L> 39 PRISILJENI STAVKATI časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon 311-956, 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Telefaks 317-298 Naslov: ČZP Enotnost Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 25. septembra 1992, št. 39, letnik 51, cena 85 SIT Franc Druks, predsednik stavkovnega odbora energetikov ENERGETIKI za 29. september NAPOVEDALI STAVKO V kolektivni pogodbi nismo izsilili niti vejice, niti z besedico ni bila uporabljena nobena od oblik sindikalnega pritiska. Kaj šele izsiljevanje, grožnje ali kaj bolj grobega. Počasi smo se bližali vsaj dogovorjenim 80 odstotkom izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi, zdaj pa smo zdrknili na dobrih 50 odstotkov. Torej na polovico tega, za kar je ob podpisu tudi vlada rekla, da je uresničljivo. Besedo je prelomila naslednji dan in po svojem podpisu taca še dandanašnji. Vse smo razumeli, objektivne težave mlade države in vse, kar je sodilo k temu. Hodili smo se pogajat, bili potrpežljivi, strpni in - bilo je vse slabše! Končno gre za doseženo kulturno raven, za preprosto spoštovanje besede, kaj šele podpisa pod dokument, ki edini kroji usodo delavcev. Bo njihov položaj res kar naprej podrejen trenutnemu interesu trenutnega oblastnika?! In povrh gre kljub spremembi vlade za iste ljudi ob kaj pičlih spremembah. Nezaupanje delavcev, ogorčenje in razočaranje je preseglo vse meje. Kdo lahko še verjame frazam o enakomerno razporejenih bremenih? Razdelili so jih krivično tako med panogami kot med sloji. Vlada je s slepomišenjem in zavajanjem zaprla še zadnja vrata, črni nas pred javnostjo, skuša zabiti klin med sindikate naše dejavnosti. STAVKE NISMO ŽELELI, VANJO SO NAS PRISILILI! ZANJO IN ZA VSE NJENE POSLEDICE ODGOVARJA ZGOLJ VLADA! Podkrepljeno na 4. in 5. strani Stavkati nameravajo do sporazuma o stavkovnih zahtevah, saj vladi ne zaupajo več. Upajo, da bo skupni cilj vseh slovenskih delavcev - spoštovanje kolektivnih pogodb - izničil »negativni imidž«, ki so ga javnosti vsilili manipulanti z zapeljivim jezikom pa figo v žepu. Direktor TKM Sežana nagovarja Dušana Semoliča, naj zamenja območna sindikalna aktivista stran 6 PRED SREČANJEM TUDMANA IN KUČANA Bo konec balkanskega pojmovanja lastnine? sreda, W Včeraj smo se pogovarjali s sindikalisti energetike, ki napovedujejo stavko. Na koncu sestanka je prišel telegram Hermana Rigelnika, naj bi se v sredo vendarle še srečali. Res so se, uro pred tisto iz naslova. Sodelovali so še ministri Avberšek, Kračun in Puharjeva. Sindikati kajpak vztrajajo pri svojem, vlada pa jim bo pisna stališča do njihovih zahtev dostavila do petka, 14 o«. Gotovo bodo zanimiva, saj so njeni predstavniki priznali, da so slab pogodbeni partner, toda... Toda treba je upoštevati splošni položaj države, prizadevanja za ekonomsko politiko, pogajanja kot pravšnje sredstvo... Skratka, dobro znana in velikokrat zavrtena lajna. stran 3 PRAVICA LETI stran 12 CEZ PRAG Svobodni sindikati za enakopravnost nekdanjih imetnikov stanovanjske pravice, zdajšnjih najemnikov v nacionaliziranih stanovanjih 25. septembra 1992 Volitve v državni svet in sindikati V prihodnjem, po volitvah oblikovanem slovenskem parlamentu bosta dva zbora. Državni zbor je nosilec zakonodajne oblasti. Državni svet pa bo sestavljen iz zastopnikov nosilcev) socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, med katerimi bodo tudi štirje predstavniki sindikatov - zastopali bodo delojemalce. Državni svet bo voljen za pet let. Prav zanimivo bo v prihodnjih tednih opazovati, kako se bodo kresala mnenja o tem, kdo je in kdo ni dejanski predstavnik delojemalcev. Zakona o reprezentativnosti sindikatov namreč še ni, povrh pa se je v Sloveniji nakotilo toliko različnih sindikatov, da bodo v tistih sindikalnih krogih, ki se napihujejo z velikim številom članstva, slejkoprej razočarani, volilna aritmetika pa bo po logiki močnejšega opravila svoje. Lahko se sicer zgodi, da se bodo sklepale bolj ali manj načelne koalicije, lahko pa bodo tisti, ki danes najbolj vpijejo o potrebi po pluralizmu v sindikatih, vendar brez dostojne drže, ko je ta potrebna, celo izpadli. Volilno telo bo na moč zanimivo. Pri glasovanju za štiri sindikalne člane bodočega državnega sveta se bo tudi pokazalo, koliko imajo posamezni sindikati resnično članov in kaj je le deklarirano. V Zvezi svobodnih sindikatov in tudi v nekaterih drugih samostojnih sindikatih dejavnosti je že opaziti takšna in drugačna razmišljanja o nastopu na volitvah. Toda vse -projekte« pred novinarji skrivajo. Zato bomo o tem lahko kaj več napisali v prihodnji številki našega časnika. Gre za volitve v tisti državni organ, ki državnemu zboru predlaga sprejem zakonov; ki državnemu zboru daje mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti; ki lahko zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča; ki zahteva razpis referenduma in tudi preiskave o zadevah javnega pomena. V svetu so se takšna državna telesa uveljavila kot močni subjekti državnega odločanja. Kako bo pri nas, bomo videli. Ni pa vseeno, kdo v državnem svetu Slovenije predstavlja delojemalce. DOBER GOSPODAR MIŠU NA JUTRI!!! Že danes si priskrbite, kar boste potrebovali prav kmalu: ROKOVNIK -PRIROČNIK ’93 - da boste točno vedeli kdaj in kje, - da boste imeli vse zapisano, - da boste z njim obdarili partnerje, izkazali pozornost do svojih članov, ga dali v zahvalo za požrtvovalno delo, - ker ga preprosto morate imeti. V prednaročilu je cena zelo ugodna: SAMO 700 SIT, za večje količine pa nudimo poseben popust. Vaša naročila sprejemamo na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon: (061) 321-255. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ......izvod(ov) ROKOVNIKA-PRIROČNIKA ZA LETO 1993. Naročeno pošljite na naslov: ............................ Ulica, poštna št., kraj: ................................ Ime in priimek podpisnika:............................... Naročeno, dne:........................................... Žig . Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju Plače v vlači - da bi se zjokal Plače pri delavcih-zmanjkalo solz Pred tednom nisem mogel verjeti komentarju o plačah, ki jih prejemajo najvišji predstavniki vlade in funkcionarji parlamenta. Če je to res, potem je hudičevo narobe, da ne ukrenete ničesar. Zato je skrajni čas, gospodje v vladi, da po hitrem postopku določite najvišjo plačo za gospodarski in negospodarski sektor. Živimo v času krize in ta kriza je predvsem na ramenih delavcev in med njimi so tudi delavci, ki dobivajo tudi manj kot 20.000 tolarjev na mesec. Zahtevamo od SDK, da pove, koliko gospodov v podjetjih, bankah, občinah, trgovinah in drugih ustanovah dobi po 100.000 in več, po 200.000 in več in koliko jih dobi po 300.000 in več. Delavci smo ogorčeni, kaj se dogaja v praksi. Prepričani smo, da marsikateri gospod v državi Sloveniji zasluži desetkrat bolje in lažje kot marsikateri »fabrikant« v Evropi. In če tega ne vidite, gospodje ministri in drugi, ki nas vodite, potem je skrajni čas, da kaj storite: Morala delavca je na psu. Opozarjamo vas posamezniki, sindikat, ljudje, ki jim ni vseeno, ali nas bo vzel hudič ali bomo živeli, kakor se spodobi - dostojno življenje državljana Slovenije. Vsi, ki imate platno in škarje, naredite kaj, po čemer bomo vsi občutili, da se nekaj zboljšuje. Ne zahtevamo nemogočega, zahtevamo zelo malo, to malo pa se da urediti na takšen način, da si porazdelimo dobrine. Ivan Ojsteršek, Šoštanj Ne lairplay vodi navzdol Pogodba je pravni akt, pisni dokument o dogovoru dveh strani. V vsaki pravni državi je sodno izterljiva. Temelji namreč na - recimo po Trumanu FAIR DEAL: pravični, sporazumni razdelitvi igralnih kart. Ko so (karte) razdeljene, mora vsaka stran dosledno in častno izpolnjevati svoje dolžnosti. To naj bi veljalo tudi za splošno kolektivno pogodbo za negospodarstvo. Podpisala jo je vlada (v vlogi naročnika) in sindikati (v vlogi izvajalcev, zaposlenih v t.i. družbenih dejavnostih). Vlada je sama predložila metodologijo izračuna osebnih dohodkov in si, kot je znano, v posebnem členu pogodbe izgovorila, da bo tri mesece izplačevala za 20% manj, kot to določa pogodba. Vemo, da je po treh mesecih z izgovorom, da je »vreča prazna«, uvedla zamrznitev plač. S tem je v resnici kršila sklenjeno pogodbo, ki jo je podpisala. Fair deal pa pogojuje nadaljnjo fair play igro, še več: pogodba predstavlja kot pravni akt minimum moralnega. Zavezuje ne le pred sodiščem, marveč - in še posebej kot etična, nravstvena norma. Kdor se pogodbe ne drži, je kriv - ne glede na to, kakšne težave bi ga pestile, če bi se pogodbe držal. Kajti karte so pred podpisom (pravično) razdeljene. Če si se uštel, če si spregledal, precenil svoje zmožnosti, nosiš posledice sam. Posredno seveda tudi tvoj partner, druga pogodbena stran - vendar je to že druga zgodba. Če se razmere po podpisu pogodbe spremenijo, je seveda možna sprememba pogodbe, vendar bi za to morala prositi tista stran, ki pogodbenih obveznosti ne more izpolniti. Svojega partnerja bi morala prepričati, da je sprememba nujna. Argument, da je vreča prazna, pač ne more vzdržati. Občutek, da je slovenska vlada v bistvu zapravila pozitivno energijo naroda po osamosvojitvi, ni iz trte izvit. Centralizacija ne le oblasti, marveč s tem predvsem finančnih tokov je naenkrat zahtevala masovno zaposlitev »distributerjev« in »varuhov« le-teh - torej nove zaposlitve v negospodarstvu in to v tistem delu, ki je narodu najmanj potreben: državni upravi. Družbene dejavnosti ponižno bolj ali manj životarijo. Kultura še najbolj. Le zakaj? Tik pri vladi je gneča. Do besede prihajajo spet znani in zmeraj isti zahrbtni pri-šepetovalci, ki bi jih Prešeren imenoval »hladni računarji in lažnivi pratikarji«. Za njih je kultura z borimi tri tisoč zaposlenimi komaj omembe vredna, vendar več ali manj nepotrebna poraba. Niti bela krizantema jim ni več, čeprav si suknje pogosto menjajo. In zakaj molčijo zaposleni v kulturi? Tu se pravzaprav vzdržujejo »znosne« plače na račun krčenja nalog in akcij. Toda če teh ni, je kader odveč. Pojavlja se neracionalna izkoriščenost zaenkrat solidnega in sposobnega kadra. Naj prerokujemo? Ni modro, vendar obstaja bojazen: S tem, ko vlada ne bo mogla zaradi svoje omenjene hiperorga-niziranosti sfinancirati družbenih dejavnosti, se bo oprijela skrajne variante, ki trenutno pretresa že gospodarstvo: odpuščanja delavcev. Tisti iz gospodarstva bodo zaploskali, češ končno pravica za vse - toda to je le nadaljevanka neke čudne, nepotrebne slaboumnosti. Agonija preživetja se bo prenesla v možganske sfere, pri čemer bo najbrž oblast spravila »na varno« le svoje ljubljence. Četudi bi med njimi bila kultura, ji s tem ne bo nič lepše in nič lažje. Kulturnik je namreč koristen le, če so mu dani pogoji za delo. Če verjame v to, kar počne. Ko izgubiš zaupanje, si izgubil vse. Se vlada tega zaveda? Z ministrstvom za kulturo tečejo dogovori za podpis panožne kolektivne pogodbe za področje kulturnih dejavnosti. Toda kljub obojestranskemu interesu, da se zadeve pravno uredijo, je sindikat pred dilemo, kako naj zaupa resornemu ministrstvu, če že njegovi »predpostavljeni« težijo k zakonskemu urejanju plač - s tem pa kršenju pravnih aktov. Ob moralnem razkroju prejšnje družbe so se kulturni delavci prvi oglašali. Ne fair play kaže, da moralni razkroj še traja. V novi državi je torej prva in najvažnejša stvar, da se preseka s staro, prevarantsko miselnostjo (če ne gre zlepa, bo šlo s silo - važno je, da MI preživimo) - in vzpostavi višjo raven odnosov v družbi. Na tej višji ravni pa mora prvo violino igrati prav vlada. Rajko Stupar, predsednik Sindikata kulture Očitno smo prašili Glede na članek v 37. številki DE z dne 11. 9. 1992, stran 10 »Očitno smo presiti«, v katerem govorite neresnično in grdo o našem podjetju, vas, sklicujoč se na novinarsko etiko, prosim, da navedbe demantirate oz. dopolnite. Kot osnovo za navedeno vam pošiljam kopijo članka, objavljenega v Delu 8. 9. 1992. Ker ste tudi vaš članek »Očitno smo presiti« povzeli po Delu (rubrika »Pa še to«), pričakujem, da to lahko storite tudi sedaj. Zdenka Cerkvenik, predsednica sindikata Fructal Ajdovščina Pripis uredništva »Na Goriškem leži po toči obtolčeno sadje še vedno po tleh, čeprav bi ga, denimo v Fructalu lahko predelali v sokove in marmelado« je menda tisti sporni stavek. Če je ta pomisel »neresnično in grdo govorjenje« o Fructalu, se vsem zaposlenim v tem podjetju iskreno opravičujemo. Brez izgovarjanja na »denimo« lahko mirno zatrdimo, da zapis ni bil zlonameren. Še posebej, ker se zavedamo visoke kakovosti Fructalovih izdelkov, in kljub glasu, ki kroži o pivskih navadah novinarjev, prav radi pijemo vaše sokove. Spoštovani Menim, da slikovni prispevek v DE z dne 18. 9. 