GRADIVO FEBRUAR 1975 VSEBINA Predlog odloka o spremembah in dopol-nitvah odloka o davkih občanov. Odlok o spremembi in dopolnitvi zazidal-nega načrta za ŠS-9 — Koseze za potrebe gradnje VZ »Janez Levec , osnovne šole in VVZ. Program delovanja organov Skupnosti slo-venskih občin in njenih sekcij za leto 1975. Predlog dogovora o financiranju dejavno-sti Skupnosti slovenskih občin in o obvez-nostih Skupnosti slovenskih občin do skupščin občin, Skupščine mesta Ljublja-na in Skupščine obalne skupnosti občin. Vprašanja delegacij in konferenc delegacij ter odgovori. Na podlagi 27. in 155. člena statuta občine Ljub-ljana-šiška (Uradni list SRS, št. 12/74), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74) ter 1. člena zakona o podaljšanju ro-kov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 39-463/74) je Skupščina občine Ljubljana-šiška na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne........ sprejela PREDLOG ODLOKA o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72, 49/72, 12/73 ln 14/74) se 7. člen spremeni in glasi: »Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrskl dohodek ne-gozdnih površin) so proporcionalne in različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: Skupina St°P$a 1. a skupina 57 1. b skupina 53 2. a skupina , 48 2. b skupina 44 3. skupina 40 4. skupina 33 Davenim zavezancem, ki se jim odmerja prispe-vek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot o-sebe v delovneift razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske djeavnosti odmeri po stopnji, ki je za 24 % nižja kot je določena v prejšnjem odstavku tega člena.« 2. člen 8. člen se spremeni in dopolni tako, da se v celoti glasi: »Občinski davek iz kmetijske dejavnosti, ki od-pade na osebni dohodek iz gozda, ki ga predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, se odmerja po stopnjl 46 °/o. Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja pri-spevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kme-tom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz prejš-njega odstavka tega člena odmeri po stopnji 22 %.« 3. člen 19. člen se spremeni in dopolni tako, da se v celoti glasi: »Občinski davek od osebnega dohodka iz avtor-skih pravic se plačuje od vsakega posameznega do-hodka po davčni stopnji 20 %. Ne glede na določbe prvega odstavka tega čle-na se plačuje občinski davek od posameznega do-hodka po stopnji 35 % za naslednje vrste dohod-kov: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnili pisanih in govorjenih besedil, reklam-nih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamrie glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del, 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, 3. artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, 4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v variete-jih, v gostinskib. obratih in na podobnih prire-ditvah. Ce se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organi-zaciji strokovnih združenj uraetnikov in njihovih članov, se plačuje davek po stopnji 20 %.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe 1. in 2. člena pa se uporabljajo od 1. januarja 1975 dalje. Datum: Stevilka: Predsednik skupščine občine OBBAZLOŽITEV osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah od-loka o davkih občanov občine Ljubljana-Šiška V letu 1974 je bil storjen pomemben korak v pogledu razmejitve proračunskih dohodkov med družbenopolitičnimi skupnostmi. Zakon o financi-ranju splošnih družbenih potreb v družbenopoli-tičnih skupnostih, ki je bil v republiški skupščini sprejet 25. 12. 1974 in z letom 1975 stopi v veljavo, pa je to razmejitev še dosledneje uveljavil. V 10. členu omenjeni zakon s 1. januarjem 1975 opušča republiški davek od osebnega dohodka iz kmetij-ske dejavnosti In republiški davek od osebnega do hodka iz avtorskih pravic. Z zakonom o spremem-bah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki je bil sprejet na isti seji republiške skupščine dne 25. 12. 1974, pa so bile črtane tudi stopnje obeh republiških davkov. V letu 1975 ne kaže menjati davčne politike pri teh oblikah dohodkov. Tako je predvideno tudi v 24. členu' osnutka družbenega dogovora o splošni porabl v SR Sloveniji v letu 1975, ki ga je pripra-vila delovna skupina predstavnikov občin in re-publiške uprave — v katerem je zaplsano: »Občine bodo v obsegu ukinjenega republiškega davka iz kraetijske dejavnosti in davka iz avtor-skih pravic predpisale oba davka kot občinska davka in sicer ob enakih pogojih, kot se je doslej plačeval republiški davek.« Predložen osnutek odloka o spremembah in do-polnitvah odloka o davkih občanov povzema: 1. V 1. in 2. členu dosedanjo 24 % stopnjo re-publiškega davka od osebnega dohodka iz kmetij-ske dejavnosti. V 1. členu prvega odstavka osnut-ka odloka je navedena stopnja 24 % prišteta k do-sedaj veljavnim davčnim stopnjam, posameznih skupin katastrskih občin. Te stopnje naj bi ve-ljale za tiste davčne zavezance od osebnega do-hodka iz kmetijske dejavnosti, ki jim kmetijstvo ni glavna dejavnost oziroma so zdravstveno zava-rovani na kakšni drugi podlagi. S tem je zadr-žana ista obdavčitev kot v preteklem letu, ko je bil predpisan republiški davek. Da ne bi prišlo pri davčnih zavezancih, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in kmetih ko-operantib, ki so zdravstveno zavarovani kot delav-ci, dp močnejše obdavčitve kot v preteklem letu, je potrebno uveljaviti drugi odstavek 1. člena predloženega osnutka odloka, ki stopnjo 24 % za te vrste zavezancev izloCa. 2. člen prvega odstavka osnutka odloka prav tako vključuje opuščeno 24 % stopnjo republlške-ga davka iz osebnega dohodka iz gozda, ki odpade na vrednost lesa, določenega za posek. Ta določba velja tudi samo za tiste zavezance, ki jim kmetij-stvo ni glavna dejavnost In so zdravstveno zavaro-vani na kakšni drugi podlagi. 2. V 3. členu se regulira dosedanja skupna ob-davčitev občinskega in republiškega davka od o-sebnega dohodka iz avtorskth pravlc. Stopnja 20 %, ki je navedena v prvem odstavku omenjenega čle-na, vsebuje tudl dosedanjo republiško 12 % stop-njo. Avtorske pravice, ki so naštete v tretjem od-stavku 3. člena iraajo povsem komercialni značaj in so bile zato vselej višje obdavčene in je zato prav, da se taka višja obdavčitev tovrstnih dohod-kov zadrži tudi v bodoče. Davčna stopnja 35 %, ki je navedena v osnutku odloka vsebuje dosedanjo občinsko 10 % in dose-danjo republiško 25 %. Posebnost, ki je povzeta v zadnjem odstavku je bila že sedaj uveljavljena. 3. Veljavnost odloka naj začne osmi dan po ob-javi v Uradnem listu SRS, razen v pogledu davka, ki se odmerja od letnih davčnih osnov, to pa ve-lja za davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Izvršni svet Na podlagi 8. in 15. člena Zakona o urbanistič-nem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana-šiška (Urad-ni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana-giška na seji zbora združenega dela in zbora kra-jevnih skupnosti dne sprejela ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA ŠS 9 - KOSEZE (GLASNIK 2-3/69) ZA POTREBE GRADNJE VZGOJNE-GA ZAVODA »JANEZ LEVEC«, OSNOVNE ŠOLE IN VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA 1. člen Sprejme se sprememba in dopolnitev zazidal-nega načrta za zazidalni otok SS 9 — Koseze za potrebe gradnje vzgojnega zavoda »Janez Levec«, osnovne šole in vzgojnovarstvenega zavoda, ki jo je pod štev. projekta 1915 izdelal Ljubljanski urba-nistični zavod v januarju 1975. Navedena sprememba in dopolnitev zadeva: — območje, označeno kot cona B, in trikotno zemljišče med to cono, rezervatom obvozne ceste in potokom Dravlje I, ter — območje, vzhodno od skupine terasaštih blo-kov »VAS 1«. 