Cena 10c-, letno $1.00 'MESSENGER' GLASILO^ SLOVENSKEGA DRUŠTVA LETNIK XV, ŠTEV. 6 Registered for posting as a periodical — Category "B" NOV./DEC. 1970 V V IVAN CANKAR BOŽIČNI VECER Tudi k dekletom v bolnico je prišel Božič. "Nocoj hodijo angeli po zemlji", je dejala Tončka. Vesel pokoj je bil v sobi, svetil se je v očeh in na licih, dihal je v zraku, prepregel je bele stene. In vse so čutile, da hodijo angeli po zemlji, da so prišli skozi zaprto okno in sede ob posteljah, hodijo po sobi s tihimi koraki in na lahko jim plapolajo velike peruti. Videle so tudi brezštevilne luči, ki so jih prižgali angeli in ki so plamtele pobožno tam zunaj, globoko doli na zemlji. Jaslice so bile že pripravljene. Pred njimi je gorela luč. V rdečem kozarcu, a na jaslicah samih in nad njimi so bile majhne, pisane svečice, ki so gorele s tankimi, visokimi plameni. Zlati angel, ki je visel od stropa, se je svetil v čudni, migljajoči in trepetajoči svetlobi in svetila se je tudi velika zvezda, ki je bila nad betlehemskim hlevom. Zaspati niso mogle dolgo. Vse, ki so mogle iz postelje, so se pripravljale na polnočnico. Srca so jim bila polna svetega pričakovanja. Ležale so po-loblečene in so se razgovarjale s še-petajočim glasom. Ni se zasmejalo, tudi prešerna beseda se ni oglasila, zato, ker so bili angeli v sobi. . . Bilo je tisto noč, kakor da so prišla nebesa na zemljo. Nebeški angeli z velikimi, belim perutmi. Mati božja, mali ubogi Jezus, ki je ležal v jaslicah, in pastirji, ki so klečali tam — vse je bilo tako blizu in domače, nič skrivnosti ni bilo in nič nedosežne glorije. Šepetanje je bilo zmerom tiše, pa-lagoma so legale trepalnice na oči. ali srce je bdelo. Zmerom bliže so prihajala nebesa, preselila so se v sobo. Tončka je ležala na robu postelje na odeji. Ena roka ji je bila pod giovo, druga na životu. In ko je ležala in so blodile veselo vesele misli, je začutila, kako ji je dihnilo v lica, in vedela je, da je šel angel mimo. Srečna je bila in se smehljala. Če bi iztegnila roko, bi se dotaknila roke angelove. Tudi Malka je malo zadremala, ali ko je zatisnila oči, se je zgodilo čudo: danilo se je, svetilo, luč bela in mirna kakor pomladanska mesečina se je bila razlila po sobi. Vsa soba je bila polna angelov in zadi na tronu je sedela Mati božja z Jezusom v naročju, in obraz Matere božje je bil kakor obraz sestre Cecilije, tudi bele perutnice usmiljenke je imela na glavi. Zazvonilo je v kapelnici, ali kakor od daleč je prihajalo zvonjenje, bilo je kakor glas tistih sanj, ki so prihajale iz nebes. Nato pa je zaklenkalo jasno in zvonko na hodniku in zdramile so se. Sestra Cecilija je napravila luč. Oblačile so se hitro, še v polsa-njah in molče, nato pa se je napotila procesija proti kapelici po dolgem^ in mračnem hodniku. Trumoma, težko sopeč, brez besede se je vila nočna procesija. Tu in tam se je zasvetila dremotna svetilnica, razsvetlila uboga, drobna telesa. Iz drobnih obrazov, prezgodaj zrelih, že razoranih, so gledale oči, polne veselega pričakovanja, polne spoznanja, že se je jasnilo od daleč: tam je bila luč in Kristus je bil tam, ki so mu šle naproti. . . Zadovoljne Božične Praznike in Srečno Novo Leto 1971 želi članom, čitateljem in prijateljem Slovensko Društvo Melbourne OB NOVEM LETU . . . IZ ZBIRKE PISATELJA KARLA MAUSERJA "POZBUENI LISTI — BALADA DVAJSETEGA STOLETJA" (Objavljeno v Glasu Slovenske Kulturne Akcije — Buenos Aires) IMAM namizno električno luč in tale papir, nalivno pero, pepelnik na mizi, cigarete Diamond, knjige in mačice, ki sem jih včeraj natrgal na prisojnem bregu. Časopise sem vse prebral in zdaj razmišljam. Sicer mi je nekdo dejal, da je to neumno, ker v tem stoletju ni vredno razmišljati. Vse pride kakor vsiljeno. Toda nocoj moram. Ravno sem namreč odložil knjigo o koliščarjih in sem neznansko srečen. Biti srečen v dvajsetem stoletju je velika sreča. In jaz bi rad videl, da bi bili vsi srečni. Silno preprosto je to. Sem bral v knjigi, da so nekoč živeli koliščarji. Živeli so v stavbah na koleh in se vozili v drevakih. Imeli so orožje iz kosti, jedli so meso in oreščke, oblačili so se v kože ubitih živali. Natančno tako je bilo. Poznali so ljubezen in sovraštvo. Preprosto, kajne? Silno preprosto1. Meni je neznano dobro, da sem se vrnil nazaj. Govorim s starim koliščarjem. Modrejši je od mene. Neznano1 moder je. Zdaj šele vidim, da je naše stoletje zlagano, da ga sploh ni Čas je menda zaporednost hipov. Hipi so bili vse od tedaj, ko se je svetovje pričelo gibati. Hipi so nekaj