1992 »Delovne zmage po novem« (stran 15) ni primeren, saj samo priliva olje na ogenj tistim, ki vidijo samo kratkovidno. Prosim, bodite umirjeni (spomnimo se »delovnih zmag« v Kočevski Reki - rušenje cerkva in graditev mnogih političnih gigantov, spomenikov, da ne bi naštevala, vem, da ste o tem sami dobro seznanjeni), saj nam to gdiho lahko pomaga, da se stapiliziramo na vseh področjih. Slikovni prispevek brez spremnega teksta (samo dvoumni naslov) naredi več škode kot koristi celotni naši družbi. Breda Kokalj Zahteva za ureditev zdravstvene zaščite zaposlenih delavcev in prebivalcev Bele krajine MINISTRSTVU ZA ZDRAVSTVO, DRUŽINO IN SOCIALNO VARSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE - g. Božidarju Voljču MINISTRSTVU ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA REPUBLIKE SLOVENIJE - g. Mihi Jazbinšku SKUPŠČINI OBČINE ČRNOMELJ — g. Martinu Janžekoviču SKUPŠČINI OBČINE METLIKA - g. Branku Matkoviču IZVRŠNEMU SVETU OBČINE ČRNOMELJ — g. Antonu Horvatu IZVRŠNEMU SVETU OBČINE METLIKA - g. Jožetu Matekoviču Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Območna organizacija sindikatov Bele krajine je na svoji seji spregovorila o posledicah PCB na zdravje zaposlenih kakor tudi prebivalstva Bele krajine. Izsledki raziskav, ki so bile predstavljene javnosti in prebivalcem Bele krajine, so sicer spodbudni, zaskrbljuje pa podatek, da koncentracija PCB v vodi in zraku nad kanjonom Krupe ter Lahinje ne upada, ampak se celo občasno povečuje. Glede na to, da do danes še nobena raziskava ni dala odgovora na dolgoročne posledice za zdravje ljudi in tudi za zdravje kasnejših generacij, so člani sveta odločno zahtevali, naj se obravnavam delavce in prebivalce Bele krajine ustrezno zakonsko zaščiti. Spreminjajoča se zdravstvena zakonodaja in celoten sistem zdrav stvenega varstva zaposlenih lahko v prihodnosti zelo prizadene ta de prebivalstva Slovenije, če bo potrebna večja zdravstvena zaščita obča nov zaradi posledic PCB. Člani sveta Območne organizacije sindikatov Bele krajine zato pred lagajo in zahtevajo, naj ustrezni nivoji oblasti in vladni resorji sprej mejo sklepe in zakonska določila o dodatni zaščiti in zdravstvener. varstvu prebivalcev Bele krajine za primer množičnejšega pojava posle dic delovanja PCB na zdravje ljudi in živali. S tem mislimo tudi n brezplačne zdravstvene storitve, zdravila in zdravilišča, kot je to ure jeno za posebne kategorije pacientov s specifičnimi obolenji. Od izvršnih svetov in poslancev skupščin pričakujemo, da nas bost ob obilici problemov v naših prizadevanjih podprli in storili vse, kar j v vaši pristojnosti, od ministrstev pa, da bo izpostavljena problematik deležna najresnejše obravnave in našla svoje mesto v zakonodajni predpisih. JOŽEF KOČEVAR predsednik Območne organizaciji sindikatov Bele krajim 0 »sindikalnem profesionalcu« obeh sindikatov v novogoriškem Gostolu_________________________ V 36. številki vašega časopisa je Franček Kavčič objavil zapis pogovora z Ivanom Furlanom-Ko-dermacem, predsednikom svobodnih sindikatov Posočja. Govor je tudi o delovanju »konkurenčne Neodvisnosti« in pri tem je omenjen tudi Gostol, »kjer sindikalni profesionalec dela za oba sindikata (?)«. Vprašaj ob koncu citirane informacije skorajda terja nekakšno javno pojasnilo. V žepu nosim izkaznico, s katero izkazujem člansko pripadnost »svobodnemu« sindikatu, za katerega »navija« tudi časopis »DE«. Pri tem pa mi je povsem vseeno, ali se ta sindikat imenuje svoboden ali neodvisen ali kako drugače. Tega, da mi je res vseeno, sicer v vodstvu »konkurenčnega« neodvisnega sindikata v podjetju, kjer delam, ne verjamejo. Zato tudi v podjetju ne »delam za oba sindikata« (kot organizaciji), pač pa le poskušam zavarovati pravice vseh zaposlenih v podjetju (članov enega in drugega ali pa nobenega sindikata), ki jim pripadajo po zakonu in kolektivni pogodbi. Vodstvu enega in drugega sindikata v firmi sem jasno in glasno povedal, da si nad razdvojenostjo delavske organizacije manejo roke le v vodstvu podjetja. Osebno si bom zato tudi prizadeval, da bomo slejkoprej »prišli spet skupaj«. Kar pa se profesionalizma tiče, je zadeva takale: Kot invalid II. kategorije delam po šest ur dnevno in me vseh šest ur plačuje podjetje. Nisem torej na plačilni listi sindikata. Ko pa sem se na pobudo vodstva svobodnega sindikata odločal, ali naj sprejmem sedanjo vlogo ali ne, sem vendarle postavljal nekatere pogoje. Med temi so bili predvsem zagotovitev jasnih relacij do enega in do drugega sindikata, jasnost relacij obeh sindikatov do podjetja in jasnost mojega položaja do podjetja. Te »relacije« smo zapisali v pogodbi, ki jo imam sklenjeno z enim in drugim sindi- Pemeset delovnih mest za Nimam miru, dokler vam ne opišem te anomalije. Objavite jo javnosti, skladu^vzajemnosti obrtnikov Ljubljana pa v obsojanje. Mož je zaposlen pri obrtniku na Gorenjskem. Obrtniki plačujemo vsak m.esec prispevke skladu obrtnikov Ljubljana za primer nezgode in pokojnino. Tako je okoli 5. v mesecu prišel inkasant sklada po ta prispevek. Ko je inkasant odšel, je obrtnik možu rekel: vidite, ta je že devet let v pokoju z veliko pokojnino, sedaj pa honorarno dela za sklad in prejme še katom in v dogovoru, sklenjenen med obema sindikatoma in vod stvom podjetja. Profesionalnost si torej kaže predvsem v jasno zapi sanih medsebojnih obveznostih nalogah, kompetencah, ne nazadnje pa tudi v tem, da naj bi dobi, za svoje delovanje nagrado v višini 20% od zbrane članarine. Profesionalnost se kaže tudi v tem, da sem kot pogoj za opravljanje te vloge hotel dobiti (in dobil) pisni pristanek večine članov obeh sindikalnih organizacij. Kadarkoli lahko sam odpovem pogodbeni odnos in kadarkoli lahko pogodbo odpove ena ali druga sindikalna organizacija. Glede imunitete pa imam seveda status sindikalnega zaupnika, ob tem, da imajo tak status tudi predsedniki obeh sindikalnih organizacij in predsedniki enot svobodnega sindikata v dveh dislociranih enotah (Tolmin, Idrija). Ker sem po poklicu kadrovski delavec, posebej v zadnjih letih zadolžen in angažiran na področju delitve plač, stimulativnih sistemov nagrajevanja, sem seveda svoje profesionalno znanje lahko koristno uporabil tudi v tej svoji vlogi prav pri realizaciji panožne kolektivne pogodbe. Vodstvo podjetja me je sicer prepričevalo, da ne morem delati istočasno kot strokovni delavec in sindikalni zastopnik (kot strokovni delavec naj bi zastopal interese menagementa), sam pa sebi in drugim skušam dopovedati, da je edina pravilna etika etika stroke, profesionalnost torej. Pobud in predlogov, ki bodo po moji presoji skregani s stroko, ne bom podpiral ali se pod njih podpisoval, pa naj za njimi stoji vodstvo sindikata ali pa vodstvo podjetja. Če se bom v tej svoji vlogi »opekel« (kar je seveda povsem možno), se bom predvsem zato, ker je ta naš čas tak, da pravni red deluje zelo negotovo. Kot