2. člen Naert, ki prikazuje navedene spremembe in dopolnltve, je.vsem zainteresiranim na vpogled pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana-giška, ki je pristojen za urbanizem, in pri Ljubljan-skem urbanističnem zavodu. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem odloka opravlja ur-banistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb SKupščine mesta Ljubljane. 4. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS. OBRAZLO2ITEV V letošnjem letu je predviden pričetek gradnje vzgojnega zavoda »Janez Levec«. Po prvotnih na-črtih je bila lokacija te šole predvidena v območju zazidalnega otoka SS 5/2 — Pod hribom, Vendar so natančnejše raziskave tal poKazale, da bi bili tam stroški temeljenja objekta občutno previsoki. Zato so pristojne službe pristopile k iskanju nove lokacije in kot najprimernejša možnost je bila iz-brano zemljišče v coni »B« zazidalnega otoka SS 9 — Koseze. Del navedene cone B je bil po zazidalnem na-črtu za sosesko Koseze že predviden za gradnjo osnovne šole. Ker je lociranje dodatnega objekta (VZ »Janez Levec«) zahtevalo nove površine za osnovne in spremljajoče dejavnosti, je Ljubljanski urbanistični zavod v juliju 1974 pod št. proj. 1915 izdelal predlog zazidalne zasnove za gradnjo osnov-ne šole, VZ »Janez Levec« in vzgojnovarstvenega zavoda. Za vzgojnovarstveni zavod je po navedenem projektu predvidena nova lokacija severno od ob-stoječe skupine terasastih blokov »VAS 2« oz. vzhodno od še prettvidenih blokov »VAS 1«. Funk-cionalno zemljišče (nezazidljiv pas) pa sega proti vzhodu do Vodnikove ceste. VZ »Janez Levec« bo po naertu zgrajen na severovzhodni površini raz-širjenega otoka ŠS 9 — Koseze. Osnovna šola ostane na istem prostoru, kot je bil predviden tudi po zazidalnem načrtu. Taka razporeditev objektov, na katero je vpli-vala tudi želja po racionaliziranju (časovno konti-nuirani) gradnji in kasnejši skupni uporabi neka-terih spremljajočih prostorov in naprav, pred-stavlja spremembo oz. dopolnitev veljavnega za-zidalnega načrta. Zato je izvršni svet skupščine občine sprejel sklep o javni razgrnitvi predloga za spremembo zazidalnega načrta. Javna razgrnitev je bila organi-zirana v prostorih KS Zgornja Siška in v pritličju zgradbe SO Ljubljana-Siška od 9. decembra 1974 do 10. januarja 1975. Ob razgrnitvš ni bilo pripomb. O predlogu za spremembo je razpravljal izvršni svet skupščine občine na svoji seji dne 13. januarja 1975, ter sprejel sklep., da predlaga Skupščini občine Ljubljana-Siška v sprejetje osnu-tek odloka o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za SS 9 — Koseze. PROGRAM DELOVANJA ORGANOV SKUP- NOSTI SLOVENSKIH OBČIN 1N NJENIH SEKCIJ ZA LETO 1975 Izhodišča za delovni program organov skupnosti in njenih sekeij so neposredni interesi občin, Usta-va SR Slovenije in SFR Jugoslavije, sklepi VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, programska usmeritev Skupščine SR Slovenije, zlasti zbora občin in sklepi ter stališča republiške konference SZDL, Slovenije. Organi skupnosti in sekcije bodo ta program uresničevali ob stalni in tesni povezanosti z obči-narai, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, sa-moupravnimi organi in družbenopolitičnimi organi-zacijami v republiki. I. OSNOVNA NACELA, METODE IN SMERI DELO-VANJA SKUPNOSTI 1. Skupnost bo delovala kot samoupravna, pro-stovoljna organizacija občin v republiki in ne kot institucionizirana — paralelna organizacija občin, ki bi prevzemala republiške odgovornosti in pristoj-nosti za delovanje občin v republiki. Prek proučevanja in organiziranja razprav o aktualnih družbenopolitičnih in ekonomskih vpra-šanjih, ki zadevajo realizacijo ustavnega položaja in Vlogo občine, uveljavljanja in izvajanja delegat-skega sistema in delegatskih odnosov v delu skup-ščin občin bo povezovala občine pri obravnavanju skupnih vprašanj, pri snovanju predlogov, stališč in mnenj občin ob snovanju in uresničevanju poli-tike, ki jo bodo določali organi SR Slovenije. Omogočila bo pretok izkušenj in mnenj ter teore-tlčnih spoznanj s področja ustavnih funkcij občin in vloge občine, organizacij združenega dela, kra-jevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skup-nosti ter položaja in vloge delovnih ljudi in obča-nov v teh skupnostih. 2. Razvijali bomo enakopravnost članic skup-nosti, vzajemnost in solidarnost. Vse skupščine občin imajo vse strokovne službe, vsaka posamezna pa jih nima. S tem v zvezi so često odprta vprašanja o snovanju, sočasnosti in usklajenosti ter racionalnosti pripravljanja osnut-kov in predlogov normativnih aktov, ki jih morajo na podlagi ustave in zakonov sprejemati skupščine občin. Prek angažiranja organov skupnosti, njenih sekcij in z organiziranjem strokovnih delovnih grup, ki bodo pripravljale osnutke pomembnejših normativnih dokumentov, bo skupnost omogočala solidarnostno delovno dopolnjevanje občin in nu-dila neposredno pomoč skupščin občin in njiho-vim organom. Ob tem bomo kreplli odgovornost občin za uresničevanje ustave in oblikovanje ter uresničevanje zakonov. 3. Casopisna dejavnost. Izdajanje lista »Občan«. Angažiranje organov skupnosti in sekcij, da bo list v skladu s programsko vsebinsko zasnovo lista po vsebini dopolnjevan in postal vse bolj resnična »Tribuna komunalnega sistema in delegatskih od-nosov«. 4. Razvijanje založniške dejavnosti. Skupnost bo razvijala založniško dejavnost na osnovi program-sko vsebinske zasnove. Upoštevani bodo predvsem interesi občin in to glede izdajanja publikacij šir-šega družbenega pomena kot tudi servisne dejav-nosti skupnosti. 5. Sodelovanje s stalno konferenco mest Jugo-slavije in republiškimi skupnostmi občin. II. NALOGE, KI JIH BODO V LETU 1975 OPRAVILI POSAMEZNI ORGANI IN SEKCIJE SKUPNOSTI IV. SEKRETARIATI SEKCIJ: Za delcgatski sistem 1. Organiziranje posvetovanja skupnosti o temi: »Informativni sistem kot pogoj za razvijanje dele-gatskih odnosov v občini«. Priprava ustreznega stro-kovnega gradiva in osnutka predlogov ter stališča o navedeni temi. 2. Organiziranje posvetovanja skupnosti o temi: »Pogoji za delovanje deiegacij in delegatov. Uspo-sabljanje delegacij in delegatov. Delegati, delega-cije in njihova volilna baza«. Priprava ustreznega strokovnega gradiva in osnutka predlogov in sta-lišč o navedeni temi. 3. Sodelovanje sekcije pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti. I. IZVRSNI ODBOR: 1. Spremljanje, analiziranje in zagotavljanje pretoka izkušenj, stališč, mnenj, spoznanj o pro-blemskih področjih delovanja skupščin občin, kot so: a) programiranje dela in vsebina ter metode delovanja posameznih zborov skupščin občin in njihovih izvršnih svetov; b) problematika sistema informiranja v delu skupščin občin pri izvajanju delegatskega sisteraa in uveljavljanju delegatskih odnosov; c) skupščine samoupravnih interesnih skupnosti kot zbori skupščin občin; d) financiranpe dejavnosti krajevnih skupnosti. Predlogi in stališča za uresničitev 74. člena ustave SR Slovenije; e) položaj in vloga upravnih organov skupščin občin pri uveljavljanju delegatskih odnosov v de-lovanju skupščin občin; f) samoupravno organiziranje komunalnih skup-nosti; g) samoupravno organiziranje na področju var-stva in izboljšave človekovega okolja; h) problematika medobčinskega sodelovanja ob-čin; i) urbani sistem. Zasnova urbanizacije kot ele-ment regionalnega prostorskega plana. 2. Stalno se bo povezoval s skupščinami občin, samoupravnimi interesnlmi skupnostmi, samouprav-nimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami ter upravniml organi in znanstvenimi zavodi v re-publiki. Ob tem bo skrbel za usklajeno delovanje organov skupnosti in njenih sekcij. 