velikega, čeprav so kratki. Ko rečem hip, hipa že ni. Je že drug, nov. S koliščarjem se zgova-rjava. Gledam njegov nož iz kosti in njegovo kamenito1 sekiro. Z enim očesom škilim na časopis. Nič več me ni groza, kakor me je bilo še pred kratkim. Ob meni je preprost človek, tak, ki reče da, in vem, da je rekel da. In če reče ne, vem, da je rekel ne. Stvar ni tako preprosta, kakor se na videz zdi. Z mastnimi črkami je natisnjeno na prvi strani časopisa: ATOMSKA BOMBA IN NJENI UČINKI. Spodaj je slika slepega človeka. Meso1 mu odstopa od kosti. PADEC PRIRASTKA Aprila 1970 je imela republika Slovenija 1,742.083 prebivalcev. Po začasnih podatkih je bilo leta 1969 v Sloveniji 28.178 živo rojenih, umrlo pa je 18.714 ljudi. Naravni prirast v I. 1969 je torej: 9.464. Ker je znašal naravni prirastek leta 1966 še 15.693, leta 1967 še 13.471 in leta 1968 II.134 je padec naravnega prirasta v letu 1969 naravnost porazen. Koliščar maje z glavo. Modrejši je od mene in ne more razumeti. Zdaj, ob njem, tudi jaz ne morem. Čutim, da sem zblaznel, da je za mojo čelno kostjo neka skupna pamet, ki ne dovoli, da bi mislil po svoje. Vodikova bomba. Dva kroga vidim. Eden je manjši, eden večji. Razlika med učinkom atomske in vodikove bombe. Pravi učinki so še neznani. Možno je razkrajanje vsega, konec sveta, padanje zvezd, spreminjanje rudnin, spreminjanje zemeljskih plasti. Smrt ne jaha več na konju. Prepočasen je zanjo. Smrt jezdi raketo, za katero ostaja hitrost glasu. Nekoč, ko sem bil še otrok, sem slišal, kako je bilo neko mesto razdejano v sončni prah. Tisto je bilo pravljica. Toda ne smem tako reči. Pravljica ni bila. Bila je resnica, ki je čakala na pravi hip, da si nadene vidno svoj koščeni nož in kamenito sekiro. Tako1 je vse preprosto, če sediš ob človeku. Zdrav sem in stojim v drevaku. Sonce siie na gladino vode in v preprosto mrežo lovim ribe. Samo kamenito sekiro imam in nož iz kosti. Nisem več koliščar. Čas je zaporednost hipov, nenehno gibanje. Ob meni leži bronasta, težka sekira. Svet se širi. Spreminjam se. Z vsakim hipom se spreminjam. Železo me utesnjuje, slišim težko udarjanje oblegovalnih ovnov, mesta vidim, narodi se valijo, novi svetovi se odkrivajo, morje šumi in vidim srebrne repe, ki se vlečejo za jadrnicami. Zemlja ni plošča, zemlja je okrogla in se vrti s soncem vred. Zvezde se bližajo. Svet se tesni. Teleskopi motre svetovja. Človek je naznanil zvezdo z računi. Zvezda se ukloni Republika Slovenija ima 10 mest z več kot 10.000 prebivalci Ljubljana 214.411 Maribor 118.717 Celje 34.458 Kranj 26.797 Jesenice 17.029 Trbovlje 16.551 Koper 16.170 Nova Gorica 12.477 Novo mesto 11.844 Velenje 10.949 in se pokaže. Človek hoče leteti. Rodi se Ikarus in v meni ni začudenja. Po zraku so ceste in z drugimi ljudmi vred moram gledati v tla. Sem še človek? Nad mano* je ropot motorjev, nekdo govori od onkraj morja in jaz ga slišim, kakor da govori ob meni. Mesta se sesedajo, obličje zemlje se spreminja. Dobivam nov obraz. Železnega. Mrk, trd obraz, obraz robota. Atomska bomba. Osemdeset tisoč ljudi napravi prostor drugim. Pepel se vrača v zemljo. Nismo več ljudje. Neznan goreč plamen smo, ki žre sam sebe. Samo še plamen. Vzeli smo vodik številka 3. Napravimo si novo sonce. Sami smo se postavili iz postave. Boga prodamo. Sami smo bogovi. Treznim se. Saj to je čas Adama in Eve. Zahrepeneli smo po tem kot onadva. Joj! Ne upam si prižgati luči. Nag sem, gol in se hočem skriti pred Bogom. Za menoj stoji angel z gorečim mečem in nazaj ne morem več. Čakam na veliki confiteor sveta. Ob njem bo vodikova bomba tako majhna kakor kamenita sekira koliščarja. Prst Nevidnega in Živega bo zmaknil osi svetov, da se bodo mieli kakor lupine med kamni in tedaj bomo mirni obstali pred Njim, koliščar v drevaku, rimski vojak v železju in mi s soncem, ki smo ga ustvarili v dvajsetem stoletju. Ne bo več sijale. Kakor mrtvo oko bo, ki nas bo tožilo. Spovemo se . . . Dvajseto stoletje je na tehtnici. Ob vsej teži je lažje od gorčičnega zrna. Nekje na zemlji leži človek na hrbtu in žveči travo. Umrl je od lakote. Sonce, ki smo ga ustvarili, imwje za zadnjo luč. Smejemo se. Rdeči lampijoni gore. Ne upam prižgati luči, ker sem nag in gol in se bojim Boga. CENE SE DVIGAJO V Sloveniji so cene spet porasle. V obdobju od lanskega do letošnjega julija so cene najbolj narasle v papirni industriji to je za 44,6 odstotka in v kovinski industriji za 20,8 odstotke. Med živili se je od lanskega leta najbolj podražilo sočivje in sicer za 52,2 odstotka. Sezonske vrtnine pa so letos celo za 92,6 odstotka dražje. Meso in mesni izdelki so se od lanskega junija podražili za okrog 30 odstotkov. 