest tako, da so zasledovali poslance v Piranu le nekateri „ragazzetti". Kdo je pa tem nezavednim „ragazzettom" naznanil, da so to slovenski poslanci? Kdo jih je nahujskal, da so res metali za poslanci kamenje — kakor priznava sam „Mattino" v uradnem popravku — ajih n i s o z a -deli'? Torej, odgovori nam, „Mattino!" Slovenci, učimo so od Čohov! — Na Češkem imajo raznovrstna narodna podjetja, tako n. pr. narodno podjetje z delnicami po 10 gld., katero uspeva veduo boljše. S takimi ustanovljajo Čehi razne tovarne. V Budjeje-vicah imajo že tovarno svinčnikov, katera ne more izvrševati vseh naročil, a v kratkem se preseli v Budjejevice iz Prago (Karlina) tudi tovarna črnila ; v kakem drugem češkem izpostavljenem kraju ustanove pa pivovarno. Kaj delamo pa mi Slovenci ?! Lopa misel. — „Edinosti" pišejo: Leta 1905. nameravajo prirediti v Pragi vseslovansko narodopisno razstavo. Gotovo bode to zanimalo vsakega zavednega Slovenca, in rad bi se sleherni udeležil te razstave. Ali, ali! kje bode pa denar za stroške? Temu se da pa tako pomoči: Vsaki naj si v ta namen omisli pušico, v katero naj, počenši z novim letom 1890. uloži vsaki dan 1 novčič. Ker je tja do 1. avgusta 1905, ko bode čas iti v Prago, 3501, tedaj bi se nabralo tako v tem času okroglih 35 gld.. kar bode, mislim, zadostovalo za vožnjo. Kdor hoče nadalje prihraniti kaj za druge stroške ob času bivanja v Pragi, uloži naj vsaki nabrani goldinar sproti pri poštni hranilnici, ali bolje pri kakem domačem denarnem zavodu, od kojih dobi 7 do 9 goldinarjev obresti. Tako-bi narasla svota do 44 gld. Ako bi pa primanjkovalo še kaj malega, naj si pa vsaki po svoji moči pomore. Misel je dobra, le dobre volje je treba, pa pojde. Jeden novčič na dan zmore sleherni siromak, če tudi zasluži samo 30 kr. na dan. Pa tudi drugi, ki ne služijo, in ki žive od druzih dohodkov, n. pr. kmetje in drugi, lahko isto store, in tako naraste svota brez nikake žrtve in vesel bode slednjič vsakdo, ako si bode mogel ogledati vsakdo, ne samo razstavo, ki bode vsakako velezanimiva, ampak tudi divno, zlato slovansko Prago. Poleg tega bode videl še drugih mest, n. pr. Dunaj in druga. Na ta način bi se moglo udeležili bodoče vseslovanske narodopisne razstave v Pragi — več tisoč Slovencev. Tako ogromno število romarjev skoro istodobno, bi imponovalo, in svet bi doznal, da smo i mi na svetu. Marsikateri povpraša morda : kdo bo pa živel do takrat ? Jaz pa odgovarjam, da, ako kdo ne doživi, naj prihranjeno zapusti družbi sv. Cirila in Metoda! — Torej na delo! Jaz sem že pričel. Slovenščina pri finančnih oblastih. Slučajno nam je prišla v roke, piše „Edinost", tiskovina „Izkaz dolžnosti", katero izdaje davčna administracija tržaška. Tiskovina je sestavljena v treh jezikih, slovenščina seveda na zadnjem mestu. To pa bi še potrpeli, da je naš jezik na zadnjem mestu, ali o tem ne moremo in ne smemo molčati, da se naš jezik maltretira na toli nečuven način. Tako postopanje moramo obžalovati tem bolj, ker imajo finančne oblasti vse polno uradnikov popolnoma veščih slovenskemu jeziku. Prosimo vas, pročitajte to-le kolobocijo : „Ker se po finančni postavi za leto .... od čistega dohodka od hiše št.....v . . . ., tera je prosta od davka hišne najemščine, ima plačati ena petstotna davšina, zato se ima sledeči izkaz popolnoma napotilni in naidalje do 31 prozinca........podpisani oblasti po- slati, drugači pri odmerenjo davkarna knjino tirjavo obresti se ne bo moglo obzira imeti". — Kaj pravite k temu? Ali si moremo potem misliti bolj krvave ironije nego tiči v tem, da nam v očigled laki uradni slovenščini še očitajo, da kmet ne razume pismene slovenščine, iz česar prihajajo potem do toli ljubega jim zaključka, da je kmetu pač vse-jedno, ali dobiva slovenska, ali nemška, ali italijanska obvestila ? ! Če nam že nočete pri-poznati druge pravice, pa vsaj davke tirjajte od nas v jeziku, kojega bodemo mogli — razumeti! Štajerska. — „Katoliško podporno društvo" v Gel ji je imelo leta 1894. gld. 1489-42 dohodkov, gld. 2314-12 stroškov, torej zgube 824-70. Društveno premoženje znača 2700 gld. Društvo vzdržuje petrazreduo dekliško šolo z otroškim vrtom. — Nemški „Studentenheim" v Gelji je še vedno na papirji, ker ni cvenka, da bi bilo zagotovljeno uresničenje. — V Laškem Trgu so obiskovali Slovenci nemško glediščno predstavo, a ne le to, marveč so pri igri — tudi sodelovali. Neki slovenski trgovec- pa prodaja žveplenicc „Sudmark", katerih dobiček je namenjen za pokupi slovenske posesti in potlačiti slovenske kmete. To so zares zavedni Slovenci. — V Trbovljah se je vršila občinska volitev, pri kateri so bili izvoljeni narodni možje. — Na ptujskem gimnaziju je umrl profesor Luka Kun s tek. Bi! je značajen narodnjak ter vesten učitelj. N. v m. p. ! Koroška. — Dne 20. t. m. so se sešli v Celovcu odposlanci vseh koroških obrtnih zadrug, da se posvetujejo glede obrtne novele, katero je vlada predložila državnemu zboru in se dogovore, kaj storiti v varstvo svojih koristi]’. — Celovški „Mir" v svoji prvi številki opominja koroške Slovence, naj se pripravijo za deželnozborske volitve ter prinaša v to svrho poučljiv članek. V deželnem zboru je zastopano 5 volilnih okrajev z 9 poslanci, kje so prizadeti Slovenci. Volijo namreč skupaj sodiščni okraji Pliberk, Kapla, Doberla ves, Velikovec 2 poslanca; Borovlje, Celovec in Trg 2 poslanca; Rožak, Beljak, Paternion 2 poslanca; Podklošter, Trbiž, Št. Mohor, Kotiče 2 poslanca ter mesta Velikovec, Pliberk in Kapla 1 poslanca. Žalostne razmere na Koroškem ne dajejo nam na-deje, da bi se zboljšal položaj slovenskih poslancev v deželnem zbrou koroškem. Razgled po svetu. Avstrija. — Ker zborujejo vsi deželni zbori v naši polovici države, se seveda vrti okoli njih vsa politična važnost. Izvzemši naše primorske deželne zbore ozirom na naše okoliščine, najvažnejši je češki, v kateri so uprte oči prebivalcev vseh avstrijskih dežel. Ne dovoljuje nam prostor, baviti se s posamičnimi deželnimi zbori ter poročati natančneje o njih delovanju; zato se moramo omejiti na glavne reči, katere splošno zanimajo. V češkem deželnem zboru je neki rnladočeški poslanec protestoval proti temu, da jih nazivaju v uradnih spisih kot Mlado-čehe, kajti oni zastopajo danes ves češki narod, kateri se ne deli več v Mlado in Staročehe. Glede narodnih kurij, katere je predlagal nemški poslanec Schlesinger, a zagovarjal posl. R u s s, zaključeno je, izročiti predlog posebnemu odboru za poročanje. Za to so glasovali veleposestniki in Nemci, dočim so Čehi nasprotovali predlogu. Pri volitvah v razne odbore je bilo izvoljeno od vseh treh strank enako število zastopnikov. Nemci so izvoljeni v enakem številu kot drugi dve stranki edino po milosti češkega plemstva. — V moravskem deželnem zboru so podali češki poslanci predlog, naj se ustanovi v Brnu češko vseučilišče. — Ker je klub čeških poslancev zaključil, da se ne odzovejo češki poslanci nikakemu pozivu k obedu pri moravskem namestniku, ako bo povabljen k istemu tudi brnski vojaški zapovednik S u-c h o v a t y, in ker so se istega udeležili trije češki poslanci Pražak, Schrom in Bubela v navzočnosti Suchovaty-ja, zahtevajo sedaj Čehi, naj klub odloči, ako sme šteti zanaprej iste mej svoje člane. — V g a 1 i š k e m teče vse, kakor hočejo Poljaki. O bukovinskem, š 1 ezkem, d o 1 e n j e- in gornjeavstri jskem, tirolskem, solnograškem ni posebnih vestij. — V štajerskem se razpravlja še vedno v nenavzočnosti slovenskih poslancev. — V koroškem ne gre slabo samo za slovenske poslance, nego tudi nemško-kato-liški nimajo nikakega uspeha. Knezonadškof je bil namreč predlagal, naj se upelje pouk veronauka na celovški realki. O tem se je razpravljalo v drugi seji in — -predlog je bil odklonjen, ker so se izrekli profesorji in šolski svet proti temu, da bi se upeljal ve-ronauk, kajti učenci bi bili baje preobloženi s šolskimi urami. — O delovanju kranjskega zbora poročajo dovolj deželna dnevnika in drugi slovenski časopisi, kateri se čitajo tudi na Goriškem. Važnih, splošno zanimivih sklepov ni bilo. O is terskem deželnem zboru pa prinašamo poročilo na drugem mestu. — Toliko o deželnih zborih. Z Dunaja poročajo, da začno volitve v mestni zbor 17. februarja; ker pa je dr. Lueger uložil pritožbo na upravno sodišče radi razpuščenja mestnega zbora, pišejo sedaj, da bodo volitve odložene do jeseni. — 12. t. m. se je vršilo na Dunaju 18 zborovanj, pri katerih se je razpravljalo o preosnovi novega obrtnega zakona in o novem volilnem redu. — Vrše se na Dunaju škofovska posvetovanja, katerih se udeležuje tudi ljubljanski škof Missija. — Nadvojvoda Albreht Salva tor je nevarno bolan ter so ga prepeljali z Dunaja v Bolcan. — Župnik Decker! je bil zatožen hujskanja proti Židom. Je bil oproščen. — Češki Namestnik Thun je odstopil. Zameni ga baje štajerski markis Baquehem, ali dalmatinski general David. Najbolje bi bilo, da pošljejo Baquehema v Prago, Davida v Trst. kajti na Primorskem potrebujemo vojaka, kateri ne pozna strankarstva. — V moravskih Ostrovicah se je zgodila zopet nesreča. Nastal je ogenj v rudokopu severne železnice. Petnajst oseb je zgubilo življenje, 17 se jih je rešilo, veliko je ranjencev. — V Brnu je ustrelil neki mladenič brata, da ga reši božjasti, potem sam sebe. — V Steinbruchu (na meji Avstrije in Ogerske) pokazala se je prešičja bolezen na gobcu in popkih. — Po najnovejšem statističnem poročilu je štel Dunaj 31. decembra pr. 1. 