družba pač (zopet po nepotrebnem revolucionarno) nekako skačemo v konec prejšnjega stoletja. Bom pa pripravljen svoje izkušnje, pridobljene v vlogi »profesionalnega sindikalista dveh konkurenčnih sindikatov«, prenesti še na koga (če bo hotel poslušati). Ivan Lozej honorar, večji kot vi plačo. Pri tem pa je tudi rekel, da so pri skladu za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije v Ljubljani, Vošnjakova 6, za pobiranje prispevkov sami honorarni delavci. To pomeni, imamo 62 občin, nekatere so malo manjše in mogoče kdo pobira na področja , dveh občin, vendar je po logiki inkasantov na področju Slovenije okrog 50. Točno število lahko preverite pri skladu. Sem zaposlena in živimo v Ljubljani. Vsakodnevno slišimo in beremo o napadih, incidentih, vdorih, narkomaniji; večino teh primerov pa lahko pripišemo ravno nezaposlenim in krizi. Sprašujem se, zakaj ne bi tega dela, ki ni začasno, ampak stalno, opravljali ljudje, ki so brez vsakršnih dohodkov in služb. Zelo rada bi dala svoj naslov, vendar mi tega moz ne bi dovolil-Kar sem napisala, pa je resnica, ki jo lahko preverite. Brali- 1 ES T časopis P 1-4 slovenskih 'j j delavcev • Delavska enotnostje bila ustanovi jena20. novembra! 942 • DE-glasi loSvobodnihsi ndikatovSIovenije« Izdaja ČZPEnotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova4, poštni predal 479» Direktorin glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer. telefon 116-163, 311-956, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311 -956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 8 5 tolarjev • Žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič Od Janeza Drnovška bi bilo res zanimivo slišati, kako je snubil ministre, ki so v tujini imeli lepe dolarske in drugačne plače, pa so se vendarle pustili spraviti v domačo državno službo. Še posebej, ker utegnejo biti te službe kratke, če Drnovšek in njegova vlada ne bosta začela bolj skrbeti za svojo javno promocijo, kar je še posebej pomembno za premiera. Vsaka stara mast namreč slejkoprej postane žarka in Drnovšek se ne bi smel kar v nedogled zanašati na svojo visoko popularnost. lili V 1 Klic Če bi Herman Rigelnik, podpredsedniški mož v Drnovške- . vem kabinetu, bil karierist, bi mu lahko prišili misel, da mu je bil skok iz tujega predstavništva v vlado sila vabljiv. Ker pa mu karierizma ne moreta očitati niti Gros in Malenšek, bo zanj kar držalo, da se še enkrat ni mogel upreti klicu domovine. Ko si je namreč Janez Zemljarič (saj se ga še spomnite kot predsednika vlade) zabil v glavo, da bo rešil potapljajoče se Gorenje, in ko mu dve direktorski pošiljki v Velenje nista uspeli, je žrtvoval svojega ministra za industrijo in ga poslal v šaleško dolino. Rigelnik v Gorenje kajpak ni odšel zato, da bi se vrnil kot poraženec. Iz Velenjčanov je naredil mednarodni koncern in iz Gorenja podjetje, ki je še v prejšnjem režimu postalo svet zase. Titi, ki so se potrudili, da bi ga spoznali malce pobliže, so seveda morali ugotoviti, da se tudi v boljševiškem, komunističnem, rdečem in podobnem režimu da poslovati s filozofijo in navadami zahodnega sveta. Rigelniku je. bilo namreč že davno jasno, da brez evropskega Gorenja Gorenja sploh ne more biti. Seveda je imel Rigelnik srečo, da se od prejšnjih veljakov skoraj nihče ni spoznal na svetovno organizacijsko-poslovno filozofijo in so zato raje vse skupaj prepustili njemu. Če bo uspel, prav, če ne, bo pač visel. Rigelnik je kajpak uspel in zagotovo bo uspel tudi kot gospodarski minister, če bo to seveda dovolj dolgo. Magister Rigelnik zna poslušati, ima dovolj znanja in pa seveda zvrhan koš vztrajnosti in nepopustljivosti. Če se ga doslej niti liberali niso lotili, potem že vedo, da bi sedli v koprive. Kajti Rigelnik je uspešen in pošten mož, ki ve, kaj sta poslovnost in dobičkanos-nost, ve pa tudi, kaj sta delavec in sociala. Prav s socialnim paktom je uspel Gorenje znova postaviti na noge in zato dobro ve, da se tudi država ne bo mogla spraviti pokonci brez sodelovanja z delavci in sindikati. Upajmo, da bo pri tej stvari zraven. Ob slovenskih zelenih bi se seveda dalo pozeleneti od jeze, če iz njihovih ust ne bi bilo slišati toliko svete preproščine, naivnosti in znane slovenske zaverovanosti vase, da vse skupaj že močno diši po političnem amaterizmu. In potem si Človek reče, Bog jim odpusti, saj ne vedo, kaj delajo. Te dni so zeleni z gospodom Hubertom Požarnikom na čelu na veliko in široko razlagali, kaj si mislijo o slovensko-hrvaških odnosih. Mislijo si seveda samo tisto, kar se jim zdi prav za Slovenijo, za hrvaške interese pa jim ni prav nič mar. Se v kolikor toliko razumni družini vedo, da je interesov toliko, kot je družinskih članov, in da brez razumevanja enih za druge družine že jutri ne bo več, še prej pa se bodo vsi poprek stepli. Gospod Požarnik je vsekakor za politiko krepkega napenjanja mišic. Pri vsaki stvari bi Slovenci morali pred Hrvati uprizoriti pravi body building, I le da pri tem ne bi šlo samo za lepotno razkazovanje niti za kako »vresling« predstavo, Mišice ampak kar za zaušnice in po potrebi uporabo pesti. Če ga bodo Hrvatje kaj dosti sekali, jim bomo pač turiste iz Evrope spuščali po kapljicah in bodo takoj postali mehki. Up Tako nekako si gospod Požar- nik zamišlja pogajanja in nategovanja s sosedi. Kot da ti turisti ne bodo prav tisti Nemci, Avstrijci, Italijani, Belgijci, Holandci in tako naprej, ki bi jih vsi skupaj in seveda tudi zeleni tako srčno radi imeli za svoje evropske partnerje. S Hrvati se je treba pogovarjati samo z ultimati. Take zgodbe kajpak na Balkanu že poznamo iz časov, ko so mišice začenjali napenjati in jih drug drugemu razkazovati Hrvati in Srbi; predno so se začeli klati. S takšno politiko si seveda dobrososedske odnose lahko mirno zataknemo za klobuk. Groziti pogajalcu na nasprotni strani kar vnaprej z vsem mogočim, če na pogajanjih ne bo priden, je kaj klavrna diplomacija, ki jo poznamo iz obdobja hladne vojne in postavljanja berlinskega zidu. Če so stališča, ki jih razlaga gospod Požarnik, zares stališča celotne stranke zelenih, potem bi nam naši ekologi čez noč skuhali ne ekološko, ampak pravo pravcato vojno. Hrvatje seveda sploh niso žlahtno dišeče rožice. Toda kdo v politiki to sploh je? Kazati jim čez mejo pesti in jim dopovedovati, kakšni revčki da so brez Slovenije, pa je samo dokaz, da tudi pod Alpami raste veliko trnastega plevela. Zeleni s takšnimi političnimi manirami namreč niso sami. Na moč so podobni vsaj liberalom, ki bi najraje imeli svoj berlinski zid na Kolpi. Da