12 PISARNE S.D.M. Za nami je že 16. redna letna skupščina SDM in novi odbor pridno nadaljuje delo prejšnjih. Želimo mu, da bo prav tako neutruden in uspešen, kot njegovi predhodniki. Za seboj ima že dve prireditvi in v teku so priprave za Stefano vanj e in Silvestrovanje. 0 Miklavž se je letos spet izkazal pa tudi njegovi častilci so prišli v velikem številu na zabavo v Broadmeadowsu ter na obisk otrokov v Kew. Lepo je, da se držimo naših starih tradicij — med njimi tudi Miklavževanja — saj te tradicije nas vežejo in nas spominjajo, da smo kljub vsem vplivom od zunaj vseeno člani ene družine, doma z lepih krajev pod Triglavom. Tudi Miklavž sam je tokrat otrokom in odraslim v lepem nagovoru položil na srce, naj ne pozabijo od kod prihajajo in naj neomahljivo zadržijo in ohranjajo v svoji sredi lepoto materinega jezika. Organizacija obeh prireditev je bila izredno uspela in posebno obisk otrokom je potekel brezhibno v popolno zadovoljstvo prav vseh. Kljub velikemu številu daril (saj letos je odbor SDM oskrbel, da so vsi prijavljeni otroci naših članov bili še posebej obdarjeni) je cela razdelitev trajala le dobro uro. • Ako se peljete mimo našega Slovenskega doma v Carltonu boste že na prvi pogled opazili veliko razliko. Poslopje je očiščeno in prepleskano, ograja podrta in celoten zunanji vtis je mnogo lepši kot popreje. Tudi notranjost je že skoraj go- tova. Pričakovali smo, da bo vse delo končano pred Božičem, pa smo naleteli na nepredvidene zapreke in tako se bo vse zavleklo do po Novem letu. Kot vskdo, ki je s tem imel opravka dobro ve, so popravila in modernizacija starih stavb nahvaležna, dolgotrajna in tudi ne po ceni. Toda, kljub vsem težavam je večina del opravljenih. V glavnem je treba še prekriti pod, nabaviti pohištvo, zgraditi ograjo in očistiti okoli hiše. G. Adamič je obljubil, da bo, ako dobi še nekaj po-magačev, sezidal ograjo; za očiščenje vrta pa bomo tudi verjetno našli dobrovoljne sile. Upajmo, da bomo torej kmalu po Novem letu lahko uporabljali prostore v "domu" bolj koristno, kakor dosedaj, in da bo cel izgled poslopja na zunaj in znotraj prestižen ter v ponos ne samo vsem članom SDM, nego vsem rojakom in še posebno tistim, ki so pri obnovi pomagali. (Ob tej priliki naj bo omenjeno, da je poleg, že v prejšnji številki "Vestnika" navedenih, popolnoma brezplačno pomagal pri zidarskih delih pri domu tudi g. Franc Gomizelj.) Torej ako želite potovati v Slovenijo, pošljite pismeno svoje ime in naslov na adreso Slovenskega društva, 371A Park Street, Princess Hill. • Vse fotografije, ki jih objavljamo v "Vestniku" nam bezplačno oskrbi naš fotograf g. I. Erič, pri kateremu tudi lahko dobite številne fotografije, katere je posnel na številnih naših prireditvah zadnjih let. ^NOVO LETO 1971 bomo pričakali skupaj na SSLVESTROVO VEČER v Melbourne Town Hall-u Swanston St., Melbourne ob veselem plesu — bogato obloženi mizi — in prijateljskem vzdušju. Igrata orkestra "SOČA" in "EMERALDS". Vstopnice po $5 nabavite čimprej e v predprodaji: f Slovenski dom J. Burgar i. Erič D. Gomizelj E. Mesar S. Prosenak M. Svetina M. Uršič 38-1679 95-0402 ) 480-1451 ) 379-6511 S 35-1396 544-8524 < 45-4965 J 396-3893 »VSE ČLANE IN PRIJATELJE k VABI C SLOVENSKO DRUŠTVO ^MELBOURNE '.SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE vabi na svoje tradicionalnog ŠTEFANOVANJE ki bo kot vedno na že poznanem mestu v ( WADIN EAST na Štefanovo, >26. decembra 1970 od 3. ure popoldne do 10. ure zvečer. PIKNIK — ZABAVA -PLES — ŠPORT. Vstop za člane SDM in otroke brezplačen, za ostale 60c. na osebo. Moštvo "Kew-SIovene" in odborniki SDM ob priliki podaritve pokala najboljšemu igraču. PODAJMO se je vršila v dvorani cerkve sv. Cirila in Metoda v Kew dne 7. novembra. Obisk je bil zadovoljiv, saj je približno 150 članov napolnilo dvorano ob napovedanem času. Med prisotnimi je bilo opaziti obraze, ki jih že srečujemo vsako leto ob tej priliki, vse od ustanovitve naše slovenske organizacije v Melbournu. Razveseljiva pa je bila tudi prisotnost novih članov, posebno mlajših novodošlecev, kateri so z zanimanjem sprejeli na znanje delovanje društva in med katerimi so bili celo taki, ki so se ob tej priliki sami od sebe ponudili za aktivno pomoč pri društvenem delu. Pod spretnim vodstvom g. Stanka Prosenaka se je delo skupščine razvijalo gladko. Po podanih poročilih o delu preteklega leta, katera