1,503.972 prebivalcev, to je za 30.859 več od 31. dec. 1894. Ako se prišteje k temu vojaštvo z 22.651 glav, ima Dunaj skupno 1,526.623 prebivalcev. — Mej avstrijskimi in oger-skimi ministri so se vršila dogovarjanja glede na gospodarsko pogodbo mej Avstrijo in Ogersko. — Na Dunaju so ustanovili železniško minister s tvo po uzoru drugih držav. Minister je imenovan v osebi feldmar-šala Guttemberga. Dosedaj je upravljal z železnicami trgovinski minister. — 2. t. m. je bila podpisana pogodba glede podržavljenja se-vero-zapadne železnice. — Na Moravskem so ustanovili tamošnji Nemci posebno nemško ljudsko stranko s programom, kakoršnega ima enaka na Češkem. — Brnski mestni za-stop je sklenil, poslati prošnjo državnemu zboru, da se osnuje v Brnu nemško vseučilišče. K temu sklepu ga je spravilo dejstvo, ker so prosili Čehi češko vseučilišče za Moravsko. Ogerska. — Državni zbor je otvorjen. Razprave se vrše živahno. Poslanci napadajo še vedno Hrvaško radi madjarske zastave. — Banffi-jeva vlada menda ni gotova svojega življenja, kajti namerava razpustiti državni zbor z ozirom na novo pogodbo z Avstrijo. Yr sedanjem zboru ne more dobiti zagotovila, da bi bile sprejete predloge vlade v tem pogledu. — Madjarski vitezi ne morejo biti brez dvobojev. Skoraj vsak dan se vrše, a seveda — vedno skoraj brez posledic, ker streljajo s praznim prahom. Iz drugih držav. V Nemčiji so se vršile slavnosti 25 - letnice obstoja nemškega cesarstva, 18. t. m.— „Rajhstag" zboruje. — Nemški cesar si prizadeva, igrati veliko ulo-go v transvalskem uprašanju. Piše se celo, da njegova politika v Afriki uzroči zvezo Anglije, Francije in Rusije. V Francij i so na dnevnem redu vedno panamini. Zastran ubogega milijonarja Lebadija je zaprto že več oseb, katere so se okoriščevale ž njegovim premoženjem. Njegov bankir, pri katerem je imel naloženo premoženje, potem, ko mu je snedel 6 milijonov, popihal jo je iz Pariza z dvema milijonoma. Ker je Lebadi, kakor že znano, umrl v vojaški bolnišnici, njegovi nasledniki bodo prikrajšani v nasledstvu milijonov. — Obe zbornici sti otvorjeni. Ni dvomiti, da pridejo na dnevni red zanimive reči, katere obrnejo pozornost sveta iz Afrike zopet na Francijo. — Španjska vojska ne napreduje v Kubi. Ustaši so dobro organi-zovani, pa kljubujejo generalu Gampos-Mar-tinezu. — Italija je v veliki zadregi radi svoje operacije v Afriki. Njena vojska je zaprta v trdnjavi Makale, katero so obkolili Abisinci. Generala Barattierija vojskovodstvo se je pokazalo nesposobno. Njegova slava ni več slava Italije, a v kolikor je bil proslavljen, je bilo le vsled neznatnih pridobitev v Afriki, katere sedaj Italiji delajo veliko nadlog. Minister Črispi je v veliki zadregi. Da bi ga ne napadali v zbornici, zato je odložil sklicanje iste na pozneji čas, to je na dobo, ako se mu posreči stopiti pred zbornico z veselimi vestmi iz Afrike. Javno mnenje v Italiji mu je nasprotno, posebno, ker se pripravlja še drugo moštvo za Afriko, kajti pišejo, da nameruje Italija zasesti vso Abisinijo. — V Transvalu še ni urejeno uprašanje angleških naseljencev in domačinov. — V Aziji ali Armeniji še vedno kuha. Turčija ne more nič urediti, ker je preslaba na znotraj in na zunaj, a tuje države ne marajo posegati z negotovostjo v njene domače hornatije. — V Ameriki je še vedno na dnevnem redu venezuelska meja, ali spor mej Ameriko in Anglijo. Podržavljanje južne železnice. — Službeni „Fremdenblull" javlja, da je vlada opustila namero, podržaviti južno železnico. Za slovenske pokrajine je to žalostna vest. Važno za časnikarje. — „Ed.“ piše: Apelni senat na Dunaju je izdal jako važno razsodbo. Državno pravdništvo je bilo namreč nedavno temu zaplenilo volilni oklic antisemitske stranke, v kojem je baje zasledilo hudodelstvo motenja javnega miru. Proti tej zapleni je antisemitska stranka uložila utok na više sodišče, in apelni senat jo res razveljavil zapleno, spoznavši, da v oklicu je res ostra kritika postopanja vlade in liberalne stranke, ničesar pa takega, kar bi moglo zavesti do motenja javnega miru. — Ko smo doznali o tej razsodbi, prišla nam je takoj v spomin naredba sedanjega pravosodnega ministra Gleispacha, v koji je rečeno istotako, da naj se ne plenijo članki, v kojih se morda nekoliko ostreje kritikujejo čini vlade in nje organov, četudi više stoječih. In res bi le tako postopanje odgovarjalo nazorom o tiskovni svobodi. Drugo je seveda, ako kdo hoče smešiti oblasti in ustanove same; ali ako ne bi smeli kritikovati posamičnih organov ali pa tudi sklepne vlade, potem bi postala nemogoča ona kontrola potom javnosti, ki je jeden voglov zares konstitucijonalnega življenja. Iz tega prevažnoga razloga pozdravljamo zadoščenjem najnovejšo razsodbo apelnega senata na Dunaju in nadejamo se, da se načelo, izrečeno v tej razsodbi, uveljavi pri vseh pravdništvih države, torej tudi pri tržaškem — (in goriškem). Razgled po slovarjem svetu. Hrvaška. — Sabor bo sklican po velikonočnih praznikih. — Francoska umetnica J u d i c je uspešno gostovala v novem hrvaškem gledališču v Zagrebu. — „Matica Hrvatska" je razpisala književni natečaj za leto 1896. iz zaklada Ivana grofa Draško vi ča v znesku 850 gld., potem iz zaklada Adolfa Vebera-Tkalčevića v znesku 300 gld. ter iz zaklada Tereze pl. T o-m a š i č 20 gld. — Znana reč o porotni razpravi proti uredniku „M i t r o vv i t z e r Z e i t u n g" - a še ni dognana. Na vest Nar. Novin", da je preklical svoje besede urednik Boroš, katere je rekel pred porotniki, je poslal Boroš popravek v „Nar. Novine" in še enkrat potrdil kot resnično, da so pisali