3. Angažiran bo pri zagotavljanju pogojev za delovanje skupnosti, dogovor z občinami glede fi-nanciranja skupnosti, pridobitev dodatnih delovnih prostorov in kadrovska dopolnitev strokovne službe skupnosti, njene časopisne in založniške dejavno-sti. II. IZDAJATELJSKI SVET: 1. Posebno skrb bo posvetil celovitemu sistemu inLormiranja v delegatskem sistemu In ob tem ob-Hkoval predloge in stališča za vključitev časopisne in založniške dejavnosti skupnosti slovenskih občin v ta sistem. 2. Razvijal bo stalne trdne delovhe vezi z vsemi organi in sekcijami skupnosti ter v svojem delu izhajal iz njihovih programov. 3. Pri časopisni dejavnosti si bo prizadeval, da list »Občan« postane resnična tribuna koraunalnega sistema. V ta namen bo opravil naslednje naloge: a) skrbel bo, da se skozi list uresničuje pro-gramsko vsebinska zasnova; b) prizadeval si bo razširiti dopisniško mrežo in ob tem deloval v smeri, da bo delovni program, ki ga je sprejela skupščina, realiziran v celoti. Gle-de tega bo operativen program pripravila redak-cija. Pri oblikovanju in dopolnjevanju programa bo razvil sodelovanje z občinskimi skupščinami in njihovimi organi; c> angažiral se bo za kadrovsko dopolnitev re-dakcije — vsaj še dva novinarja. 4. Glede založniško servisne dejavnosti si bo iz-dajateljski svet prizadeval, da bo opravljal naloge v interesu občin. Angažiral se bo, da bosta v letu 1975 izšli dve publikaciji širšega družbenega po-mena: Zbornik praznikov obein Slovenije in Infor-mativni sistem kot pogoj za uveljavljanje delegat-skih odnosov v delovanju skupščin občin. V zvezi s servisno dejavnostjo bo uresničeval naloge, ki so omenjene v tretji točki tega pro-grama. III. NADZORNI ODBOR: 1. Dvakrat letno bo pregledal materialno finanč-no poslovanje. Dvakrat letno bo za izvršni odbor, enkrat letno pa za skupščino skupnosti pripravil poročilo o finančnem poslovanju skupnosti. 2. Enkrat letno bo organiziral pregled material-no finančnega poslovanja s strani finančnega stro-kovnjaka. 3. Opravljal bo naloge administrativne komlsije glede uresničevanja družbenega dogovora o meseč-nih nadomestilih voljenih in imenovanih funkcio-narjev sk.upnosti. 4. Vključeval se bq v opravljanje nalog v zvezi z dogovorom o finaneiranju skupnosti. Za samoupravne interesne skupnosti 1. Priprava ustreznega strokovnega gradiva in osnutka predlogov ter stališč o temi: »Skupščina samoupravne interesne skupnosti kot zbor skupšči-ne občine«. 2. Delovanje in organiziranje strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Zagotavljanje javnosti delovanja in izvajanje družbenega nadzora samoupravnih interesnih skupnosti. Priprava ustreznega strokovnega gradiva in o-snutka predlogov ter stališč. Organiziranje posve-tovanja skupnosti. 3. Sodelovanje sekcije pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti. Za krajevne skupnosti 1. Obravnavanje problematike planiranja raz-voja in financiranja dejavnosti krajevnih skupno-sti. Priprava predlogov in stališč za realizacijo 74. člena ustave SR Slovenije. Organiziranje posveto-vanja skupnosti. 2. Samoupfavno organiziranje krajevnih skup-nosti. Analiza statutov krajevpih skupnosti. Do-polnjevanje statutov krajevnih skupnosti, tam kjer jih še ni, pa pomoč pri pripravi statutov, obrav-navi in ob sprejemu. Povezovanje krajevnih skupnosti v skupnosti krajevnih skupnosti. 3. Položaj, mesto in vloga krajevnih skupnosti v delegatskem sistemu. Vpliv svetov krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organov krajev-nih skupnosti (skupščine) na vse samoupravne ob-like v občini, ki s svojimi odločitvami vplivajo na življenje in delo krajevnih skupnosti. Priprava ustreznega strokovnega gradiva, pred-logov in stališč za razpravo na posvetovanju skup-nosti. 4. Odnosi in medsebojna povezanost pri progra-miranju dela krajevnih skupnosti — samoupravnih interesnih skupnosti — temeljnih organizacij zdru-ženega dela. Saraoupravno snovanje in obravnava razvojnih programov krajevnih skupnosti. Pripra-va ustreznega gradiva, predlogov in stališč za ob-ravnavanje na posvetovanju skupnosti. 5. Sodelovanje sekcije pri razvijanju časopis-ne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti. Za delovanje upravnih organov 1. Položaj in vloga upravnih organov skupščin občin pri uveljavljanju delegatskih odnosov v de-lovanju skupščin občin. Upravni organi kot stro-kovna služba skupščin občin in njenih organov, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Priprava ustreznega strokovnega gradiva, pred-logov in stališč za posvetovanje skupnosti o ome-njeni temi. 2. Samoupravljanje in organiziranje v upravnih organih skupščin občin. Priprava ustreznega gra-diva, predlogov in sklepov za razpravo na posve-tovanju skupnosti. Organiziranje posvetovanja. 3. Sodelovanje sekcije pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti. Za ekonomsko politiko in finance 1. Problematika financlranja krajevnih skupno-sti. Realizacija 74. člena ustave SR Slovenije. Pri-prava predlogov in stališč s tem v zvezl. Organizl-ranje posvetovanja skupnosti. 2. Problematika v zvezi z uresničevanjem zakona o financiranju splošne potrošnje v občinah v letu 1975. Analiza problemov in organiziranje posveto-vanja skupnosti. 3. Planiranje razvoja krajevnih skupnosti. Kra-jevne skupnosti kot element združenega dela. Priprava gradiva, predlogov in stališč za posve-tovanje skupnosti. 4. Mesto, vloga, naloge in organiziranost inšpek-cijskih služb v delegatskih odnosih. Priprava gradiva, predlogov in stališč za raz-pravo na posvetovanju skupnosti. 5. Sodelovanje sekcije pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti. Za stanovanjsko politiko in gospodarstvo 1. Sodelovanje pri samoupravnem organiziranju komunalnih skupnosti v občinah. Priprava osnut-ka sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnostt in osnutka statuta. 2. Samoupravno organiziranje stanovanjskih skupnosti. Nudenje pomoči pri dopolnjevanju nor-mativnih aktov teh skupnosti. Organiziranje pre-toka izkušenj na tem področju. 3. Sodelovanje pri snovanju osnutkov norma-tivnih aktov, ki jih bodo morale v skladu z ustavo in novimi zakoni sprejemati skupščine občin. 4. Organiziranje posvetovanja skupnosti o aktu-alnih vprašanjih na področju stanovanjske politike in gospodarstva. Uveljavljanje in realizacija zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v druž-beni lastnini. 5. Sodelovanje sekcije pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti. Za kmetijsko politiko in gospodarstvo 1. Analiza izkušenj o samoupravni organizira-nosti, vlogi in mestu kmetijsko zemljiških skup-nosti. Organiziranje posvetovanja skupnosti. 2. Problematika financiranja kmetijske pospe-ševalne službe glede na ukinitev skladov. 3. Priprava osnutkov normativnih aktov, ki jih morajo sprejeti skupščine občin v skladu z ustavo in novimi zakoni. 4. Organiziranje posvetovanja skupnosti o aktu-alnih vprašanjih na področju kmetijske politike in gospodarstva. 5. Sodelovanje sekcije pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti. Za varstvo okolja 1. Spremljanje in uveljavljanje določil ustave, naj skrb za varstvo in izboljševanje človekovega okolja postane skrb vse družbene skupnosti, vseh dejavnikov, ne pa samo posameznih specializiranih ustanov. Glede tega bo sekcija pripravila gradivo za posvetovanje skupnosti. 2. Priprava osnutka samoupravnega sporazuma za ustanovitev samoupravnih interesnili skupnosti in osnutka statuta. Pripravljala bo tudi osnutke drugih normativnih aktov, ki jih morajo y skladu z ustavo in novimi zakoni sprejeti skupščine občin. 3. Programiranje razvoja turizma in varstva ter izboljševanje človekovega okolja. 4. Sodetovanje pri razvijanju časopisne, založ-niške in servisne dejavnosti skupnosti. Za problematiko mest oziroma večjih občinskih središč ' 1. Problematika dolgoročnega kreditiranja na področju komunalne infrastrukture. Priprava pred-logov in stališč za razpravo na posvetovanju skup-nosti. 