so podali gg. predsednik M. Peršič, blagajnik M. Hartman, trener nogometnega moštva F. Sajovic in nadzorni odbor M. Lauko je sledil kratek odmor, po katerem je bila predložena lista za novi odbor. Lista je bila soglasno sprejeta in odbor za leto 1970/71 sestavljajo: Predsednik: Franc Sajovic Podpredsednik: Pavle Česnik Elka Mesar Tajnik: Helena Van de Laak Blagajnik: Verner Remšnik Maks Hartman Odborniki: Marijan Peršič Marijan Svetina Janez Burgar Drago Pintarič Martin Adamič Tine šuštarič Branka Jelenič Nadzorni odbor: Marjan Lauko Vergili] Gomizelj Simon Špacapan V novem odboru niso več ga. Dragica Gomizelj, g. Toni Slavič in S. Pibernik. Razlogi čisto osebnega značaja so vzrok, da omenjeni trije zaslužni in vedno požrtvovalni člani niso mogli nadalje ostati člani upravnega odbora. Vsi trije pa so zatrdili, da bodo še vedno aktivno pomagali pri delu društva, kolikor jim bodo prilike dopuščale. Med obravnavanjem slučajnosti je skupščina odobrila predlog, da novi odbor, z ozirom na padanje vrednosti denarja in na potrebe, ki se bodo pokazale med letom, zviša po svoji uvidevnosti članarino do največ $10 letno. Prav tako je bilo sklenjeno, da naj se najmanj $2 od zvišane članarine oddvojita v posmrtni fond, iz katerega se bo ob slučaju smrti člana S.D.M. izplačala določena vsota denarja preostalim bližjim sorodnikom. Podrobna pravila tega fonda bo upravni odbor izdelal v teku leta. Novi odbor je bil tudi pooblaščen, da prouči način in možnosti akcije zidave novega poslopja, ki bi se v bodočnosti postavilo na mestu sedanjega doma v smislu skice, ki je bila predložena skupščini. Največja zanimivost letošnje skupščine je bila verjetno prav ta skica zamisli novega "Slovenskega doma", — 16 LETNA ki je bila razstavljena na vidnem mestu v dvorani. Vzbudila je med ude-ležanci veliko zanimanja, odobravanja in pripomb. Čeprav je bilo veliko pomislekov o finančnih možnostih izvedbe načrta je posebno "gorenjska" karakteristika stavbe večini zelo ustrezala. Veliko izrazov priznanja pa je bilo izrečenih na račun tega, da je načrt delo našega rojaka, g. Petra Floreninija. Po zaključnih vzpodbudnih besedah g. Prosenaka so se udeleženci skupščine ob bogato obloženih mizah še dolgo pogovarjali o preteklem pa tudi bodočem delu naše organizacije. ZAMISEL "SLOVENSKEGA DOMA" V CARLTONU Skica g. P. Floreninija predložena skupščini FINANCE V LETU 1970 Prenos iz 1969 $4.835.00 Uprava in Administracija ....... 967.88 $508.13 Dom ................................ 526.00 2.620.58 Članarina ........................... 612.00 Vestnik..................... 249.00 732.96 Soc. Fond..................... 36.15 94.90 Zabave, Pikniki .................... 8.154.62 5.642.51 Sport — Nogomet .................... 95.56 687.52 Posojilo .............................. 64.00 Deposit na zabave .................... 305.60 Banka ............................... 4.814.95 Gotovina ........................... 133.94 $15.531.09 $15.531.09 OBRAČUN SKUPŠČINA S.D.M. — POROČILO — Predsednika SDM na letni skupščini SDM, katera se je vršila dne 7. novembra 1970 v Dvorani sv. Cirila in Metoda v Kew: Spoštovani! Kot vsako leto ob tem času smo se tudi danes zbrali, da pregledamo delo našega Slovenskega društva v Melbournu, da pretehtamo delo njegovega vodstva, ocenimo uspehe, pokažemo na nedostatke, izvolimo odbor za prihodnje leto ter mu podamo smernice in navodila. Kot predsednika SDM me je doletela dolžnost, da podam referat o našem delovanju v preteklem letu. Prav rad bi prikazal letošnje delo v najbolj lepi optimistični luči, toda nekako se bojim, da mi to ne bo uspelo, kajti ne morem se otresti občutka malodušnosti in razočaranja, ki se prepleta z zavestjo, da je leto kljub vsem začasnim težavam bilo uspešno. Ta občutek malodušnosti in razočaranja bi prevladal, ako ne bi na pozitivni strani mojega poročila mogel pokazati na izredno požrtvovalno in nesebično delo večine leošnjega odbora. Zato bi se najpreje rad zahvalili vsem članom odbora, ki so mi vztrajno stali ob strani skozi celo leto in storili vse, včasih celo več kar se je od njih zahtevalo. Ne bom omenjal posameznikov, rad pa bi posebej povdaril izredno vrednost dela, katero so pridonese ženske članice letošnjega odbora: gospe Dragica Gomizelj, Elka Mesar, Helena van de Laak in gospodična Branka Je-lenič. Ni jo bilo dolžnosti, katero so sprejele in jo ne izvršile uspešno. V odbor sam je njihova prisotnost prinesla novo prijetno atmosfero, neomejeno inicijativo, praktičnost nasvetov in marljivost, ki