one razžaljive članke dr. Gjurkovič, dr. Milekič in dr. Roknič ter jih poziva, naj ga tožijo, kajti da je pripraven vse dokazati iu da ima še marsikaj razodeti. Ozirom na to reč, piše „Hrvatski Branik", da se prav godi grdite-Ijem hrvaškega imena, kajti ako hoče kdo doseči milost visokostoječih gospodov, ta naj piše proti Strossmajeru, Račkemu, Starčeviču, hrvaškim književnikom in sploh proti vsem zaslužnim Hrvatom, a naj povzdiguje rodo-Ijubje Gjurkoviči, Milekiča ter dotepenih urednikov kojekakšnih nemških časopisov_ Konču;e vest: Za časa Balaša, Bačana (hrvaških banov) je bilo še huje — mi smo še tukaj; za časa bana Hallera so nas streljali, — mi smo še tukaj; za Bachovega časa so nas hoteli ponemčiti, vendar se ni ponemčil nijeden Hrvat, nasprotno smo pohrvatili Nemce; danes nas hočejo podrediti madjar-skemu paševanju — pa tudi to premagamo, mi pojdemo močneji iz te ere uprav tako, kot zlato, ko se očisti v ognju drugih primes. Le ne smemo zgubiti poguma nego zaupati v Boga, — a On nam pomore! Z Reke poročajo, da je preteklo že devet mesecev, od kar je poseben odbor predložil vladi v potrjenje pravila hrvaškega pevskega društva, a do danes še ni rešitve. To je znamnje, da takšno društvo ne ugaja madjarski vladi.— „Hrvatskemu pravu" pišejo, da so imeli shod reški trgovci v svrho sporazumka, da ustanove trgovsko društvo „Lloyd fiumano". Na shodu je bilo 32 prvih trgovcev, ki so sprejeli že izdelana pravila in zaključili, da se skliče čim prej ustanovni shod. — Madjarsko pravosodno ministerstvo je poslalo na Reko posebnega veščaka, da prouči odnošaje ter razvidi, kako bi se dal uvesti v področje reškega mesta madjarski zemljiški red. Ako povemo, da velja doslej tam hrvaški zemljiški red, tedaj je očitno, da je ta korak zopet madjarska predrznost na škodo Hrvaški. — In hrvaška vlada molči na vse to! Dalmacija. — Že v zadnjem „Primorcu" smo naznanili žalostno vest o smrti dra. M. Klaiča. Vsi časopisi brez razločka strank in narodnostij so priznali, da je zginil z dr. Kl a i čem mož učen, trezen in takten politik. Posebno hrvaški časopisi ne morejo dosti obžalovati prerane smrti njegove. Njegov pogreb, ki se je vršil 5. t. m. na deželne stroške iz Zadra v Dubrovnik — njegovo rojstno mesto — je bil sijajen, da, veličasten, kakor to priznava sam „Piccolo". Udeležile so se pogreba vse občine dalmatinske, izvzemši zadersko, a sožalje so izrekli rodbini vsi krogi in stranke z raznimi pismi in brzojavi. Vrlemu rodoljubu in prijatelju Slovencev ter zagovorniku naših pravic bodi lehka zemlja svojega rojstnega kraja! — V Zadru je pričel izhajati nov časopis v italijanskem jeziku in duhu pisan pod imenom „čorriere Nazionale". Zagovarja italijanske koristi dežele. Češka. — Odstopil je češki namestnik Thun. Precej po zaključenju deželnega zbora pobere kopita z namestništva. Isto želimo iskreno tudi nekemu drugemu namestniku v Avstriji, katerega imamo uprav tako radi kot — on nas. — V Pragi je začel izhajati na francoskem jeziku list „La Nation Tcheque" (Češki narod), ki ima namen seznati Francoze in druge prosvetne narode s Čehi in njihovimi razmerami. — Mladočehi se ne ujemajo s predlogi, podnešenimi v deželnem zboru, da se uvedejo narodne kurije za volitev v deželni odbor in v razne odseke, kajti oni ne morejo dovoliti, da bi volili Nemci in veleposestniki uprav toliko zastopnikov, kot zastopniki češkega ljudstva, katero plačuje 15 milijonov letnega davka. — Mladočehi so predlagali v dež. zboru, naj se sestavi posebno poverjenstvo ter izdela adreso, katera se predloži cesarju. — Posl. dr. Fort’ je predlagal, naj se pozove vlada, da odpove trgovinsko in carinsko pogodbo z Ogersko. Galicija. — Da se vsaj deloma pokrijejo nezakonitosti, katere so se godile o priliki deželnozborskih volitve, radi katerih je šlo posebno odposlanstvo na Dunaj, pripravljajo sedaj, kakor poročajo iz Lvova, odposlati na Dunaj in v Rim posebno odposlanstvo .zmernih Rusinov, da se zahvali cesarju za imenovanje Sembratoviča kardinalom. Bosna-Hercegovina. —Vladni svetnik, g. Kosta H 6 r m a n n, urednik „N a d e" itd., je bil nevarno bolan. Kakor poročajo časopisi, je okreval popolnoma. Velezaslužnemu sotrudniku na polju jugoslovanske prosvete želimo tudi mi zanaprej trdno zdravlje v korist vzajemne domovine ! — V S a r a -jevu bodo zidali novo poslopje za učiteljišče, a zraven istega tudi stanovanja za dijake. Strošek je proračunjen na 290.000 gld. Bosna napreduje! — Deželna ban k a je ustanovila podružnico v Mostaru. — V Sarajevu so ustanovili poseben odbor za agitacijo in živahno delavnost, da se udeleži čim več prebivalcev millcnijske razstave v Budimpešti. V to svrho se razpošiljajo po vseh krajih Bosne - Hercegovine tiskovine razne vsebine. Na razstavi ustanove paviljon za Bosno - Hercegovino. Nam se zdi čudno, kaj ima opraviti Bosna in Hercegovina v Budimpešti! Tako ljubkanje nam Slovencem ne ugaja! Črnagora. — „Glas Črnogorca" je prinesel vest: Na poziv francoske republike je odgovorila naša vlada, da bo sodelovala Črnagora pri francoski razstavi 1. 