je takšna politika zanič, se je že pokazalo in dokazalo. Boža G/oda Delavska stranka Slovenije, Demokratična stranka upokojencev Slovenije in SDP-Soci-alno demokratska prenova Slovenije so na ponedeljkovi tiskovni konferenci predstavile in podpisale sporazum o ustanovitvi delavsko socialne liste in s tem potrdile svojo odločitev za skupen nastop na volitvah 1992. S tem so odprle proces povezovanja in združevanja levice na Slovenskem, ki se mu bodo po vsej verjetnosti že pred volitvami ali po njih pridružile še druge stranke in posamezni neodvisni kandidati. Politične, predvsem pa socialno ekonomske razmere velikega dela državljanov Slovenije so namreč v zadnjih dveh letih počasi oblikovale zahteve, da si mora levica na Slovenskem izboriti svojo lastno, širokemu krogu volilk in vo-lilcev prepoznavno politično, ekonomsko, socialno in kulturno identiteto, ki ji bo pomagala pri uspešnejšem uveljavljanju socialnodemokratskih in s tem predvsem delavsko socialnih ciljev v odnosu do desnosredinskih strank in desnice na Slovenskem. Pri tem ne gre za nikakršno željo po polarizaciji slovenskega političnega prostora, ampak predvsem za združitev moči levosredinskih strank za hitrejše približevanje vrednotam evropske demokratične levice. Do teh vrednot so se v razlagah namenov in ciljev strank pri oblikovanju volilne koalicije kot skupne delavsko socialne liste opredeljevali predsedniki vseh treh omenjenih strank, Vlado Rančigaj (DSS), Drago Lipič (DeSUS) in dr. Ciril Ribičič (SDP). Poudarili so, vsak s svojega zornega kota, da gre pri vseh treh strankah za zavzemanje za programsko skupne cilje, to je za socialno pravično družbo, NA VOLITVE Z DELAVSKO SOCIALNO LISTO predvsem za socialno državo, soupravljanje delavcev, socialne in ekonomske pravice, socialno partnerstvo, pravice manjšin vseh vrst, enakopravnost žensk, regionalizem, ekološko zdravo okolje, za spoštovanje človekovega dostojanstva, njegovih pravic in svoboščin. Predpogoj uveljavitve teh ciljev pa je seveda sodobno, tržno naravnano in učinkovito gospodarstvo in demokratičen pravni red. • Vlado Rančigaj je poudaril, da Delavska stranka podpira delavsko socialno listo ne le zato, ker omogoča stranki enakopraven nastop na volitvah, ki ji ga mačehovska volilna zakonodaja, vsaj v odnosu do novonastalih in manjših političnih strank, ne bi, ampak in predvsem zato, ker ocenjuje, da lahko na socialni položaj in strah pred preživetjem, v katerem sta se znašla delavka in delavec v zadnjih dveh letih, vpliva le združena v širšo koalicijo strank, ki imajo v svojem programu posebej izpostavljena tudi delavsko socialna vprašanja. Politične stranke in s tem seveda tudi parlament so se po njegovem mnenju ukvarjali predvsem z visokimi političnimi cilji - mnogi med njimi so za uveljavitev slovenske samobitnosti in državnosti sicer nujni - pri tem pa so pozabili na delavstvo in njegov socialno ekonomski položaj. Delavska stranka za to ne dvomi, da bo do volitev še okrepila svoj položaj in članstvo ter pridobila številne simpatizerje med volilci. O Predsednik Demokratične stranke upokojencev Drago Lipič se je v svoji oceni socialnega položaja pridružil ugotovitvam Delavske stranke in poudaril, da tudi upokojenci ocenjujejo, da bodo svoje programske cilje lažje uresničevali povezani prek delavsko socialne liste kot pa sami, kljub številnemu članstvu in močni socialno volilni bazi. • Da je podpis delavsko socialne liste sicer majhen korak za SDP-Socialno demokratsko prenovo, hkrati pa velik korak za uspešnejše uveljavljanje delavsko socialnih oziroma socialdemokratskih ciljev in za povezovanje levice na Slovenskem, je menil dr. Ciril Ribičič. Poudaril je, da delavsko socialno listo ustanavljajo tiste stranke, ki so jim vodilo interesi delojemalcev, socialno ogroženih, mladih, žensk in ostarelih. Stranke so z volilnim sporazumom združile moči dela, znanja in ustvarjalnosti na načelih medsebojnega spoštovanja, zaupanja in solidarnosti. S svojimi kandidati bodo vse tri stranke z delavsko socialno listo nastopile v vseh 88 volilnih okrajih in kot predvidevajo, dosegle skupaj tudi zavidljiv volilni uspeh ter s tem po besedah dr. Cirila Ribičiča, okrepile moč levosredinskega stebra slovenskega parlamenta. To bo po mnenju vseh treh strank tudi najboljši temelj za nastanek nove, skupne stranke, s prodornim socialnodemokratskim programom, uspešnim vodstvom in organizacijsko močno in še bolj učinkovito strankino mrežo, kot pa jo ima sedaj vsaka posebej. Številno podporo, ki so jo delavsko socialni listi izrazili ne le člani vseh treh strank, ampak tudi simpatizerji, ne nazadnje predsednik slovenske države Milan Kučan, in misel dr. Cirila Ribičiča lahko pospremimo predvsem z željo in upanjem, da se ji bodo pridružile tudi druge levosredinske stranke na Slovenskem. Branka Prezelj PRED OBISKOM DR. FRANJA TUDMANA V SLOVENIJI Kot smo lahko (pre)brali v skopem sporočilu za javnost, bo naslednji predsednik prijateljske sosednje države, katerega uradni obisk bo samostojna, suverena Republika Slovenija počastila z razgrnitvijo rdeče preproge in častno četo svoje vojske - predsednik Hrvaške, dr. Franjo Tudman. Ta obisk bo za Milana Kučana, našega predsednika in gostitelja, nedvomno pomenil hudo preizkušnjo živcev, saj mu posamezni prvaki strank sedanje opozicije sploh oporekajo pravico, da bi se s predsednikom naše prijateljske sosede pogovarjal tudi v njihovem imenu. Volitve so na pragu; nekatere stranke si zato prizadevajo tudi z nizkimi udarci povečati svoj prestiž v javnosti - tu ni pomoči! Vendar: odnosi med Slovenijo in Hrvaško so se v zadnjem času tako zaostrili, da je do tega srečanja moralo priti, sicer bi naša javnost ne vedela več, ali smo s Hrvati še zavezniki, ali pa si bomo - potem, ko smo si nesebično pomagali v vojni - dokončno obrnili hrbet. Ob molku naših oblasti, ko gre za nenehno kaljenje dosedanjih dobrososedskih odnosov med Slovenijo in Hrvaško, postajajo ljudje vse bolj vznemirjeni. Celo tako zelo, da je Janez Sever v najnovejši številki Nove dobe zapisal: - Cerkev in država se bojita Hrvatov! Ne kupčij in ne rib? Zadnje čase je naperil zoper Slovence nekaj ostrih tudi sam dr. Franjo Tudman - še naj ostrejše v zvezi z lastnino slovenskih podjetij in sploh Slovencev v Istri, kar delavce (lastnike sindikalnih domov) še zlasti skrbi in (pri)zadeva. LE NEKAJ NAJBOLJ MASTNIH »Slovenci so na Hrvaškem na veliko nakupovali, posebno v Istri in na obali... V slovenskem političnem življenju je ostalo prepričanje, da so lahko delali različne poteze, ker jim je (pri tem) Beograd dajal koncesije na račun Hrvaške...