so od nekdaj bile odlike večine slovenskih žena. V preteklo leto smo vstopili z odborom, čigar sestava in veličina nam je obetala izredno aktivnost. Toda, na žalost, nekaj članov iz osebnih razlogov ni moglo izdržati celo leto in tako se je zgodilo, da je tajniško mesto — mesto, ki je tako važno — bilo le deloma zasedeno in tajniško delo je naravno radi tega pešalo in bilo le polovičarsko izvršeno. Blagajnik g. Maks Hartman je med letom zamenjal svojo zaposlitev in tako ni mogel opravljati blagajniških poslov, kakor je to potrebno. Na srečo smo mu našli sposobnega in zane- sljivega pomočnika v osebi g. Verne-rja Remšnika. Kot boste razvideli iz blagajnikove-ga poročila so nam bile še vedno glavni vir dohodkov plesne zabave, katerih smo imeli šest, kar je vsaka dva meseca .eno in naravno, da je v pripravo teh bilo vloženih mnogo uric truda in dela. Poleg zabav smo imeli običajna dva Piknika, na katerih je naša mladina tekmovala v teku za lepo izdelane diplome. Prav tako smo na teh piknikih imeli nogometne tekme in prav te tekme so dale idejo za ustanovitev in registracijo prvega slovenskega nogometnega moštva v Avstraliji. Nedvomno je, da je pojav "Kew-Slo-vene" na Melbournskem nogometnem polju najvidnejša točka našega letošnjega delovanja. Obstoj in delovanje naših nogometašev je pritegnilo mnogo zanimanja ter je zbiralo okoli sebe stalen krog, ne samo mladine, nego tudi starejših rojakov. Kljub temu, da je bilo že mnogokrat povdarjeno, naj ponovim, da odbor SDM pri vzpostavi "Kew-Slove-ne" ni gledal za tem, da si moštvo pridobi lavorike, nego da da naši mladini možnost zdravega udejstvovanja, so naši športniki bili od vsega začetka na prominentnom mestu in so s svojo disciplino in rednim zadržanjem prinesli slovenskemu imenu samo ugled. Ne bi bilo prav, ako ne bi ob tej priliki povdaril, da so bili delo, čas, potrpljenje in spretnost, ki jih je prispeval k "Kew-Slovene" njihov trener nenadomestljivi. Z drugimi besedami: Brez Franceta Sajovica "Kew-Slove-ne" ne bi bil kar je. Omenim pa naj tudi g. šuštariča, in g. Urbasa ki imata tudi dosti zasluge, da je "Kew-Slove-ne" pri življenju. Tudi letos smo organizirali grupni polet članov SDM v Slovenijo. Vso organizacijo tega je imel skoro izključ- no v rokah g. T. Slavic in potovanje je poteklo brezhibno v zadovoljstvo vseh udeležencev. G. Slaviča zasluga je tudi Filmski večer, ki ga je SDM priredilo v mesecu marcu in je bil lepo obiskan. 'Vestnik' ki je izhajal vsaka dva meseca v svoji običajni obliki, je vsaj deloma vzdrževal zvezo med člani in ostalimi slovenskimi društvi v Avstraliji ter na skromen način obveščalo Slovence po ostalih kontinentih sveta, kakor tudi v stari domovini, o življenju naše skupnosti v Melbournu. Zahvala tukaj gre vsem, ki so celo leto pridno pomagali pri pakiranju in kolpor-taži. Na žalost nam tudi pri razpošiljanju "Vestnika" — kakor pri ostali korespondenci ni prizanesla poština, ki je samo v slučaju "Vestnika" poskočila za 300%. Kljub temu, da je lanskoletna skupščina opolmočila odbor SDM, da lahko do določene meje zviša članarino, je odbor odločil, da naj ostane članarina nespremenjena. Seveda pa bo z ozirom na stalno padanje vrednosti denarja moralo priti do povišanja slej ali prej. Takoj v pričetku leta je odbor pričel z raziskovanjem možnosti, ki so nam bile na razpolago glede našega doma v Carltonu. Poslopje je bilo prišlo v tako stanje razpadanja, da enostavno ni bilo možno več čakati, da bi se naše finančne možnosti še povečale. Dobili smo na razpolago brezplačen nasvet arhitekta in prišli smo konačno do sklepa, da je zemlja, kjer je naš dom, izredno prikladna in da jo po možnosti zadržimo. Pravtako je bilo sklenjeno, da preidemo k prvi etapi prezidava-nja, to je delne preureditve notranjosti in popravila ter čiščenja zunjanosti. Organizacijo tega dela je na lastno pobudo prevzel g. J. Potočnik, kateremu je za to preureditev bil odobren kredit Turistična agencija WORLD TRAVEL SERVICE Pty. Ltd. 220 FARADAY STREET, CARLTON, 3053 Tel. 34-4371 i 34-6934 se priporoča za vsa potovanja po zraku, morju in zemlji na celem svetu. Za najbolj ugodno in najhitrejše potovanje boste nad vse zadovoljivo postrežem pri nas. PODAJMO OBRAČUN — 16 LETNA SKUPŠČINA S.D.M. — $3500 — $4000. Delo bo izgleda prav kmalu končno. Istočasno pa smo mislili tudi na bodočnost in z zadovoljstvom lahko objavim, da nam je g. Peter Florenini izdelal preliminaren načrt za novi Dom, katerega bomo morda imeli v nekaj letih, seveda to zavisi od lokalnih