1900". Potem: „Mej črnogorsko in srbsko vlado jo podpisana trgovinska pogodba na podlagi pogodb drugih držav, a brez določene dobe. Ako se zljubi kateri vladi odstopiti od pogodbe, mora to naznaniti drugi šest mesecev naprej". — Prispel je na Cetinje novi avslro-ogerski poslanik K u c i n s k i. Srbija. — V skupščini so sprejeli predlogo o povišanju plače častnikom in vojaštvu srbske vojske, kakor tudi osnovo zakona, da mora dati vsak srbski državljan, kateri plača najmanj 300 dinarjev davka, v dobi sedmih let jednega konja srbski vojski na razpolago. Več od deset konjev ni zavezan dati nikdo. Oni, kateri plačajo menj od 300 dinarjev, morajo skupno oskrbeti jednega konja. Tak6 da le belgrajsko okrožje 1200 konj. Konji morajo biti vedno v pripravi in na razpolago vojnega ministerstva. Kdor nima konja, d:i lahko 600 dinarjev gotovine. — Angleška vshodnja pošta, katera je doslej šla na Carigrad skozi Srbijo, pojde odslej skozi Rumunsko. Srbija zgubi s tem letnih 32.000 frankov. Ako bi isto storile ostale evropske države, bi Srbija zgubila letnih 80.000 frankov. Uzrok temu je baje iskati v negotovosti poštnih pošiljatev posebno radi razbojstev, katera so na dnevnem redu v Srbiji. Bolgarija. — Knez je odpotoval v inozemstvo. Nameruje obiskati papeža. — Časopis „Svoboda" prinaša zanimive vesti o neki zaroti, katero so pripravljali proti Koburgu 1. 1891. V enem pismu spominja ludi sokrivce v umoru ministra Belčcva. Mej temi so baje tudi nekateri sedanji poslanci. — V sobranju je predlagal Karavelov, naj se briše postavka za bolgarskega agenta na Dunaju ter naj se poviša pelrogradska, kajti v Petrogradu so bolj varovane bolgarske koristi nego na Dunaju. — Redarstvo je ulovilo one zločince, kateri so udrli v srbsko poslaništvo v Sofiji. Vsi so Srbi. — Listi pišejo, da pride v Sredec ruski general O b r u č e v, da se dogovori o prestopu k pravoslavju kneženega sina Borisa. Ima baje nalogo obvestiti o tem svojega carja kot glavarja pravoslavne cerkve. — Dosedaj je imela Bolgarija dvojno kovinsko veljavo. Sedanji finančni ministru Gešev pa je predložil sobranju nov načrt zakona, po katerem se uvede v Bolgariji jedino zlata veljava. Finančni minister hoče s tem odpraviti visoki agio, vsled katerega izgubi država vse leto nad 7 mil. Vzame kakih 15—20 mil. srebrnega denarja iz prometa in nadomesti z zlatim denarjem. Kot denarno jednoto določuje Gešova valutna predloga zlati lev (1 frank). Cirkulacija tujega denarja bode prepovedana. Vse denarne transakcije , sklenene v Bolgariji, morale bodo imeti za podlago novo kovino. Tudi trgovske knjige imele se bodo voditi le na podlagi nove denarne veljave. Busija. — Car Nikolaj II. je izdal odlok, s katerim se prenaša delokrog uprave državnih zaporov od ministerstva notranjih poslov na ono pravosodja. S tem odlokom je storil car Nikolaj korak, s katerim se deloma odstrani upravna samovolja, katera je doslej vladala pri upravi državnih zaporov. — Poročajo, da obišče ruski car nemškega cesarja v Berolinu in našega na Dnnaju. — V Petrogradu se ustanovi posebni tiskarski urad za zastopnike časopisov, kateri bodo poročali o kronitbenih slavnostih. Zunanji zastopniki časopisov se morajo obrniti s prošnjo na ruska poslaništva, katera jim priskrbe izkaznice. Isto odpošljejo s poročevalčevo fotografijo na tiskarski urad. Ta pa izroči poročevalcem zopet posebne izkaznice, s katerimi bodo pripuščeni k vsem slavnostim. — Ne vemo, ako je resnično, vendar beležimo vest, da je ruski car daroval jeden milijon rubljev za razne slavno-ti o priliki njegovega kronanja. — N. A. N e k I j u d o v je imenovan pomočnikom v notranjem mi-nisterstvu. V tem imenovanju vidijo zmago liberalnih življev v Rusiji. Ljudska predavanja v Rusiji. — V Rusiji je navada, da se prirejajo ljudstvu javna predavanja v času, ko nima opravkov na polju. Takšna prično vedno v jeseni. Pred 20 leti so poskusili z istimi v Petrogradu, da poučijo o vsem najširše ljudske kroge. Sedaj ima veliko stotin mest takšna predavanja, pa tudi na vaseh in v tovarnah. V Petrogradu in v Moskvi je po 10 primernih prostorov za predavanja. V drugih mestih in okrajih razmeroma manj. Vsako „slušalnico" (prostor za predavanje) obiskuje povprečno 3000 oseb v času predavanja. Obiskuje jih pa ono ljudstvo, katero si želi više omike. Tu je videti delavcev, kmetov, služabnikov, starčkov, žen in otrok. Predavanja so verska, zgodovinska, zemljepisna, naravoslovna ter iz vseh strok znanstva; kakor tudi o najboljših delih domače književnosti. — Tako je v „barbarski" Rusiji — pri nas je pa drugače! Ruski prestolonaslednik, veliki knez Juraj, živi sedaj v Nizzi, kjer ostane dlje časa. Njegova bolezen baje ni tako huda, kakor se je pisalo. Prispel je v Nizzo 20. pr. m. Francoska vojna ladija je pozdravila njegov dohod s streljanjem iz topov, a za-povednik bulije se mu je poklonil. „Slavjanska Sloga" v Aleksandriji. •— Pod tem naslovom ustanovili so oni rodoljubi, kateri