2. Problematika uresničevanja in predlogi skup-ščin občin za dopolnitev zakona o prispevku za ko-munalno urejanje zemljišč. Priprava ustreznega gradiva za zbore skupščine SR Slovenije in druž-benopolitične organizacije. 3. Analiziranje problematike in organiziranje razprave o problemih vzdrževanja in novih investi-cij na področju srednjega šolstva in dijaških do-mov. 4. Sodelovanje pri razvijanju časopisne, založ-niške in servisne dejavnosti skupnosti. Organi skupnosti in sekcije bodo delovali v medsebojni povezanosti in dopolnjevanju, kar je razvidno že iz programov dela sekcij in izvršnega odbora. PREDLOG DOG0VORA O FINANCIRANJU DEJAVNOSTI SKUPNOSTI SLOVENSKIH OBČIN IN O OBVEZNOSTI SKUPNOSTI SLOVENSKIH OBČIN DO SKUP- ŠČIN OBČIN, SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANA IN SKUPŠČINE OBALNE SKUPNOSTJ OBCIN SPLOSNE DOLOCBE Na podlagi ustave SR Slovenije, člen 193, na podlagi statuta Skupnosti slovenskih občin, člen 1. in na podlagi sklepa skupščine Skupnosti slov^nskih občin z dne 1. julija 1974, se občine SR Slovehije, mesto Ljubljana in obalna skupnost občin na ena-kopravni osnovi in solidarno povezujejo v Skup-nost slovenskih občin za obravnavanje in urejanje skupnih vprašanj. Občine SR Slovenije, mesto Ljubljana in obal-na skupnost občin so sprejele statut Skupnosti slo- . venskih občin in se ob tem domenile (6. člen sta-tuta Skupnosti slovenskih občin), da naj bo dejav-nost skupnosti osredotočena na: — posredovanje in izmenjavo praktičnih izku-šenj ter teoretičnih spoznanj s področja samo-upravljanja v občini; — proučevanje in organiziranje razprav o aktu-alnih družbenopolitičnih in ekonomskih vprašanjih, ki zadevajo položaj občine, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter položaj delovnih ljudi in občanov v teh skupnostih; — organiziranje razprav in zbiranje predlogov svojih članic za spremembo ali sprejemanje raznih predpisovr — razvijanje sodelovanja med skupščinami ob-čin in republiško skupščino ter njihovimi organi; — razvijanje in organiziranje skupnih medob-činskih organov samoupravljanja in medobčinskega sodelovanja. Hkrati s svojimi pravicami v Skupnosti slo-venskih občin so se članice skupnosti tudi zavezale, da bodo do svoje skupnosti občin opravljale dolž-nosti (statut Skupnosti slovenskih občin, čl. 11), kot so: — da javno, demokratično in odgovorno delu-jejo v vseh oblikah delovanja skupnosti; — da prevzamejo odgovornost za uresničevanje obveznosti skupnosti, ki izhajajo iz delovnega pro-grama skupščine skupnosti in njenih sklepov; — da plačujejo redni letni prispevek. Glede na sprejete pravice in dolžnosti sprejmejo skupščine občin, mesta Ljubljana, obalna skupnost občin in izvršni odbor Skupnosti slovenskih občin D O G O V O R o financiranju dejavnosti skupnosti in o obvezno-stih skupnosti občin do občin, mesta Ljubljane in obalne skupnosti občin v naslednjem besedilu: 1. člen Sredstva zbrana s članskimi prispevki skup-ščin občin, mesta Ljubljana in obalne skupnosti ob-čin so namenjena za financiranje dejavnosti skup-nosti. — Uporaba teh sredstev se določi s prora-'¦unom skupnosti. Proračun sprejme skupščina skup-nosti, ki jo sestavljajo delegati občin in to najkas-neje do 31. marca tekočega leta. Ob razpravi in sprejemu proračuna skupnosti dobijo občine — de-legati občin v obravnavo tudi zaključni račun in poročilo nadzornega odbora o linančnem poslovanju skupnosti. 2. člen Redni letni prispevek skupščin občin znaša 1,060 %o od narodnega dohodka. računan za pred-preteklo leto. Za izračun prispevka se uporabijo podatki Republiškega zavoda za statistiko. Občine obračunavanjo prispevek vnaprej trimesečno, pol-letno ali letno. O višini prispevka morajo biti ob-čine obveščene najkasneje v drugi polovici no-vembra za vsako prihodnje leto. 3. člen Skupščina mesta Ljubljana in Obalna skupnost občin bosta letni prispevek za financiranje dejav-nosti skupnosti plačevali v znesku, ki bo določen v dogovoru z njima. 4. člen Poleg stroškov za organiziranje posvetovanj skupnosti, s katerimi skupnost pomaga opravljati naloge, ki jih imajo skupščine občin, njihovi de-legatski zbori, izvršni sveti in upravni organi, stro-škov za delovanje delovne skupnosti pri Skupno-sti slovenskih občin, b^do v bodoče y rednem let-nem prispevku skupščin občin zajeti tudi stroški lista »Občan« in stroški servisne dejavnosti skup-nosti. S tem se Skupnost slovenskih občin, njen izvršni odbor, zavezuje, da dobi vsaka skupščina občine, skupščina mesta Ljubljana in obalna skup-nost občin vsakih 14 dni za svoje potrebe 50—100 izvodov lista »Občan« in da dobi vsaka skupščina občin brez zaračunavanja storitev vse osnutke nor-mativnih aktov, ki jih bodo pripravljale strokovne delovne skupine skupnosti v zvezi z uresničeva-njera ustave in z novimi zakoni. 5. člen Za druge naročnike lista »Občan« in sevisnih storitev se zaračunava polna stroškovna cena. 6. člen Izvršni odbor skupnosti se zavezuje, da bo de-javnost skupnosti povezana s skupnimi interesi ob-čin in z interesi SR Slovenije. Organi skupnosti bodo vsakokratni letni program delovanja skup-nosti snovali in ga sprejeli ob neposrednem sode-lovanju skupščin občin, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v republiki. 7. člen Za izvajanje tega dogovora skrbijo in so odgo-vorni izvršni sveti skupščin občin in izvršni odbor Skupnosti slovenskih občin. 8. člen Dogovor velja z dnem, ko ga sprejmejo skup-ščine občin in je objavljen v listu »Občan«. _ 9. člen Dogovor se lahko spremeni na pobudo izvršnega odbora Skupnosti slovenskih občin ali na pobudo 2/3 skupščin občin. Za spremembo dogovora velja enak postopek kot je veljal za sprejem tega do-govora. OBRAZLOZITEV Osnovni element za določitev višine prispevka je bil že doslej NARODNI DOHODEK posamezne občine, ki je bil dosežen v predpreteklem letu. Pri izračunu prispevka smo uporabljali podatke Zavoda za statistiko SR Slovenije. Doslej je višina prispev-ka znašala 0,045 %o od narodnega dohodka za pred-preteklo leto. Ob tem pa so skupščine občin pla-čevale naročnino za list »Občan« in materialne stro-ške za posamezne normativne akte, ki so jih za potrebe občin pripravile strokovne delovne sku-pine. Spričo prizadevanj, da list postane »Tribuna delegatskega sistema v delovanju skupščin občin« in ga bodo potrebovali delegati pri svojem delu ter ob dejstvu, da strokovne delovne skupine priprav-ljajo osnutke pomembnejših normativnih aktov, smatramo predlog, da stroški lista in izdelave o-snutkov normativnih aktov postanejo sestavni del prispevka skupščin občin, za umesten in utemeljen. Sicer pa bodo skupščine občin prek svo-jih delegatov na vsakoletni skupščini skupnosti same odločale o uporabi sredstev, ki bodo zbrana s prispevkom občin. Hkrati so v pristojnosti občin tudi- odločitve glede obsežnosti delovnega progra-ma in stopnje njene organiziranosti. Tretji člen predloga dogovora določa, da bo pri-spevek, ki ga bosta plačevali Skupščina mesta Ljubljana in obalna skupnost občin, določen v do-govoru z njima. Tu gre za upoštevanje dejstva, da obeine na njunem območju že plačujejo prispevek neposredno. Vprašanja delegacij, konferenc delegacij ter odgovori DELEGACIJA KS HINKO SMREKAR 1. Po zapuščini Antonije Hočevar z Vodnikove ceste je stavbo namenila za prizadete otroke. Ali se bo ta stavba uporabljala za predšolske ali za šolo-obvezne otroke? Odgovor: Stanovanjska hiša, ki jo je pok. Ho-čevar Antonija zapustila DEC Ljubljana (Demon-stracijski eksperimentalni center) se bo uporab^a-la za izvajanje varstva in delovno usposabljanje duševno in telesno prizadete mladine v starosti od 17 let dalje. Odgovor sestavil: oddelek za družbene službe in splošne zadeve. 