oblasti in podpore Slovencev v Melbournu. Stal naj bi na naši zemlji v Carltonu. Ta novi dom bi po zamisli g. Floreninija imel na zunaj stil naše gorenjske kmečke hiše, tako da bi že sama zunanjost podajala nekaj karakteristično našega. G. Petru Florenini-ju, ki je sin prvega podpredsednika SDM in eden naše mlade generacije, katera bo, upajmo, nekoč zavzela naša mesta zavedajoč se svojega porekla, naj velja prav radi tega naša topla zahvala. Na socialnem polju smo se udej-stvovali le v par primerih. Slučaj pa, ki ga je imela pred par dnevi priliko videti, ga. Gomizelj ki je kot zastopnica SDM na poziv Good Neighbour Council obiskala prizadeto družino v Williamstawn Migrant Hostelu, kaže, da bo v bodočnosti mnogo prilike za udejstvovanje na tem polju. Ostali smo še nadalje včlanjeni v Good Neighbour Council-u. Pristopili smo pa tudi k Zvezi Slovenskih društev v Avstraliji, katero ustanavlja Slovensko društvo v Canberri. Mislim, da sem s tem podal v glavnem vse naše delovanje v preteklem letu in če sem v pričetku svojega referata izrazil občutke malodušnosti in razočaranja, naj povdarim, da vzrok zanje ni delo odbora SDM nego ne-zanimanje s katerim na to delo gledajo nekateri naši ljudje izven odbora in Tel. 401-1427 Zavarovalniška dela D. B. Motor Body Works Strokovnjaki za popravljanje in lakiranje (Panel Beating "& Spray Painting) Vsa dela zajamčeno prvovrstna DARKO BUTINAR 8 Railway Road, EPPING, 3076 izven društva. In to prav naši ljudje, ki bil bili toliko v stanju pomagati in delati za dobro naše skupnosti. Imamo med rojaki ljudi z akademsko izobrazbo, uspešne podjetnike, ljudi, ki so s svojo sposobnostjo in pridnostjo zavzeli visoke in vplivne položaje na polju gospodarstva in administracije. Toda delo za tukašnjo slovensko skupnost je bilo prepuščeno v glavnem našemu srednjemu in nižjemu sloju, ki že od vsega početka vodi naše društvo. Kako mnogo koristnejša, bi lahko bila naša organizacija, ako bi ti rojaki vsaj nekoliko svojih sposobnosti, možnosti in energije posvetili telu za slovensko skupnost. Naj se ob koncu zahvalim še patru Baziliju, ki nam je vedno na razpolago z dvorano in nam je vedno ustregel, ako nam je bilo potrebno. Prav tako gre naša zahvala tudi tukašnjim slovenskim redovnicam za vse delo, ki ga vrše našo mladino. Če je včasih med letom izgledalo, da sta se med Slovenci v Melbournu pojavila dva težišča, eden v Kew in drugi v Carltonu, je bil odbor SDM vedno mnenja in stališča, da si v in- teresu vseh Slovencev ta dva centra nikakor ne nasprotujeta, nego da sta v dopolnilo drug drugemu. Z zahvalo vsem gospem, ki so nam denes, kakor večkrat popreje pripravile nekaj dobrega za pod zob, zaključujem svoje poročilo za leto 1969/70 in prosim skupčino za razrešnico. M. Peršič FOTOGRAFSKI NATEČAJ V božičnih počitnicah gremo, skoraj več ali manj vsi, na izlete po okolici in mestu. To nam da priliko, da izkoristimo foto-kamere in si tako skušamo najlepše prizore za vedno obdržati v spominu na fotografijah. Ker vemo, da je tudi med našo mladino mnogo navdušenih in izurjenih fotoama-terjev se je odbor SDM odločil, da bo po novem letu razpisal natečaj za najbolj uspešne fotografske posnetke ter nagradil najboljše z lepimi nagradami. Torej pridno na delo s svojimi aparati. Pokažite kaj zmorete. Podrobnosti razpisa pa bomo objavili v prihodnji številki "Vestnika". G PRVA TURISTIČNA OSKRBUJE: potovanja z avioni potovanja z ladjami kombinacije potovanja: odlet z avionom, povratek z ladjo oskrbimo potovalne dokumente VAŠA AGENCIJA ZA VAS: rešujemo vse potovalne probleme vse dni smo vam na razpolago vsak čas nam lahko telefonirate v vseh zadevah potovanja, ali pridite osebno VAŠA POTNIŠKA AGENCIJA 72 Smith Street, Collingwood, 3066, Melbourne Poslujemo vsak dan, tudi ob sobotah, od 9.—7. Telefoni: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. NIKOLICH, N. NAKOVA, M. NIKOLICH IZ PISARNE S.D.M. Gdč. Magda Mesar je letos dokončala poznano šolo za manekene s takim uspehom, da je bila nato od šole prijavljena v natečaj za "Miss Teenager". Ker je običaj, da ima vsaka kandidatka takega natečaja svojega pokrovitelja (sponzorja), je gdč. Magda zaprosila SDM, da bi bilo njen pokrovitelj. Odbor SDM je tej prošnji prav rad ugodil, saj je Magda bila letos izvoljena za lepotico plesa SDM za leto 1970. Istočasno pa nam bo njena udeležba pri tem ntaečaju služila kot dobra reklama za slovensko ime, saj bo v tem natečaju poznana in bo nastopala pod imenom Miss Slovenian Association. Zato tudi apeliramo na