so nam poslali iz Aleksandrije poziv o slovensko - hrvaški slogi, posebno društvo, katero ima nalogo, zbrati v svoje kolo vse Slovane v Egiptu. Kakor pišejo zadarskomu „Nar. Listu" in „Crveni Hr-vatski“, ustanovili so to društvo Slovenci in Hrvatje, a zavoljo sloge s Srbi dali so ime društvu „Slavjanska Sloga" ukljub temu, da j sta se upisala le dva Srba. Na ljubav poslednjim so ustanovitelji spremenili tudi člen pravil, kateri je določal, da v slučaju raz-druženja ima pripasti premoženje družbi sv. Cirila in Metoda. Spremenili so ta člen tako, da ima v tem slučaju odločiti občni zbor, kaj je storiti z društvenim premoženjem. Predsednik društva je Hrvat dr. Lujo Žaja, Slovenec Ivan T e r n u s pa podpredsednik. Največ zasluge za ustanovo društva ima duhovnik Slovenec Rant, kateri je prvi sprožil misel o slovensko-krvaškem društvu v Egiptu. Mlademu društvu želimo obilo sreče in priporočamo, naj se drži strogo pomena svojega naslova. Raznoterosti. * Amerikanski čudeži ali — švindcl. — V amerikanskem uradu za podeljevanje patentov so bili podeljeni v zadnjem času zanimivi patenti. Izdal se je namreč patent za stekleni les, s katerim se obvaruje mrliča gnilobe, potem za steklene stopnice, za steklene biljarde, steklene opeke (cigle\ ki bodo pripuščale svitlobo v sobe, in slednjič je iznašel neki Amerikanec način, kako se bo mogla izdelovati obleka iz stekla. * Mastna pravda. Ker je država prevzela v lastno upravo gališko transversalno železnico, jo toži neki konsorcij delničarjev na plačilo 10 miljonov goldinarjev s pripadki. Tožba je obsežena 200 tiskanih pol. Sodišče je dovolilo finančni prokuraturi rok treh let za vložitev ugovora. * Osemdeset let v zakonskem jarmu. V Kanadi je zakonska dvojica Damin slavila zadnje dni meseca decembra osemdesetletnico svoje poroke. Mož se je rodil 1. 1788., žena 1. 1794. Oba sta še prav krepka in ju zakonski jarem nič ne tišči, dasi ga nosita že 80 let. * Lov na leve. — Angleški major Leudbah v Adenu bil je nedavno na lovu ua leve. Vzel je mnogo gonjačev s seboj, in ž njimi šel na določeno mesto. Gonjači so kmalo zbegali veliko levinjo, pognavši jo proti majorju. Le-ta je vstrelil, toda, ker je bil v silnem strahu, ni dobro pomeril ter zadel zver v zadnjo nogo. Levinja je na to skočila proti majorju. V istem hipu je ustrelil v levinjo neki gospod, ki je stal blizu majorja, toda tudi on je zadel slabo in le nastrelil levinjo. Zver je skočila proti njemu ter ga udarila s taco tako silno po glavi, da se je siromak zgrudil na mah mrtev. Major je žival zopet nastrelil, le-ta pa je zopet navalila na njega. Major je zverini porinil z vso silo svojo puško v žrelo, toda predno je levinja poginila, odgriznila je majorju obe roki ter ga sploh strašno razmesarila. * Kaj vse se ne zahteva ud mrličev. Uradni list kranjske dežele je priobčil dne 7. dec. 1895. neki oglas sodišča iz Črnomlja, v katerem naznanja u m r 1 e m u Petru Rauchu iz Kavzana, da ga je tožila Margareta Rothel iz Kočevja radi dolga 383 gld. 83 kr. in ga vsled tega vabi na razpravo dne 29. februarja 1896. Ker sodišču ni znano, kjer stanuje toženec, mu je imenovalo skrbnika na njegov strošek. Mrliču naznanja, naj se priznani pravočasno na vsak način, ali pa si imenuje druzega zastopnika. Ako tega ne stori — ima pripisati sam'sebi vse posledice. (Rubili ga bodo menda na onem svetu.) * Ponarejevalce denarja. — Prošli mesec je zaprla dunajska policija dva tička, katera sta razpečavala ponarejene desetake. Bila sta mati in sin. V času, ko sta bila vjeta, poskusila sta se ostrupiti z neko tekočino. Vendar se je posrečilo rešiti sina. Na njiju stanovanju so našli — delavnico denarja in vrednostnih papirjev. Poslednjih je ponaredil za 50.090 gld., a samih desetakov 1600 kosov, potem veliko odrezkov (kuponov) ter drugih srečk. Sumi se, da se nahaja veliko ponarejenih državnih obveznic iz 1. 1864., katere so tako dobro ponarejene, da jih ni mogoče razločevati od pravih. Krauthauf — tako se namreč piše ponarejevalec — je popolnoma priznal čin in je še ponosen na svoje delo. Pred preiskovalnim sodnikom in dvema veščakoma državne denarnice je narisal v hipu na kamni plošči desetak brez uzorka s tako točnostjo, da so se veščaki čudili njegovi risarsko-ponarejevalni spretnosti. — Državna denarnica ima v posesti ponarejenih desetakov iz 1863. leta 18.507 kosov, a iz 1880. leta le 1089. Doslej se je pečalo s ponarejanjem desetakov 14 oseb, najboljši ponarejevalec je bil neki Schmied v Riedu, a potem Krauthauf sledi kot drugi na vrsti. Velike veljave papirja n. pr. 1000 gld. še ni nikdo ponarejeval, ker je težko menjati tisočake, a le redko so ponarejeni stotaki in petdesetaki, katere so ponarejevali le Italijani. „Slovanska knjižnica". — Izšel je 46. snopič, ki prinaša na 104 straneh zanimivo povest iz žalostne dobe srbskega sužnji št va: „Ikoni j a, vezirjeva mati". Dejanje se vrši v 17. stoletju. Povest je spisal Čeda Mijatovič, a kralj, srbska akademija v Belgradu jo je nagradila. — Pisatelj