2. Zakaj se je pred leti vzela zemlja (vrt) v Aleševčevi ulici vojni vdovi, ker ni imela sredstev, da bi pogojno v enem letu sama zgradila hišo? Do-deljitelju zemlje pa ni bil postavljen noben pogoj, zemljo je preprodal, sedanji kupec pušča stati praz-ne zidove, to se vleče že deset let. Kako urediti cJo-graditev, ker ležijo tam mrtva sredstva, kvari se ugled ulice. Odgovor: ker je zadeva stara več let in je po-trebno pregledati veliko arhivskega gradiva, bo od-govor objavljen v naslednji številki Javne tribune. 3. Zakaj se daje prednost gradenj manj aku-mulativnim kot visoko akumulativnim podjetjem (npr. Lek)? Odgovor: Trditev, da se daje pri gradnji pred-nost manj akumulativnim podjetjem je neosnovana. Dovoljuje se gradnja objektov za dejavnosti, ki so družbeno potrebne, pri čemer se ne upošteva samo trenutne potrebe. Konkretno za LEK naj povemo, da navedena TOZD trenutno sploh nima prostorskih problemov. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene iij l:o-munalne zadeve. 4. Kdo odgovarja za izvajanje sklepov skupščine ali organov, ki so bili objavljeni tudi v Javni tri-buni? Primer: asfaltiranje Podjunske in dela Ale-ševčeve ulice, ki ni bilo izvršeno. S takimi odgo-vori se v javnosti onemogoča delegacijo. Odgovor: Strokovna služba, ki pripravlja odgo-vore na postavljena vprašanja, pripravi odgovor ter pri tem upošteva vse elemente, ki sestavljajo tudi realizacijo tega. Vendar pa se zgodi, da na-stopijo nove okoliščine, zaradi katerih je potrebno ali smotrneje začetek del odložiti, a le za določen čas. Tako je bilo tudi v primeru objavljenem v Tribuni št. 111, kjer smo objavili, da se bo z ure- ditvijo Aljaževe in Podjunske pričelo še v letu 1974. Pripominjamo, da je strokovna služba z ozi-rom na to, ker z deli ni bilo moč pričeti, v Tribuni št. 113 podala naslednje pojasnilo: »Aljaževa in Podjunska sta v programu za leto 1974. Sklenjene so že pogodbe in zagotovljena sred-stva. Glede na obsežnost del se z deli ni pričelo v decembru tega leta, pač pa bo začetek del takoj spomladi leta 1975.« Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in ko-munalne zadeve. OSNOVNA ŠOLA RIHARDA JAKOPIČA 5. Ali bo šola v Kosezah zadostovala za celo-dnevno bivanje? Odgovor: V skladu z odlokom o uvedbi samo-prispevka se v Kosezah predvideva izgradnja osnov-ne šole z 18 učilnicami, dvema telovadnicama, za-kloniščem in drugimi funkcionalnimi prostori. Ker bo to šolo obiskovalo okoli 1000 učencev je osvojen predlog, da se zgradi osnovnošolski objekt s 24 učil-nicami tako, da bo omogočen pouk zaenkrat v 1 in pol izmeni. Da bi lahko izvajali celodnevno šolo, bi bilo potrebno zgraditi še dodatne prostore, kar pa bo mogoče realizirati v drugi fazi, v kolikor bodo za to pridobljena potrebna finančna sredstva. V Javni tribuni so bile že objavljene program-Eke osnove za to šolo, ki bo v prvi fazi izgradnje dobila razen 24 učilnic tudi vse druge potrebne prostore za eno in pol izmenski pouk, prizidek z manjkajočimi prostori za celodnevno šolo pa bo mcžno realizirati kasneje ker to dopušča dovolj veliko zemljišče, ki je pridobljeno za to gradnjo. Odgovor sestavil: Oddelek za družbeno službe in splošne zadeve. 6. Delegat osnovne šole Z. Hunka vprašuje, za-kaj je iz programa izpadla gradnja oziroma dozi-dava njihove šole. Odgovor: Izgradnja prizidka pri obstoječem ob-jektu osnovne šole. Z. Runko ni izpadla iz pet-letnega prograraa, ker je pričetek te gradnje pla-niran za leto 1975. Prizidek zajema izgradnjo telo-vadniee, 4 učilnice za izvajanje šolskega varstva, prostor za gospodinjski pouk in za tehnični pouk ter dodatno učilnico. Programske osnove so bile objavljene v Javni tribuni, sprejela sta jih grad-beni odbor in izvršni svet občinske skupščine ter upravni odbor za gradnjo OS in VVZ. Odgovor sestavil: Oddelek za družbcne službe in splošne zadeve. 7. Kadar načrtujemo stanovanjsko gradnjo, isto-časno načrtujmo in gradimo tudi vzgojnovarstvene ustanove. Odgovor: Iz obstoječe urbanistične dokumenta-cije za posamezne stanovanjske soseske je možno razbrati, da urbanisti pri načrtovanju teh sosesk upoštevajo tudi potrebe po izgradnji osnovnošol-skih in VVŽ objektov. V tem smislu je načrtova-nje usklajeno. Pri tem pa gre predvsem za dejsi da je z načrtovanjem dosežena le osnova. Za rea-lizacijo in pravočasno izgradnjo objektov družbe-nega standarda, kot so to vrtci in šole, pa bi po-trebovali tudi zagotovljene finančne vire, ki bi o-mogočili financiranje gradenj teh objektov. V tem smislu bi bilo potrebno izoblikovati ustrezni druž-beni dogovor o zagotovitvi finančnih sredstev za izgradnjo navedenih objektov, prl čemer gre za nujnost obveznega in pravočasnega namenskega izločanja finančnih sredstev vseh vrst investitor-jev stanovanjske izgradnje, ki narekuje analogr tudi usklajeno izgradnjo vrtcev in osnovnošolskih objektov. Odgovor sestavil: Oddelek za družbene službe in splošne zadeve. KONFERENCA DELEGACIJ OZD COLOR, TOZD DONIT, TOZD DONIT COMERCE IN DSS MEDVODE 8. Dežurna zdravniška služba v Medvodah je bi-la s 1. 8. 1974 ukinjena brez obrazložitve s tem, da je odslej dežurna služba v ZD Ljubljana-Siška. O ukinitvi niso bile obveščene KS Pirniče, Smled-nik, Medvode, Medvode-Topol, ki štejejo skupno 10.000 občanov, niti občani preko javnih glasil. Ob tem ukrepu je nastalo razburjenje med občani, ki zahtevajo, da se dežurna služba ponovno uvede v ZD Medvode, saj občani nimajo zagotovljenih pre-vozov v ZD Šiška v nočnih urah. Poznano je več primerov, da dežurni zdravnik ZD Siška ni obiskal bolnikov na domu, čeprav je šlo za nujne primere. Odgovor: Na osnovi izjave, ki jo je posredoval direktor ZD Ljubljana dr. Cibic občinski upravni službi je možno zaključiti, da se zdravstveni dom Ljubljana sooča z izjemnim pomanjkanjem zdrav-stvenega kadra v vseh treh zdravstvenih enotah (Siška, Sentvid, Medvode). V cilju, da bi se tudi izvajanje dežurne službe odvijalo čimbolj racio-nalno v okviru danih možnosti je bila v pretek-lem letu uvedena enotna dežurna služba za celot-no območje, ki ga zajemajo vse tri zdravstvene enote v Šiški, Sentvidu in v Medvodah, tako kot se ta služba odvija enotno tudi za območje občine Vič, ki je po svojem obsegu teritorialno še razsež-nejša. Ker ZD Ljubljana primanjkuje zdravnikov in ker se dežurni zdravnik po nočni službi mora vkljueevati v dnevno delo je bil ukrep ZD Ljub-ljana nujen in opravičljlv. V kolikor dežurni zdrav-nik ni obiskal bolnika na domu, čeprav je bil po-klican bi bilo prav, da prizadeti občan tak primer sporoči ZD Ljubljana, Kržičeva 10 (št. tel. 310-533 ali 310-956). Odgovor sestavll: Oddelek za družbene službe in splcšne zadeve. DELEGACIJA KS BUKOVICA-ŠINKOV TURN 9. Ali lahko občina Ljubljana-Siška vnaprej sa-mostojno (ne skupaj z ostalimi ljubljanskimi obči-nami) pripravlja odloke, ki ne zadevajo podroeja mesta, ampak le podeželska območja? S takim do-govarjanjem in usklajevanjem se namreč sprejem odlokov močno zavlačuje, s tem pa šo ponovno prizadeta podeželska območja. Odgovor: Na vprašanje ali občina lahko vna-prej samostojno pripravlja odloke, ki ne zadevajo mesta Ljubljane pač pa samo izvenmestno območje, naj povemo — da, lahko. Na vsak način pa je po-trebno, da je postopek za sprejetje posameznega odloka ustavno naravnan. Torej je upoštevati vse pripombe in predloge, ki so v skladu s splošno družbenimi interesi, čeprav se s tem čas za pri-prave oziroma za sprejem odloka podaljša. Odgovor sestavil: Oddelek za gra,dbene in ko-munalne zadeve. 