vse rojake v Melbournu, da naši kandidatki nudijo svojo pomoč pri nabiranju fondov za Royal Women's Hospital, saj njen uspeh bo tudi uspeh slovenskega imena. • Nekdanji dolgoletni član našega upravnega odbora g. Slavko Žerdoner je prejšnji mesec odpotoval v Anglijo. Veliko mednarodno kemično podjetje ICI ga je odposlalo preko morja, da se specializira v neki posebni vrsti kompu-terja ter prouči vrednost nabave istega za Avstralijo. G. Žerdoner bo ostal v Evropi več mesecev. Tam se mu je priključila tudi njegova soproga, ki je pred tem kot članica Melbournskega Simfoničnega orkestra gostovala v USA. G. Žerdonerju veljajo naše čestitke in najboljše želje za uspeh njegovega potovanja. • Ga. Dragica Gomizelj, ki je vsem poznana po svojem vnetem delu za naše društvo, si je našla novo polje udejstvo-vanja. Pred tedni je na prošnjo Good Neighbour Councila v imenu SDM obiskala taborišče novodošlih emigrantov v Altoni, da pomaga pri nezgodi, katera je zadela neko tam prebivajočo družino. Njen obisk v tem taborišču se je pokazal kot tako koristen, da je bila naprošena s strani upravnika, da še v bodoče obiskuje taborišče in pomaga z nasvetom ter tolmačenjem. Ga. Gomizelj se je temu povabilu prav rada odzvala in ima polne roke dela ter mnogo hvaležnih rojakov. • Dobili smo že nekaj povpraševanj glede letošnjega potovanja v Slovenijo. Brez dvoma bomo tudi letos organizirali obisk v staro domovino. Trenutno raziskujemo najbolj primeren in cenen način potovanja. Ker nam po pravilih grupnih potovanj ni dovoljeno objavljati v "Vestniku" natančnih podatkov o potovanju, svetujemo, da naj vsakdo, ki namerava potovati javi svoje ime in naslov društvu, tako da mu bomo lahko potem poslali potrebne informacije. • Pretekli mesec je avtomobilska nesreča zahtevala življenje treh mladih rojakov. Bila je ena najstrašnejših, kar jih ima v zapiskih tukajšnja policija. Avto, ki je zadel ob električni drog se je preklal na dvoje in Marijan Zadnik, Anton Grašič in Sonja Marinčič so bili na mestu mrtvi. Brez dvoma je bila prevelika hitrost eden razlogov te tragične nesreče. Bliža se Božič, počitnice in s tem povečan promet. Možnosti nezgod se bodo neizmerno povečale. Prav radi tega moramo biti še bolj previdni. Ne vozimo avta ako smo tudi le malo pod vplivom alkohola! Hitrost naj bo zmerna in pripašimo si varnostne pasove! Ako bo vsak vozač le malo bolj pazil in vozil oprezno nam bo uspelo zmanjšati število nepotrebnih tragedij. USPEHI V GLASBI Mladi slovenski pozavnist Branko Slo-kar je bil lani sprejet na pariški Državni višji konservatorij in je že po enem letu odlično končal študije. Na posebno priporočilo svojega profesorja je mogel na zaključno tekmovanje te šole. Izmed 31 po-zavnštov, ki so igrali vsi dve isti skladbi, je Branimir Slokar prejel po soglasni sodbi žirije prvo mesto. * * * Že devetič je bila tekma vojaških orkestrov iz vse Jugoslavije, in je nastopalo 20 ansamblov. Na zaključnem nastopu ki je bil v Sarajevu so se po predhodnji izbiri predstavili najboljši orkestri in sice: iz Osjeka, Novega Sada, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva. Zopet je zasedel prvo mesto ljubljanski vojaški orkester. Razen pihalne zasedbe ima ansambel še veliki plesni orkester, ter 6 ali 7 manjših zabavnih skupin. TEKME RIBIČEV Ekipa novomeških športnih ribičev je gostovala v Zahodni Nemčiji in nastopila na velikem mednarodnem tekmovanju pajočimi ekipami so osvojili odlično četrto športnih ribičev. Med devetdesetimi nasto-mesto. Najuspešnejša posamemznika sta bila Brane Suhy in dr. Ivo Podergajs, ki sta osvojila tretje oziroma štirinajsto mesto. Obrnite se z največjim zaupanjem na svojem jeziku za vse potovalne zadeve POTOVALNI IN TURISTIČNI AGENCIJI PA RTHENON 249 SWANSTON STREET — MELBOURNE Za vsa navodila — na uslugo: g. Dragiša Braunović Telefoni: 66-31457, 66-33520, 66-34975 227 BARKLY STREET — FOOTSCRAY, VIC. Za vsa navodila —■ na uslugo: g. Milan Mijušković Telefon: 68-1110 Bon Voyage in dobrodošli - I » smo zaželeli do danes tisočem « i. zadovoljnih potnikov . . . Zakaj bi ne bili tudi Vi med njimi?! Slovenci doma in po svetu SONČNI VLAK Pred osmimi leti se je porodila v glavah nekaterih dobronamernih Avstrijcev zamisel "sončega vlaka". Ta vlak naj bi pričaral bednim invalidom in pohabljencem vsaj enkrat na leto za par dni malo sonca in ljubezni v njih trpeče duše. Naj bi se vsaj enkrat za nekaj uric znebili občutka manjvrednosti in zapuščenosti ter bili deležni ljubezni in sočustvovanja, ne le svojih domačih, ampak