je proučil natančno vse slikovite turške navade in običaje, zlasti na dvoru turških carjev (sultanov); in v tej povesti je živo naslikal pisatelj ono razkošno izobilje, ki je vladalo v neštetih gradovih turškega carja. — Povest bo ugajala širnemu krogu našega čitajočega občinstva. Opozarjamo še enkrat, da je izšel v snop. 44. in 45. drugi del poezij prerano umrlega pesnika Pagliaruzzi-ja-Krilana. Knjižarska cena je 50 kr. (Naročniki so jih dobili le za 30 kr.) — Dijaki jih dobe še vedno po 40 kr., ako jih naroče vsaj 10 iz tisov skupno. „Knjižnica za mladino". — Ta mesec ne bo prvega letošnjega snopiča, ker izide v februarju najmanj 13 tisk. pol obsežen dvojnat snopič, ki prinese sliko, životopis in pesmi pokojnega staroste slov. učiteljev, nepozabnega Andreja Praprotnika. To naznanilo naj blagovoljno sprejmejo naročniki na znanje. To književno podjetje je končalo prvo leto z izgubo skoro 800 gld., ker je bila cena prenizka. Računalo se je na 1200 naročnikov, ki bi pokrili vse stroške, a oglasilo se jih je le okolo 700. Zato je letos cena povišana na 2 gld. 40 kr., ali le na 20 kr. za vsak trdo vezan snopič, kar je še vedno prav nizka cena. Le vezilo in pošta pobereta tretjino dohodka! — Opozarjamo, da „Knjižnice" ne dohi nikdo, kdor je ni plačal. Na upanje je upravništvo ne pošilja. — Deželni zbor kranjski je prihitel podjetju na pomoč s tem, da je sklenil kupiti 100 lanskih letnikov in prepustiti jih društvu „Narodna šola". Hvala! Narodno gospodarstvo. bolečimi v ušesih se olajšajo, če pustimo hlapeti sopar vroče vode v ušesa. Namesto čiste vode rabi se lahko tudi bezgov ali kamelični čaj. Najbolje služi v ta namen liv (trahtar), ki se povezne na posodo, v kateri je vroča tekočina. Seveda moraš paziti, da se ne opečeš. Pitni vodi so večkrat gnjijoči živalski in rastlinski deli primešani ali razne soli v njej raztopljene. Taka pijača je posebno takrat zelo škodljiva, ko delj časa stoji in se pari; take luže ali mlake živina včasih rada zaradi tega pije, ker je v njih mnogo človeške scalnice, in ker naši živini soli zelo pomanjkuje, primorana je celo tako škodljivo gnojnico piti. S tem se radi telesni šoki spridijo, kri se lahko razkroji, živina se pomehkuži, in mnogovrstne prebavilne bolezni se lahko napravijo. Razpošiljanje krompirja po zimi. Vreče, v katerih misliš poslati krompir, namoči v mrzli vodi. Potem deni vanjo krompir in jih zopet polij z mrzlo vodo. V takih vrečah krompir ne zmrzne pri najvećem mrazu. Led, ki se naredi po vreči, hrani namreč mrazu do krompirja. „Km." Za kratek čas. Groza in veselje v bitki. Miha: Čuj Janez, to je moralo biti vendarle grozno, ko si čul svinčenke žvižgati okoli ,ušes. — Janez: Pojdi no, Miha, jaz sem bil zelo vesel, da sem jih slišal — le žvižgati. Veliki in mali osel. — Dorče in Nežica sta videla na trgu oslico z mladičem. Ko |iridela domov, pripoveduje Dorče staremu očetu: Jej, dedek, kaj sva videla; velikega osla in malega osliča. Mali je bil tak6 .... tako velik, kakor jaz : veliki pa skoro tako .... tako le, kakor ti. Nežica: Pojdi pojdi Dorče, kaj blebetaš. Saj tako velikih oslov, kakor je naš dedek, ni na svetu. Vrhunec udanosti. Knez (na potovanju skozi ogerski trg): „Jaz sem zagotovo pričakoval, da bom v vašem trgu videl starinske stavbe in i'az-valine. . . .“ Župan: „Oprostite, veličastvo, v naglici do visokega sprejema nismo utegnili na to misliti. A kadar izvolite zopet priti, hočemo zamujeno poravnati*. Pravi poklic. — Ravnatelj: „I, kako ste se le mogli odločiti, da postanete glediški igralec, ko vendar nimate ni trohice poklica za to?“ „Igralec: „Pri moji veliki ljubezni do odra mi ni pre-oslajalo druzega.* — Ravnatelj: „O pač, mizar bi bili rajši postali!* V kliniki za očibolne. — Zdravnik: No, ali ste se ravnali po moji odredbi, da izmivate oči s Francovim žganjem?* —Rolnik: „Prosim, gospod doktor, vi mi morate zapisati drugačno zdravilo ; pre-kvatega žganja ne morem nikoli spraviti mimo ust gori do očij“, Priljudno. — Stara devica: „Vidite, gospod baron, pod to-le stoletno lipo sedim najrajše in sanjam. V celem parku mi je to drevo najljubše.* — Baron: „Ah, milostiva gospica, ste li morda lipo sami usadili?* Zakonska ljubezen. — Nekemu uradniku je umrla žena. Prijatelj je došel tolažit udovca. Le-ta mu je odgovoril: „Kaj ne bi bil žalosten! Moja pokojna bila je zares blaga, uzorna žena. Nikoli me ni užalila, niti s svojo smrtjo ne! Loterijske številke. 4-. januarja : Trst............................ 82 23 66 20 15 Linec........................... 67 68 41 74 52 8. januarja: Prag............................ 12 27 76 66 77 Lvov............................ 59 17 15 33 46 Inomost ........................2' 05 55 82 71 11. januarja : Dunaj............................82 50 76 38 02 Gradec . . . •.................. 80 3 6 34 35 18. januarja : Trst............................. 1 61 90 30 89 Linec........................... 39 38 7 52 10 Inomost......................... 