« »Slovenija ne bo več kupovala hiš od Istre do Dubrovnika.. .« Pri tem je bil povsem jasen: odnos do nepremičnin Slovencev na hrvaških tleh bo v prihodnje povsem drugačen! Napovedal je tudi uvedbo ostre hrvaške politike v tej zvezi in radikalne spremembe pravnega sistema. »Tudi hrvaških rib ni več! Kaj bi rekli Slovenci, če bi npr. hrvaški drvarji hodili sekat v slovenske gozdove...« Če odmislimo grožnje Para-govih privržencev, ki bi Hrvaški najraje priključili tudi del Portoroža, pa ni mogoče mimo televizijskega nastopa gospoda dr. Tudmana, ki je svoj predvolilni nastop zabelil z vsemi podatki o slovenski invaziji, ki naj bi dvigali nacionalno moralo »ogroženih« Hrvatov. V to »kislo jabolko« je končno ugriznilo slovensko ministrstvo trgovino in se, junija letos, ob pomoči SDK lotilo pregleda slovenskega premoženja v drugih republi- kah nekdanje Jugoslavije. Po teh podatkih naj bi imele slovenske pravne osebe na Hrvaškem 4650 sob ali šotorov oziroma prikolic, v katerih bi bilo po tem štetju 1725 ležišč. Lastniki tega premoženja so 203 podjetja. Natančen pregled seznama pa kaže, da vanj niso vključena vsa podjetja. Zastražene ali odprte meje? Po sporazumu o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško je bilo med drugim predvideno tudi medsebojno priznavanje lastninskih pravic. Sporazum o gospodarskem sodelovanju, ki je bil piodpisan in v Sloveniji ratificiran, je za slovensko vlado še vedno temeljni dokument odnosov med Slovenijo in Hrvaško, vendar ga hrvaški sabor še ni potrdil. Duh tega sporazuma je v popolnem nasprotju z izjavami ali ukrepi, ki zapirajo eno ali drugo tržišče, en ali drug gospodarski prostor. Nasproten je uvedbi medsebojnih carin - seveda tudi kakršnimkoli^ izjavam o omejitvah lastnine ali uporabi te lastnine, ki je last državljanov iz druge republike. Kakršenkoli poseg v lastnino tujih državljanov, v tem primeru Slovencev, bi nedvomno močno ogrozil ugled Hrvaške in njeno prepričljivost, ko vabi vse druge partnerje, naj vlagajo v njeno gospodarstvo in jih prosi za kredite. Poten-cionalni tuji partnerji bi ob takem obnašanju temeljito premislili, ali je Hrvaška država, ki je varna za tuje naložbe. Hrvaška se lahko izgovarja na novo ustavo, po kateri tujci ne morejo biti lastniki hrvaške zemlje, vendar ostaja odprto vprašanje lastnine na tej zemlji, ki je ne bi smeli ra-zlastniniti. To so specialistične teme za mednarodne pravnike in naši pravniki jih proučujejo. Seveda pa bi bila kakršnakoli retroaktivnost veljavnosti zakonov v nasprotju z načeli pravne države. Posebej bode v oči, da bi bili morebitni ukrepi - vsaj po napovedih - usmerjeni le proti državljanom ene države - v tem primeru proti državljanom Slovenije. Torej bi hrvaška oblast zakone izvajala selektivno. Taki morebitni ukrepi pa so pravno na zelo spolzkih tleh. Slovenskim podjetjem počitniških domov ni nihče podaril. Kupovali in predvsem gradili, vzdrževali so jih delavci. Prav tako kot zasebni graditelji z nemalo garanja, odrekanja. In kar si tako pridobil, boš hudo boleče izgubil. Medijska vojna, Razkrižje, težave ribičev in vse pogostejše prepiranje ob meji in o njej, balkansko obnašanje do lastnine in še kaj, so kajpak stvari, ki jih predsednika ne bosta mogla kar tako rešiti. Upajmo le, da bo po njunem srečanju vsaj smer reševanja malce obetavnejša. Vinko Blatnik 25. septembra 1992 SEnEM DNI V SINDIKATIH Energetiki bodo 29. septembra zaustavili delo PRISILJENI Uredništvo DE je povabilo vodstvo sindikata delavcev energetike za okroglo mizo, kjer so pojasnili razloge za napoved splošne stavke in kratko zgodovino bojev tega sindikata za veljavo kolektivnih pogodb. Franc Druks, predsednik sindikata in stavkovnega odbora je najprej povedal, da so energetiki prvi začeli pogovore o kolektivnih pogodbah, podpisali pa so jih med zadnjimi. Prepričani so, da so v obe kolektivni pogodbi vložili ogromno dela, pogajanja so bila dolgotrajna in vsaka stran je ob podpisu vedela, kaj podpisuje. Sindikat ves čas trajanja pogovorov ni ničesar izsiljeval, saj niso želeli ničesar nerealnega. Sindikata delavcev energetike in ministrstvo sta ob podpisu javno izjavljala, da je kolektivna pogodba uresničljiva. V sindikatu Prioritete Pristojno ministrstvo energetikom priznava, da jim za letošnje prvo polletje dolgujejo 569 milijonov tolarjev. S tem bi kajpak poravnali častni dolg do domenjenih 80 odstotkov pogodbe. Ni, ni, trdi vlada in zadnje dni kroži po domovini in grmi, kako so plače strašansko breme. Človek bi jim še verjel, če bi mirne duše ne zbrali 430 milijonov tolarjev za obnovo bohinjske kasarne, 215 milijonov za kasarno na Rudnem polju... Kje so še vse druge širom po naši deželi, pa poroča SDK o poslovanju ministrstev, Slovin in podobne stvari... Le dve vojašnici, s katerimi se že prav neokusno postavljajo v teh dneh, pa je dolg energetike več kot poravnan. Res, vprašanje je le, čemu daš prednost. C. B. Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije Svobodni Sindikati $$Slovenije Zahtevamo: obravnavo elektrogospodarstva in premogovništva kot gospodarske dejavnosti, spoštovanje podpisanih kolektivnih pogodb, 80% vrednosti izhodiščnega osebnega dohodka in razliko za letošnjih osem mesecev, razliko med izplačanimi in s kolektivno pogodbo predvidenimi plačami v obliki vrednostnih listin. Na postavljene zahteve pričakujemo pisno zagotovilo in odgovor do 25. septembra 1992. so zavestno pristali le na možnost 20-odstot-nega zaostajanja plač, saj so mislili, da bo to veljalo le v prihodnjem obdobju. Že kmalu po podpisu obeh kolektivnih pogodb pa so v sindikatu ugotovili, da ministrstvo za energetiko ne spoštuje podpisanih pogodb. Tako so januarja letos dosegli le 66 % vrednosti izhodiščnih plač po KP. V tem času so stopnjevali sindikalni pritisk in organizirali opozorilno stavko. Proteste so prekinili, ker so se z ministrstvom sporazumeli za dosledno spoštovanje KP. Že po nekaj mesecih pa se je razkorak med izhodiščnimi plačami po KP in dejansko izplačanimi OD ponovno povečal. Analize dokazujejo, da so avgusta dosegli le nekaj več kot 50 % izhodiščne plače. Po mnenju Franca Druksa je zato zdaj glavno vprašanje, ali bodo kolektivne pogodbe sploh zaživele kot edina pravno veljavna oblika urejanja položaja delavcev ali pa bo položaj delavstva odvisen od vsakodnevnih interesov politike in posameznih strank. Zaradi letošnjih dogajanj se je v sindikatu razvilo nezaupanje do ministrstva kot partnerja v kolektivnih pogodbah. To nezaupanje se je v