tudi daljnih ljudskih mas. Naj bi tudi oni enkrat uživali lepoto narave in božjega stvarstva po bližnjem in daljnem evropskem kontinentu. Letos v maju so na prijazno povabilo avstrijske države vključili v ta sončni vlak tudi dva voza iz Jugoslavije. Tako se je udeležilo od 406 prijavljenih tudi 56 invalidov iz Slovenije. Cel vlak je štel 15 voz. Sestavil se je dokončno na Dunaju, kamor sta po prijaznem potovanju iz Ljubljane dospela tudi oba voza s slovenskimi pohabljenici. Že na obmejni postaji v Spielfeldu so jih pozdravili avstrijski zastopniki, predstavniki rdečega križa in šolska mladina. Nato pa so jih na skoraj vseh postajah do Dunaja, kjer se je vlak ustavljal, sprejemali z godbami in mladinskimi pevskimi zbori. Po prihodu na Dunaj so si prvo ogledali znamenitosti tega lepega mesta, nato pa so se preko Visokih Tur in Salzburga odpeljali v Švico in dalje v kneževino Lichtenstein. Tam sta jih pozdravila sama vladarja te male in romantične državice. Od tu jih je potegnil vlak preko Tirolske na naš Je-dran in nato preko Ljubljane na Koroško in nazaj na Dunaj. Vsa pot je trajala 5 dni. Spremljevalno osobje Rdečega križa in drugi sodelavci so imeli težko in naporno delo. Med invalidi je bilo 21 takšnih, ki so bili vezani na voziček. Vendar z dobro voljo se je vsa pot končala v najlepšem redu. Ubogi invalidi so bili polni zahvale za ljubeznivo pozornost spremljajočega osebja, tako avstrijskega kot domačega. V njihovo samotno in monotono življenje pa bo le tu in tam posvetila iskrica veselja ob spominu na doživeto lepoto petih dni "sončnega vlaka". POVPREČNI ZASLUŽEK Po podatkih zavoda SRS za statistiko so bili poprečni osebni dohodki za letošnji junij 1346 dinarjev, julija pa že (izplačani v začetku avgusta) 1438 din. Največje plače za julijsko delo so nesli domov projektanti, poprečno po 2928 di- mmmmmmmswm Svoji k svojim ! Ako potrebujete naslanjače in kavče (Lounge suites) — obrnite se do nas in si brez-obvezno oglejte kakovost in primerjajte nizke cene. Izdelujemo sami, zato lahko prodajamo ceneje kot v trgovinah. Našli nas boste na sledečem naslovu: 562 High Street, THORNBURY, 3071 Telefon 44-7380 Vprašajte za g. Vincenca ŠTOLFA, ki Vam bo postregel na slovenskem jeziku. ..............:«y v. j um* ^jWi ; J" 'J.!J '••"v v -VV • ii« : I: :::;..;;;>: narjev. Za njimi pa zaposleni v pomorskem prometu 2490 din, bančni in hranil-niški uslužbenci 2461 din, univerzitetni profesorji 2204 din, zaposleni na zbornicah 2191 din, v elektroenergiji 2178 din, v poslovnih združenjih 2171 din, v financah in zavarovanju 2155 din. V ostalih panogah poprečni osebni dohodki za julij niso presegli meje 2000 dinarjev, polovica panog je dobila med 1500 in 2000 dinarjev osebnega dohodka, polovica pa pod 1500 din. Tako malo, kot zaposleni v tekstilni industriji, 1072 dinarjev, julija niso nesli domov v nobeni drugi panogi. Zelo blizu tekstilcem pa so bili zaposelni v kmetijstvu, usnjarski industriji, lesni, nekovinski in naftni industriji. V teh panogah zaposleni so dobili manj kot 1300 dinarjev, še cela vrsta drugih panog pa je bila pod republiškim poprečjem za julij. Julija letos so bili osebni dohodki za 22% večji kot lanskega julija, v prvih letošnjih mesecih pa za 13% od enakega razdobja lani. Zaradi dviganja cen pa so lahko kupili za 22% več denarja le za 8% več blaga. Poprečje za prvih sedem mesecev pa pove, da so v tem času kupili le za 3% več blaga kot lani v istem času, čeprav poprečno dobili za 13% več osobnih dohodkov. PHOTO STUDIO ERIC 305 High Street, Preston, 3072 Tel. 480-1451 (ob vsakem času) Za izdelavo prvorazrednih fotografij, za: • POROKE, • KRSTE, • RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI, itd. Kakor, tudi za reprodukcije in povečave (črno bele in barvne) se Vam toplo priporoča Vaš domači fotograf. Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke, krojene po meri. V zalogi imamo tudi: cvetje, poročne vence, bonbonjere in ostale poročne potrebščine. Seveda govorimo Slovensko. Odprto tudi ob sobotah in nedeljah Investicije na Koroškem Letos januarja so na Koroškem v Šmi-helu pri Pliberku odprli prvo slovensko tovarno, ki jo je postavila v obrat Tesnilka iz Medvod. Sedaj pa je v idejnem projektu nov obrat v Pliberku, v katerem bi bilo zaposlenih najprej 200, pozneje pa okrog 1000 delavcev. Obrat namerava postaviti Tovarna gospodinjskih strojev Go-renje-Velenje. Bili so že uvodni razgovori, ogled zemljišča, obisk predstavnikov me-rodajnih koroških oblasti v matični tovarni itd.