47 1 18 48 89 Tržne cene. Kava : Santos . . . gld. 148'— do 152- Sandomingo . . 165- - „ * Java 168- - • ... Ceylon 192- - „ — • Moka 195- — „ • Sladkor 32-50 ,. —* — 56-- „ 64-— Petrolij v sodu .... 20-25 „ v zaboju . . . 6-40 Maslo surovo 72-- „ „ • ._ kuhano 86-- „ Prodaja Vk STEINFELDSKO PIVO, vino in žganje M. Brass, v Gorici na Kornu 7 (v bivši Reichovi hiši). Želodečne kapljice lekarničarja C. Brady (Marijaceljske želodečne kapljice) pripravljene 4, 32 — 5 v lekarni angrelja varuha C. Brady-a v Kromerižu (Moravsko) I staro, priznano in znano zdravilno sredstvo ugodnega | in okrepčujočega delovanja za želodec in prebavljanje. Želodečne kapljice lekarničarja C. l!riindy-u (MARIJACELJSKE KAPLJICE) so zavite v posebno škalljico ter previđene s sliko Marijaceljske Matere Božje (kot zaščitno znamko). Pod to znamko mora se nahajati sledeči podpis Ć'' Vsebina kapljic je napovedana. ć’1 steklenica stanc 40 kr., Schinzmarke. (Ivojliata 70 ki*. Opozarjam odjemnike naj ne kupijo ponarejene želodečne kapljice. Pri kupovanju pazili je na zgornjo zaščitno znamko s podpisom C. Brady ter zavrniti vse ostale tvarine, kot ponarejene, katere nimajo zgornjo zaščitno znamko ter podpis C. Brady. Prave žclodećna kapljice so na prodaj v Gorici v lekarnah: Cri.stofolettl, Pontoni, Gironcoll, Kiirner in Gliuhich. V Sežani v lekarni Uitschel. asi £ Ivan Dekleva ♦ 13TPek Karol Drašcek£ I vele trže c 2 vinom. Fotograf A. Jerkič na Travniku 1 priporoča svoj fotografični <► >ma v svojih zalogah vseh <> ; ' priporoča , . . ------ _ .. _ pekarijo v Riva Corno 4 zavod zavednim Slovencem na £ ^ vrst domačih in istrskih vin.^ , ^ jn podružno prodajalnico kruha Goriškem. £ f:e,ie imerne’ 4$ v Semcni&ki ulici 2. _ ^fmw?w???9?wfe G®«©ec»®«®®8®©«©««® •3®ecc®ee®®® Svečar J. Kopač v Gorici | Solkanska ulica 9 priporoča pristne če bol n o-voščene sveče a ® kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron. § ® Sveče slahejšilt vrst po jako nizki ceni. Zaloga S • kadil za cerkve ])0 gld. D20, 1 gld., tor 50 kr. kg. ® • Razpošilja na vse kiaje avsli o-ogerske monarhije. 2 S g Pečenko • Trgovec z vinom Ant Vrtna ulica štv. 8. priporoča v sodčkih od 56 lil rov naprej pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, • briških in istrskih vinogradov. Cene zmerne, S postrežba točna. S glpr** Za pristnost vina jamči. ^J «©ae» ^ ^ ^-40 ^«4 <*&&**& 4444444444444 Anton Koren 4 Gosposka ulica 4 4 4 4 4 priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno 4 4 blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. ^ Tovarna piva Fr. Wanek na Goriščeku PRIPOROČA SVOJO ZALOGO goriškega piva. . .k ---- ------ J1 44444444444 4 4444 44444 J 4 44 4 444444 *> 444444444444444444444444444444^ Moka: (Majdičova): št. 0 gld. 13-20, št. 1 gld. 12-80, št. 2 gld. 12-50, , 3 - 12, „ 4. „ 11-50, „5 „ 11- , št. 6 gld. 10-60, št. 7 gld. Ogerska: št. 0 gld. 13-20, št. 1 gld. 12-70, Št. 2 gld. 12--, „ 3 „ ID60. „J- „ 11- , „ 5 „ 10-50, št. 6 gld. 9-70, št. 7 gld. — Otrobi debele . . . ...............gld. 4-60 do — • — drobne...........................4-50 „ -- - — Turšiču navadna......................... 6-30 „ 7'— Oves..................................... 7-— „ 7-50 OGLASI. «*i Andrej Čeimelj * na Kornu 4 priporoča svojo zale go razno-vrstnega j c d i 1 n e g a b /a g a. - Foslrežba vcslna. & 4 4 Klobuiar Anton Fon * * v Semeniški ulici (J priporoča svojo bogato zalogo ^ ♦> klobukov in kap ter gostilnico ♦ preskrbljeno z izboru, vini. ^ 4' Andrej Jakil > * Tovarnar kož v Rupi ^ p. Miren. * Prodaialnica na Kornu v Gorici. * Papiuiicii Antona J ero tiča §= % Samiig & Dekleva « ^ v Someiilškl ulici hi ra veliko vojašnico Sč 5| glavna zaloga koles „Svvifi* v ulici Fran Josipa |5 S priporoča ise izdelke, ki spadajo v šolsko in gg ; A št.‘4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev *' :,2 pisarniško stroko, kakor peresa, svinč- sf ! ^ itd, v nunski utici št. 16. ' Popravljalnica koles I* nike, papir, knjižice itd. , 5| in izdeloialnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. p -m m: w -•»' ??k m Da se v najem tiNT-soba s pohištvom. Več se izve pri Hovanskemu v Glediščni ulici. OGLAS! P. n. gg. trtorejcem priporoča podpisanec )io ugodnih cenah amerikanske divje sadike Riliaria-Salonis-Rupestris za cepljenje, katerih se ne prejme trtna uš; kakor tudi druge kakovosti sadik francoskega, izvira. Gg. pridelovalcem šemi pa priporoča semenje za umetno senožeti, katero sčasom da bogati in trajni pridelek. Iv. Jož. Streche 1, veleposestnik 3, 5-2 P. v Semcniški ulici v Gorici. JO S. V I N D Y Š tovarna strojev in livarna Praha - Smiehov, VinohradskA ulica št. 94. priporoča jaSflr-* patentne stočilne stroje brez zamaševauja in s sočasnim zamašenjem stek leni c* ZRAČNE TLAČILKE -«lii (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotla s pumpo, čistila za steklenice, zamaiilke in kaprovalke steklenic, tlačilke, parni ventili in zaklopnice vseli vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega. Ceniki na zahtevo brezplačno, —tiptjj