zadnjem obdobju povečalo zaradi nenehnega javnega zatrjevanja članov vlade, da je uspeh po- Franc Dolar litike na plačnem področju najpomembnejši za uspeh celotnega vladinega stabilizacijskega programa. V sindikatu vedno znova ugotavljajo, da so bremena stabilizacije porazdeljena neenakomerno in da se položaj zaposlenih v energetiki v primerjavi z gospodarstvom poslabšuje. Ob zamenjavi vlade pa so se v sindikatu delavcev energetike zavestno odločili za stodnevni premor. Ves ta čas so se potrpežljivo pogovarjali in skušali pogajati. Veseli so, da je ministrstvo celo pisno potrdilo, da rudarjem in električarjem dolguje 569 milijonov tolarjev iz naslova premalo izplačanih osebnih dohodkov v prvih šestih mesecih. Gre za izplačila, nižja od 80 % vrednosti izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi. Kljub tej ugotovitvi pa zaposleni do zdaj niso dobili nobenih listin za manj izplačane OD, četudi so zapisane v KP. Stavkovni odbor je zaradi vsega tega na zadnji seji ocenil, da sindikat energetike spomladi s stavkami ni dosegel zastavljenih ciljev. Ugotavlja, da se nespoštovanje tarifnega dela KP povečuje, in aktivisti sindikata se bojijo, da se bodo direktorji kmalu smejali tudi drugim poglavjem KP. Ker potrpežljivi pogovori z ministrstvom niso dali sadov, so se odločili za napoved stavke. To odločitev-so sprejeli na seji 17. septembra, zato ker so iz pisnih odgovorov energetskega ministra razbrali, da partner zapira vsa pota za nadaljnja pogajanja. Direktorji podjetij s področja energetike so zaradi vsega tega očitno v zelo neprijetnem položaju. Franc Dolar je prepričan, da direktorji rešujejo le likvidnostne težave podjetij in skrbijo za nemoteno tehnično obratovanje objektov in sistemov. Zaradi pomanjkanja de- Direktorji o stavki Klicali smo skoraj vse, dobili smo le tri, drugi so bili odsotni. Tale uvod zategadelj, ker smo dvomili, ali bodo direktorji, stisnjeni med kamna stavkajočih in vlade, sploh hoteli dajati izjave. So: Franc Kralj, Dravske elektrarne: S stavko bo tako, da nima kaj dati, ker nima kje vzeti. Vsaj mi smo tik pred bankrotom. Še za redno poslovanje nimamo sredstev in še tako močen štrajk na to ne bo vplival. Od sredstev, načrtovanih za letošnje polletje, smo dobili reci in piši 19 odstotkov. V okviru delovne organizacije nas potemtakem stavka nima v kaj prisiliti. Res je, da se odstotki od nikoli uresničenih 80 Odstotkov kolektivne pogodbe vztrajno nižajo. Ta del resnice bi moral sindikatom nasprotni partner upoštevati, saj je podpisal. Sindikalisti pri nas zatrjujejo, da bi počakali, če bi le bilo možno normalno dogovarjanje, če bi partnerju še lahko verjeli. V tem bo verjetno jedro spora, čeprav po drugi plati drži, da trenutek za stavko morda ni najbolj posrečeno izbran. Ludvik Sotovšek, Elektro Ljubljana: Hočete moje osebno mnenje? Hm, saj ne vem, kaj naj rečem. Sem namreč načeloma proti stavki kot metodi. Saj vem, kakšen je dandanašnji socialni položaj, toda ne verjamem, da bi ga lahko izboljšali s stavkami. Znašli smo se na točki, ko bo treba enostavno še zategniti pasove in počakati na boljši jutri. Jaro Vrtačnik, Termoelektrarna Šoštanj S stavkami je vselej vrag. Partnerji bi se morali pogovarjati, dokler je sploh mogoče. Vem, da konkretna situacija temu ni naklonjena, a nekako bi morali najti skupen jezik oziroma vse bi morali storiti, da bi do tega prišlo. Sindikati pravijo, da so izčrpali vsa sredstva, ubrali vse mogoče poti in pokazali več kot polno mero strpnosti, razumevanja. Če to drži, potem je odgovornost za nemožnost pogajanj na nasprotni strani. Odgovornost pravim tudi zato, ker je stavka v današnjem času in s podjetniškega ali sploh ekonomskega vidika- veliko zlo. C. B. narja lahko odpravljajo le napake, saj ga zmanjkuje za redno vzdrževanje in obnavljanje. Prav vse zadeve v zvezi s plačami pa direktorji rade volje prepuščajo sindikalistom. Kljub temu Iztok Cilenšek misli, da direktorji podpirajo sindikalne zahteve. Dodaja pa. da nekateri mislijo, da so zahteve napihnjene in zato nerealne. Slišal je mnenje, da bi morali v sindikatih popustiti, saj bo stavka povzročila le veliko škodo. Delavce pa nekateri skušajo zastrašiti s hudimi posledicami stavke. Cilenšek meni, da so vodstva na tisti strani, kjer morajo biti, saj jih imenuje ministrstvo za energetiko, kot je dodal Valter Vodopivec. Šefi po njegovem mnenju mislijo, da je stavka sporna zaradi negativnega imidža energetikov v javnosti. Elektrogospodarstvo je v težavah tudi zaradi načrtnega zavlačevanja s podražitvijo elektrike. Panoga se zaradi tega načrtno siromaši in tega ne bo mogoče popraviti čez noč. Odnos sindikata delavcev energetike do delavcev v drugih delih gospodarstva in kolegov v Zvezi svobodnih sindikatov je po mnenju vodstva stavkovnega odbora odvisen zlasti od skupnega boja za veljavo vseh kolektivnih pogodb. Člani stavkovnega odbora mislijo, da je odnos do tega vprašanja povezan tudi s stopnjo Valter Vodopivce kulturnega razvoja, saj osveščeni ljudje ne podpisujejo enega, delajo pa drugo. Po njihovem mnenju energetski delavci vedo, da pravic ne bodo dobili na ulici. Sindikat s stavko grozi, članstvo pa bo zadovoljno, če tega sredstva ne bo treba uporabiti. Vse je odvisno od vlade, ki mora za njihove zahteve pokazati vsaj nekaj razumevanja in priznati to. kar jim pripada po legalno podpisanih pogodbah. V sindikatu delavcev energetike pričakujejo, da jih bodo drugi sindikati podprli pri zahtevah. Rudar na odkopu Pokojninska doba: 27 let, izmene 3, beni-fikacija 17/12 Olajšave za družinskega člana: 0 % AVGUST ure Bod Struk. Xod P006 letni dopust 8 3,"45.10 4.33 P003 ure po učinku 160 58.3T0.20 61.46 POOo praznik 0.00 0.00 P021 nočni dodatek 40 5.83T.00 6.75 P031 popoldanski d. 56 2.043.00 2.36 P026 dod. za del. dobo 8.171.80 9.44 P019 nad. za ogrevanje 0.00 0.00 POL’ jamski dodatek 160 8.361.60 9.66 168 86.528.70 100.00 50.181.60 50.181.60 ostali dodatki 0.00 Iztok Cilenšek Naši sogovorniki mislijo, da vlada, ki trdi. da sindikat zahteva, kar ni realno, dela slabo. Tako' pravijo zato, ker je po njihovem mnenju treba najprej kritizirati tudi vlado. Ministrstvo za energetiko dobro poznajo in vedo. da se je tam zamenjal le minister in da torej nihče ne more zanikati svojega dela pod prejšnjo vlado. Kljub napovedi splošne stavke zato stavkovni odbor pričakuje takojšnje nadaljevanje prejšnji teden prekinjenih pogajanj. Nadzornik - rudarski Pokojninska doba: 28 let, izmene 3, beni-fikacija 17/12 Olajšave za družinskega člana: 18% AVGUST ure Bod Struk. Nod P006 letni dopust 