10. Ali je z zakonom oziroma odlokom zagotov-ljeno, da ima vsaka hiša oziroma vsako gradbeno zemljišče dostop do javne poti? Ce to vprašanje ni zakonsko urejeno prosimo, oziroma predlagamo, da se uredi. Ce zakon to že določa pa vprašujemo, kdo bi moral skrbeti za njegovo upoštevanje in do-sledno izvajanje in zakaj se tega ne dela? V naši KS imamo namreč dva primera, kjer stanovalcem ni mogoč dostop z javne ceste v privatno hišo. Odgovor: Po splošnih pravnih predpisih mora vsaka parcela imeti dostop. V primeru, da parcela nima dostopa, lahko le-tega določi sodišče v ne-pravdnem postopku. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in ko munalne zadeve. DELEGACIJA KS ŠMARTNO-TACEN 11. Kdaj bo izdelan urbanistični načrt za pod-ročje naše krajevne skupnosti, to je katastrskih ob-čin Tacen in Smartno, ker brez urbanističnega načrta oziroma obdelave nimamo perspektive za razvoj krajevne skupnosti. Delegacija je mnenja, da je rešitev tega vprašanja nujna, ker na terenu nimamo primerne trgovine, prostora za predšolsko varstvo, bencinske črpalke, parkirnega prostora, avtobusnih postajališč. Ze leta 1971 smo bili v dogo-voru z inž. Zunovo in zastopnikom Supermarketa. Zbrali so si lokacije za dva preskrbovalna centra, a še vedno ni realizacije. V letu 1974 je bilo govo-ra, da se prične z delom tacenskega mostu, pa tudi to ni rešeno. LUZ pa kljub temu, da teren ni ur-banistično obdelan izdaja nekaterim lokacijska do-voljenja. Odgovor: Ljubljanski urbanistični zavod na po-budo krajevnih skupnosti in Skupščine občine Ljubljana-Siška izdeluje urbanistično dokumenta-cijo za območje Tacen, Smartno, Gameljne; prva faza (programske zasnove) tega elaborata je izde-lana; stroški izdelave prve faze znašajo 429.323 din, celotnega elaborata 629.845 din. Upravni odbor sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Siška proučuje možnost financiranja tega elaborata. Na določenih površinah znotraj območja Tacen —Šmartno—Gameljne se je dovoljevala gradnja in LUZ je izdeloval lokacijske dokumentacije za grad-njo na tem območju. Z ozirom na premajhne ka-pacitete komunalnih naprav pa začasno ni možno dovoljevati novih priključkov. Odgovor pripravil: Sklad za komunalno urejanje zemljišč: STANDARD-INVEST. DELEGACIJA KS STANEŽICE 12. Prvi problem je avtobusno postapališče v Stanežičah. Dovolite, da citiram naslednje sklepe 2. izredne seje delegacije in sveta KS Stanežiče— Medno z dne 12. 12. 1974: Občanl zahtevajo, da se uredi avtobusno posta-jališče v Stanežičah. Poudarjarao, da je avtobus-no postajališče postalo že politični problem. Pri-pombe se slišijo na vsakem sestanku in volitvah. Resnost problema je znana tudi predstavnikom Skupščine občine Ljubljana-Siška, saj so bili mne-nja, da je treba ta problem čimprej rešiti. V zvezi z odprtjem gramoznice je dana možnost, da se to vprašanje reši čimprej. V tem smislu prosimo Skup-ščino občine Ljubljana-Siška, da skupaj s podjetjem za črpanje gramoza in KS prouči možnost glede sredstev in načrtov za takojšnjo rešitev. Odgovor: V Stanežičah sta v programu dve po-stajališči. Za ureditev postajališča — obračališča bodo dani pogoji še pred črpanpem gramoza. Res pa je, da je tu nastopila precejšnja zamuda, ker se je zakasnilo s podpisom sporazuma. Glede posta-jališča ob progi 15 pa naj pojasnimo, da se stro-kovna služba trudi, da bi pridobila potrebna so-glasja. Odgovor pripravil: Za Sklad za komunalno ure-janje zemljišč: STANDARD-INVEST, Oddelek za gradbene in komunalne zadeve. DELEGACIJA TOZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ IN STROJEV ŠIŠKA 13. Kako daleč je rešitev zemljiškopravnega vprašanja glede graditve podvoza Drenikove ceste v zvezi z odkupom zemljišča vrtnarja, ki je vezano na začetek gradnje podvoza? Odgovor: Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Siška je dne 15. 8. 1974 vložil na referat za premoženjskopravne zadeve SO Ljub-ljana-Siška predlog za odvzem zemljišč v k. o. Sp. Siška, ki naj se vzamejo uporabnici Ropret Antoniji, Ljubljana, Milana Majcna 47/a, ki se ukvarja z vrtnarstvom. Zemljišče je bilo odvzeto navedeni s tuk. odločbo z dne 26. 9. 1974 in je bil glede tega zemljišča tudi že sklenjen sporazum o odškodnini. Nato je navedeni sklad izdelal delilni načrt z dne 26. 11. 1974 ter vložil pri navedenem referatu dne 11. 12. 1974 dodatni predlog za odvzem zemljišč, nakar je bila dne 27. 12. 1974 izdana do-datna odločba, ki pa vsebuje zaradi katastrske prenumeracije parcel v k. o. Sp. Siška tudi tista zemljišča, odvzeta sicer že z odloebo z dne 26. 9. 1974. Odločba z dne 27. 12. 1974 sicer še ni pravno-močna, vendar pritožbe ni pričakovati, ker se je stranka že ob zaslišanju izjavila, da odvzemu ne nasprotuje. Tako bo treba skleniti le še dodatni sporazum o odškodnini. Celotna zadeva je tako z izdajo odločbe z dne 27. 12. 1974 rešena. Odgovor sestavil: Oddelek za družbene službe in splošne zadeve. 14. Goriška cesta je zaprta že poldrugo leto, je za rekonstrukcijo zahtevala veliko sredstev. Zahte-vamo, da nam posredujete točen in nedvoumen odgovor, kdaj bo cesta odprta za javni promet in kakšne ukrepe boste izvršili za rešitev problema. To vprašanje se nanaša tudi na tako imenovano »industrijsko cesto«, ki bo vezana na Goriško z novim križiščem preko železniškega prehoda. Odgovor: Sklad za komunalno urejanje zemljišč je v oktobru 1974 prevzel nalogo za ureditev avto-matskega cestnega prelaza in semaforizacije kri-žišča Smrekarjeva—Goriška. Izvajalec del pri avto-matizaciji je »ISKRA«. Zaradi večmesečnih dobavnih rokov za opremo iz uvoza bo možno avtomatžko montirati šele ob koncu februarja (po podatkih izvajalca) kljub ne-prestanira urgencam Sklada za komunalno urejanje zemljišč. Dokončna ureditev Goriške ceste pa bo možna šele v aprilu, ker se prej asfalta ne more polagati. Povezavo Goriške ceste z že obstoječim delom »Industrijske ceste« bo možno urediti takrat, ko bo KS Hinko Smrekar dala soglasje k nadaljnji grad-nji novih objektov v tej coni. Bodoči investitorji so pripravljeni prispevati finančna sredstva h grad-nji te povezave, vendar šele takrat, ko bodo pri-dobili ustrezna zagotovila za nadaljnjo gradnjo. Odgovor pripravil: Za Sklad za komunalno ure-janje zemljišč: STANDARD-INVEST. DELEGACIJA KS DRAVLJE Vprašanja v zvezi z zazidljivostjo območja Sl 3. 15. Kdaj bo kdo rušen in kam bo šel posamez-nik? 16. Da se preveri vprašanje glede talnice na zazidljivost terena. 17. Predlagal pa je tudi predlog, da se dodelijo dodatna sredstva za čiščenje jarkov draveljskih meteornih voda. Po noveliranem zazidalnem načrtu za območje Sp 4 in ŠP 5 so za rušenje predvideni naslednji objekti: 15. Rušenje objektov. 1. objekti, predvideni za rušenje zaradi rekon-strukcije Celovške ceste: Celovška 160, 162, 164, 180, 240, 246, 248, 250, objekt na parceli 411, k. o. Dravlje, Celovška 260, 264, 264a, 266 in 286; 2. objekti, predvideni za rušenje zaradi izgrad-nje obvozne ceste: Celovška 204, Stegenska 4, 8, 12; 3. objekti, predvideni za rušenje zaradi nove zazidave: Sadjarska 3, skupina objektov južno od Urbske ulice, Devova 3, 5, 6 in 7, Celovška 266a. Objekti, navedeni pod točko 1 in 2, bodo ru-šeni v času rekonstrukcije Celovške ceste od Dja-kovičeve ulice do gostilne Zibert in izgradnje nove obvozne ceste okoli Ljubljane (10-letni program iz-gradnje cest na območju Ljubljane — druga faza po letu 1975/77). Objekti, navedeni pod točko 3 bodo delno ruše-ni ob rekonstrukciji Celovške ceste, delno pa v skladu z izgradnjo objektov za proizvodne deiav-nosti v industrijski coni. Natančnejši pregled nad etapami rušitvenih del ter glede možnosti nadomestnih stanovanj ima sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljub-ljana-šiška, Celovška 89, zato svetujemo vsem pri-zadetim, da se tam informirajo glede natančnejših podatkov. 16. Varovanje podtalnice. Na območju ŠP 4 in Sp 5 (kakor tudi v conl SP 3 na vzhodni strani gorenjske proge, ki je še bliže vodovodnemu rezervatu) je bila industrijska naraembnost določena že z generalnim planom urbanističnega razvoja mesta Ljubljane iz leta 1966. Ze ob tej priložnosti kot tudi kasneje ob izdelavi zazidalnih načrtov je bila primarna skrb posvečena preprečevanju onesnaženja. Pred izdajo lokacij-skega in gradbenega dovoljenja za sleherni nov objekt pristojne službe pregledajo projekte in dajo svoje soglasje s pogoji gradnje in varovanja okolja. Izvajanje teh pogojev pa kasneje nadzorujejo pri-stojne inšpekcijske službe. 17. Dodatna sredstva za čiščenje jarkov dravelj-skih meteorskih voda. Predlog za dodelitev dodatnih sredstev za čišče-nje draveljskih meteorskih voda je občinski izvršni svet obravnaval na 29. seji dne 27. 12. 1974. Sprejet je bil sklep, da se dodelijo dodatna sredstva v vi-šini 21.390 din. Iz knjigovodskega izkaza je razvidno, da je bil odobreni znesek dne 30. 12. 1974 nakazan na KS Dravlje. Odgovore je sestavil: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve. Naposled: Stara cerkev Predlogov zazidalnih načrtov v našem gla-silu navadno ne objavljamo, toda tokrat smo kljub vsemu naredili izjemo. Gre namreč za sosesko Stara cerkev, ki se po dnevnih redih najrazlienejših sestankov potika že toliko ča-sa, da je problem stanovanjskc soseske zlago-ma prerasel že v pravi politični problem. Da bi nekoliko olajšali delo krajanom, ki morajo o zazidalnem načrtu razpravljati in o njem izrečl svoje pripombe ter predloge, objavljamo program in določila za stanovanjsko območjc Stara cerkev. Hkrati obveščamo občane, da bo načrt razgrnjen do 15. februarja. Do tega dne naj vsi, ki jih v zvczi z načrtom karkoli žuli, svoje predloge in pripombe vpišejo v knjige pripomb, ki so v avli skupščine )n v prostorih KS Hinko Smrekar in Milan Majcen. STANOVANJSKO OBMOČJE »STARA CERKEV« STANOVANJA IN STANOVANJSKI OBJEKTI • Skupna bruto etažna površiina viseh stanovanj meri 15.000 m2 Qd te površine je ipredvideno 2/5 ali 6.000 m2 za garsonjere v samskem domu hotalskega tipa. Pri veliikosti 35.000 m2 bruto garsonjere je število enot in s tem ležišč 170 Ostale 3/5 površin ali 9.000 m2 so na- menjene za družinska stanovanja. Pri poprečni velikosti stanovanja 60 m2, je števdlo stanovanjiskdh enot 150 Odgovarjajoče števdlo oseb (3,5 csebe na stanovanje) 525 Skfupno števifo stanovanjskih enot 320 Sktipno število prebivalcev ¦ 695 Ker naj bo struktura stanovamj znotraj brurto etažne površine 15.000 m2 fleksibilna, dokler ne bodo idejni projekti objektov potr-jemi, se dopušča ustrezno prestrukturiranje. Za izi"ačun potrebnih poviršin izhajamo iz zgornje predpostavke. Orientacija h gradnji večjega števila posebnih stanovanjskih enot v samskem domu hatelskega tipa je namreč umestna tako zaradi lege kot visoke izrabe ob-mooja. S ipredvidenim programom strukture stanoivanj se namreč zniža število otrok, ki najbolj potrebujejo v neposredni bližini sta-novanjskega objekta določene igralne površi-ne. Med diužinskimi stanovanji naj bi pre-vladovala velika, ker se prav itako predpostav-lja, da je število najmanjših otrok s tem zmanjšano. • Stanovanjski objekti so razporejeni ob Vodinikovi in Tržni ulici. Objekt ob Voidndkovi cesti, ki se stopniča-sto dviguje od Stare cerkve proti križišču Vodnikova—Tržna ul'ica, je namenjen družin-skim stanovanjem, objekt ob Tržni ulici pa samskim. Ob Vodnikovi cestd so stanovanja usmerjena približno v smeri vzhod-zahod, ob Tržnfi ulici pa proti severu in jugu. Višina posameznih delov objekita je v vo-galu Vodnikova—Tržna ulica podana variant-no. Predlagamo varianto, kjer je najvišji ob-jekt oto Vodnikovi cesti. Predložene višine objektov so maksimalno dapustne. Posameani deli so lahko tudi nižji, če zato obstoje utemeljeni razlogi. Do izdela-ve iizvedbenega zazddalnega načrta se dopušča netasfilbetaa menjava poisamezinih delov objek-tov glede na višino, vendar znotraj maksimal-nih meja. SPREMLJAJOČI OBJEKTI VARSTVO OTROK, VZGOJA, IGRA fehodišče za ddmenziondranje je predvideno številu otrok: 24 % od vsega prebivalstva v družinskih stanovanjdh (525 oseb). Predšolskih otrok 63, šolskih otrok 63, sku-¦Paj 126 otrok. Ce računamo s 50 % varstvom šolskih otrok, je za odgovarjajoče š'tevi'lo 32 otrok potrebno 160 m2 neto ipovršine. Ce odstotek otrok v varstvu zvečamo na 7.0 % oziroma na 44 otrok, meri ustrezna. neto površina 220 m2. Vrtec je itorej majhen, nesamostojen, zato nujno povezan z najbližjo centratoo var&tveno ustanovo. Oblika varstva bi morala biti ure-jena manj zahtavno, kakor je sicer v samo-stojnih vzgojnovarstvenih zavodih v novih sta-novanjskih naseljih. Hrana naj bi se dostav-ljala iz centralne ustanove. Ob pravilni povezavi s centralno ustanovo bo doseženo tudi ito, da bodo najmanjši otroci deležni varstva v centralni ustanovli. Otroško igrišče je predvidemo na -dveh me-stdh: a) na ploščadi pred objektom ob Vodniko-vj cesti za najmiajše. Igrišče je 'delno poforito, skupna igralna površdna meri 160 m2 ter b) na ploščadi ob vznožju Sišenskega hriba in je s' stanovanjskim objektom povezario z mostovžem. Igratoi prostor meri '1600 m2. Za starejše otroke, ki se hodijo igrat sami pa tudi za tiste, ki potrebujejo še spremstvo stairšev, sta na razpolago v razdalji 700 oziro-ma 1000 m še dve igrdšči, v Tivoliju in v Mo-stecu. Sicer pa je celotno območje Sišenskega hri-ba primerno za rekreacijo dn igro starejših otrok pa tudd odraslih. Solakih otrok bo, ko jih bo največ, to je nekaj let >po vselitvi — 63, kar ustreza 2 šol-skim razredoim. V ipoštev prideta dve šold, Riharida Jako-piča ob Derčevi uldci, ki je 500 m oddaljena in šola Zvonka Runka ob Gasdlski ul'ici (na-črti za razširitev so izdelani), kd je 300 m od-daljena. Usmeritev je možna v eno ali pa abe šoli, vendar je primernejša, vsaj za mlajše šolarje,-bližnja šola Zvonka Ruoka. Navedeni otroci bodo v šoli deležnd tudi varstva. Rekreacija odraslih: posedanje — počitek v par^kovno urejenem delu zazidalnega območja, predvisem na terasastem stopnišču ob Stari cerkvd ter na ploščadi z igrdščem. Sprehodi, teiki, itrdm v Sišenskem hrtbu ali v Tivoliju. Sportne dgre v športnem oentru Tivoldja. OSNOVNA PRESKRBA V neposredni bližini zaziidalnega območja so — maksimalno 250 m oddaljene — danes naslednje trgovine osnovne preskrbe: — samopostrežna trgovina na Celovšk-i 63, — ftrgovina s sadjem Celovška 61, — samopostrežna trgovina z bifejem v lo-kalneim centru na Jami, (Dalje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. straini) — prodaja mesa in delikates na Jami. Vsi našteti lokali so pretežno novi in bodo ostali. Računati je, ida bb v bodočnosli od-padel objekt na Celovški 61, medtem ko bo objekt na Celovški 63 verjetno ostal še dolgo časa, ker je velik in dobro uporaben. Za prebivalce območja potrebujemo le mi-nimalne površine ilokalov dnevne preskrbe: — prodaja kruha, mleka in mlečnih izdel-kov, — prodaja sadja in zelenjave (preselitev lckala s Celovške 61), — prodaja časopisov, tobaka itd. Primerno bi bilo, če bi se v zazidalno ob-močje preselila samopositrežna trgovina s Ce-lovške 63, vendar to mi nujno. Ostale trgovine, gostinski in servis.ii lokali bodo služili širšemu območju, seveda vključno cbmočje zazidave. Predvidena skupna nova bruto površina meri 3.500 m2. Od gostinskih lokalov pridejo v pošte-v: sla-ščičarna, mleona re&tavraoija, bife, kavarna, restavracija, pivnica, degustacija kave in po-dobno. Ostale .trgovine: specializirane itrgovine, tr-govine z žrvili; čevlji, tekstil, galanterija, ma-nufaktura; boutiiques in podobno. Servisi: popra-vljalnica gospodinjskih in ositalih strojev, radio in TV servis; čevljar, krojašfci salon, modi&tka, klobučar, frizer m brivec, či&tilnica, pralnica in likalnica ipd. POSLOVNI PKOSTORI Skuipna bruto površina teh prostorov je 3.300 m2. V poštev pridejo zastopstva, biroji, uradi; event. knjižnica, čitalnica, razstavnd prostori in podobno. 150 PM POVRŠINE ZA PARKIRANJE Za družinska stanovanja, po planerski mormi (1 PM/1 stan.) Po gradbeni normi (60 % planerske) 90 PM Za samski dorn, po planerski normi 60 PM/100 garsonjeo: 102 PM Po gradbeni normi 40 PM na 100 garsonjer 68 PM Poslovne površine, po planerskd normi 20 PM/1000 m2 površine 70 PM Po gradbeni normi, 13 PM na 1000 m2 45 PM Trgovine in podobno, po planer-ski normi 17 PM/1000 m2 60 PM Po gradbeni normi, HPM/1000m2 36 PM Skupaj 239 PM 382 PM V zazidalnem območju so predvidene po-vršine le za parkiranje po .gradbeni normi. Po planersfei bodo predvidene potrebne površine v območju .vzhad.no od Celovške ceste, ki bo prenovljena (na drugi strani Celovške ceste). PREGLED POVRŠIN Skupna stanovanjska površina 15.000 m2 Spremljajoče stanovanjske površine: koridorji, vhodi, prataiice to sušil-nice, hišni sveti, kolesa in vozički, zaktonišča; vrtec 7.000 m2 Trgavska in gostinska dejavnost 3.500 m2 Poslovna dejavnost 3.500 m2 Proste površine, vključno otroško igrišče 6.150 m2 Skupna površina zazidalnega ob- močja 1,2 ha 1,2 ha Izraba zemljišča, brez kletne garažne etaže 2,4 ZASNOVA Celotni program je razvit v več nivojih odnosno etažah. V pnvi etaži so naslednji prositori: parkirna garaža, zaklonišča, 'maniipulacijski prostor, skladišča in servisna vertikalna jedra, trgov-sko-gostinsike in poslovne dejavnosti, javne sanitarije. V drugi etaži: osnovna ploščad-trg z zele-njem in fontano, fleksibilni dofcali in Skladi-šča, terasno stopnišče z zelemjem, stanovanj-ski bcnksi odnosno zaklonišče, urejena okolica Stare cerkve. Tretja etaža: terasa in galerija, fleksibilni lokali, stopnice na mostovž, glavini stanovanj-ski vhod, visokopritlična stanovanja z interni-mi vrtovi ob Vodniikovi cesti, pankirni prostor ob Vodnikovi cesti, urejeno otroško igrišče na ozelenjeni terasi. Cetnta etaža: fleksibilni prostori poslovne dejavnosti, stanovanja, lakalno stanovanjsko igrišče, vrtec s teraso, igrišče pod Sišenskim hribom, mostovž prek Vodniikove ceste. Visoki stanovanjskii objekti so razporejeni ob Vodnikovi in Tržni ulici. Pas nižje zazidave ob Celovški cesti, na-menjen poslovni dejavnosti, ima v pritličju pasažo, z etažami pa ločuje notranji prostor trga od javnega, zunanjega .prometa. Notranji proator oblikujejo še terasa in ga-lerije s stopnicami, zelenje in fontana. To ze-lenje se nadaljuje prek ozelenjenih terasnih stopnic in vrašča v območje Sišenskega hriba. Med Staro cerkvijo in novo zazidavo je namreč predviden močan pas zelenja. Zaščita pred hrupom je dosežena z objek-tom poslovnega značaja ob Celovški cesti. Parkiranje in garažiranje je urejeno na dveh nivojih: — v kleti, kjer so parkirani osebni avto-mablli, obenem pa je tu manipulacijski pro-stor; — ob Vodnikovi cesti. Odvoz smeti gre pr^k kletne etaže: vsako stanovanjsko vertikalno jedro ima direkten dostop do nivoja garažne kleti. Urgentne poti za gasilne in reševalne avto-mobiile so obodne, s stranj Celovške, Tržne in Vadnikove ceste. Ljubljana, januar 1975. Mitja Jernejc, Jernej Kraigher Obisk v Dekorativni DEKORATIVNA Ljubljana je specializira-na tovarna za proizvodnjo stilnih in sodobnih pohištvenih tkanin. V njenih moderno oprem-ljenih tkalnicah, barvarnah, oplemenjevalni-cah ter pletilnici izdelajo letno 5,000.000 tekočih metrov pohištvenih, lislnih in jac-auardskih tkanin, epinglejev, enobarvnih in tiskanih jerseyev, listnih in jacauardskih la-sastih tkanin. S svojo 55-letno tradicijo, z naj-sodobnejšo tehnologijo, močno skupino obliko- valcev, s stalno kolekcijo 200 vzorcev, priljub-ljenostjo med kupci se je DEKORATIVNA uvrstila med vrhunske evropske proizvajalke pohištvenih tkanin. Tkanine izdeluje za do-mače in tuje tržišče. Izvažajo predvsem na Dansko, Svedsko, Finsko, Norveško, v Zahod-no Nemčijo, Avstrijo, Italijo, ZSSR, Libijo, Kuvait, Indanezijo, Avstralijo, Novo Zelandi-jo, Kanado in ZDA. KOLEKCIJA TKANIN PRODAJALNA Izbrane, kvalitetne in privlačne pohištvene in dekorativne tkauine so rezultat premišlje-nega načrtovanja. Po analizah, sodobnih vzor-cih in lastnih novih kreacijah so v tovarni DEKORATIVNA v kreativnem oddelku ustva-rili tkanine, pri katerih so predvsem upošte-vali: kvaliteto, design, obdelavo in barvni asortiment. Važno vlogo pri snovanju tkanin ima tudi oddelek kooperacija, ki skrbi za po-vezavo med arhitekti in oblikovalci pohištve-ne industrije ter arhitekti in oblikovalci DE-KORATIVNE, kar prinaša skupne predloge ter tesnejše sodelovanje med neposrednimi proizvajalci, izdelovalci pohištva in kupci. Vse t.o prispeva k dejstvu, da so naše pohištvene tkanine in pohjštvo izdelanc po okusu našega polrošnika. Tovarna DEKORATIVNA ima tudi sv.ojo prodajalno, kjer lahko dobite vse njene izdel-ke po tovarniških cenah. Izbira je bogata, saj je v prodajalni pregledno razstavljenih nad 100 vrst dekorativnega in pohištvenega blaga, razen tega pa so naprodaj še ročno tkani iz-delki: okrasne blazine, gobelinske preproge, vozlane preproge, tapiserije, prtiči, seti iz čiste volne itd. Prevladujejo sodobne tkanine v vseh osnovnih tonih in najrazličnejših barvnih kombinacijah, v vseh tehnikah, ki so zastopa-ne na svetovnih tržiščih v pohištveni industri-ji. Prodajalna tovarne DEKORATIVNA je na Celovški cesti 280; tja pelje avtobus številka 1; lahko pa se pripeljete tudi z avtomobilom, saj je pred prodajalno velik parkirni prostor. TAPISERIJE NOVA PLIŠARSKA TKALNICA Plišarska tkalnica je nov oddelek tovarne DEKORATIVNA, ki naj bi ga odprli januar-ja; vendar pa plišarska tkalnica, ki je opremljena z najsodobnejšimi avtomatskimi plišarskimi statvami, že deluje. Proizvodnjo lasastih pohištvenih tkanin naj bi v prihodnje podvojili. Tkanine, ki jjh bodo izdelali v pli-šarski tkalnici, so na svetovnih tržiščih tre-nutno najbolj iskane in dosegajo najvišje cene. V tovarni DEKORATIVNA pa imajo v načrtih še nadaljnje dopolnjevanje tkalnice. Razen tega pa bodo v kratketn namestili še stroje za barvanje vlaken, preje in tkanin ter nove stroje za plemenitenje tkanin. Pred dvanajstimi leti so v tovarni DEKO-RATIVNA odprli ročno tkalnico z namenom, da bi dopolnili kolekcijo izdelkov. Danes tkal-nica navdušuje številne kupce s svojimi tapi-serijami in drugimi ročno tkanimi blagi in izdelki. Tapiserije sodijo med najplemenitejšo, najzahtevnejšo in »-najpripovednejšo« zvrst ročno tkanih tkanin — so topla dekoracija sten. Narejene so po predlogah slikarjev in oblikovalcev ali pa kreatorjev tovarne DEKO-RATIVNA. Produkcija tapiserij je ma.jh.na. povpraševanje pa vse večje; zanje se zanima-jo posatnezniki in tudi podjetja. Posebno ve-liko naročil je tkalnica prejela iz tujine. ka-mor so v zadnjem času izvozili 300 tapiserij. Tapiserije so izdelane v čisti volneni ali tudi v bombažni osnovi. Tovarna DEKORATIVNA je edini proizvajalec tapiserij v Slaveniji in eden največjih v Jugoslaviji. ZLATI KLJUČ Letošnjo jesen je iovarna DEKORATIVNA na Salonu pohištva 74 prejela zlati ključ za -sodobnost in barvni sistem nove kolokcije po-hištvenih tkanin za leto 1975. Tako se lahko tovarna, ki se vse uspešneje meri s svetovnimi proizvajalci pohištvenih tkanin, pohvali že s sedmhn zlatim ključem, najvišjim priznanjem beograjskega sejma pohištva. Zlati ključ po-deljuje posebna komisija, ki jo sestavljajo ar-hitekti in oblikovalci iz vseh republik. Sedmi ključ predstavlja za kolektiv tovarne DEKO-RATIVNA, ki šteje 1300 ljudi, poleg številnih diplom in priznanj, novo potrditev, da so tka-nine, za katere se je tovarna odločila v novi sezoni, res listo, kar želi pohištvena industrija pri nas in na tujem in tisto, kar privlači in navdušuje kupce.