80 46.097.60 43.6.6 P003 ure po učinku 88 -40.269.90 38.14 P005 praznik 0.00 0,00 P021 nočni dodatek 48 8.786.10 8.32 P031 popoldanski d. 0.00 0.00 P0Ž6 dod. za del. dobo 5.839.10 5.53 P019 nad. za ogrevanje 0.00 0.00 P022 jamski dodatek - 88 4.598.90 4.36 168 105,591.60 100.00 62.121.20 62.121.20 ostali dodatki 0.00 Sindikat je stavko napovedal skladno z zakonom. drugimi predpisi in lastnimi stavkovnimi pravili. Stavkovni odbor ve, da osnovna preskrba z energijo ne sme biti motena. Ob prejšnji stavki so spoznali, da zmanjšane distribucije električne energije ni njihova stvar, saj so potem oni odgovorni za vse napake in nervozo pri ljudeh. Zato vse to prepuščajo vladi oz. ministrstvu. Valter Vodopivec misli, da je negativni imidž energetikov začel nastajati že v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko so bili zaposleni v podobnem položaju kot kolegi v sosednjih državah. Takrat je vlada začela »obvladovati« njihove plače, in da bi to opravičila, je sama začela ustvarjati izkrivljeno javno mnenje o privilegijih rudarjev in proizvajalcev električne energije. Franc Dolar k temu dodaja, da elektriko uporabljamo prav vsi in zato se v njeni ceni kažejo elementi socialne politike in vladinih načrtov za zmanjševanje inflacije. Vsaka, tudi upravičena napoved podražitve elektrike pa sproži revolt le proti delavcem v energetiki, ne pa proti glavnim krivcem za podražitve. Vladini, ljudje k temu radi dodajajo. da bo višja cena kilovatne ure povzročila zapiranje tovarn in zmanjševanje števila zapo- Franjo Mažgon slenih. Za vse to pa bodo krivci prav energetiki. ker si upajo zahtevati višje plače. Očitki o monopolu energetikov so posledica napačnega definiranja monopolov, misli sekretar tega sindikata Ivo Miglič. Če imajo delavci te dejavnosti res monopolen položaj, je pravi naslov za kritiko ministrstvo skupaj z vlado, saj odloča o vsem v energetski dejavnosti. Delavci rudnikov, elektrarn in distribucije električne energije nimajo vpliva na morebitni monopol dejavnosti, saj ne morejo odločati niti o plačah, kaj šele o cenah elektrike in premoga. Pogajanja o uresničevanju kolektivnih pogodb po Migličevem mnenju niso bila mogoča, saj se je nasprotna stran lahko le pogovarjala, ker ni bila pooblaščena za prava pogajanja. Sindikat delavcev.energetike je zato od ministrstva in vlade zahteval prava pooblastila pogajalcev. Člani stavkovnega odbora so v vseh teh mesecih pogovarjanja zvedeli le to, da je treba na novo določiti izhodiščne plače. To v bistvu pomeni, da jim partner ponuja zniževanje plač. Ves ta čas pa v sindikatu niso dobili nobenega predloga za revizijo kolektivnih pogodb. Franjo Mažgon misli, da so trditve dveh podpredsednikov vlade Viktorja Žaklja in Hermana Rigelnika za sindikat nesprejemljive. Prvi je izjavil, da je cena dela previsoka zato. ker različni akti o plačah niso usklajeni. Rigelnik pa je verjetno po nepotrebnem priznal, da je cena elektrike edini vzvod, s katerim vlada zaustavlja nekontrolirano inflacijo. Če torej Rigelnik govori resnico, je usoda vladinega-ekonomskega programa odvisna od nizkih plač energetikov. K temu Mažgon dodaja, da se je število zaposlenih v državni upravi v prvem polletju povečalo za 12 %. Plače energetikov pa so v tem času zaostale ne samo v primerjavi z bančnimi in drugimi monopolnimi organiza- Izvleček iz stavkovnih pravil sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije 5. člen Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije oziroma njegove organizacije in organi organizirajo stavko v naslednjih oblikah: - napoved oziroma grožnja s stavko - opozorilna stavka - stavka s pi'ekinitvijo dela in omejitvijo oskrbe energije in drugih energentov. 10. člen Stavka v podjetju, njenem delu ali dejavnosti energetike, ki opravlja dejavnosti ali dela posebnega družbenega pomena, se organizira na način in v obliki, s katero bo zagotovljeno: - minimum delovnega procesa, ki zagotavlja, da prekinitev dela ne ogrozi življenja in zdravja ljudi ter varnost dela, naprav in premoženja državljanov; - izpolnjevanje mednarodnih pogodb. 12. člen V primeru napovedi stavke delavcev dejavnosti ali dejavnosti energetike v Republiki Sloveniji mora stavkovni odbor posredovati izvršnemu svetu Skupščine Republike Slovenije in Ministrstvu za energetiko najpozeneje v 10 dneh sklep o začetku stavke ter izjavo o načinu zagotovitve delovnega procesa v skladu s prvim odstavkom 7. člena zakona o stavki oziroma 10. člena teh pravil. Stavkovni odbor v primerih iz predhodnega odstavka tega člena posreduje sklep o začetku stavke in izjavo o načinu zagotovitve minimuma delovnega procesa tudi organom upravljanja in poslovodnim organom podjetij in dejavnosti energetike v Republiki Sloveniji. Stavkovni odbor v primeru stavke iz 10. člena teh pravil med stavko sodeluje s poslovodnimi organi oziroma odgovornimi organi v Republiki zaradi zagotavljanja minimuma delovnega procesa iz 10. člena teh pravil. 14. člen Ne glede na obliko stavke, stavkovni odbor od dneva napovedi stavke vodi s predstavniki podjetja oziroma institucijo, ki jim je napovedana stavka, in med njo pogajanja, v okviru katerih poskušata stranki sporazumno rešiti nastali spor. V primeru stavke iz 10. člena teh pravil mora stavkovni odbor sodelovati z organi upravljanja ter poslovodnim organom podjetja oziroma predstavniki pristojnih in odgovornih institucij v občini ali republiki, da le-ti poleg aktivnosti iz predhodnega odstavka tega člena skupno ponudijo v obdobju od napovedi stavke do dneva, določenega za začetek stavke, predlog za reševanje spora in z njim seznanijo delavce, ki so napovedali stavko in javnost. 15. člen Za uveljavitev zahtev delavcev oziroma za reševanje nastalega spora lahko stavkovni odbor v pogajanja za sporazumno reševanje nastalega spora vključi zunanje predstavnike sindikata; lahko pa predlaga formiranje posebnega strokovnega odbora, ki je sestavljen iz predstavnikov stavkovnega odbora, sindikata in predstavnikov podjetij oziroma drugih institucij v občini ali republiki. 16. člen Stakovni odbor in stavkajoči delavci, ki sodelujejo v stavki, stavko organizirajo in vodijo na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi ter premoženja, in nanačin, da bo mogoče nadaljevati delo po končani stavki. Stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, ne smejo delavcem, ki ne sodelujejo v njej, preprečevati, da bi delali. Delavce, ki v času trajanja stavke delajo, je šteti kot udeležence stavke, če so se v predhodnem postopku izrekli za stavko. 17. člen Stavka preneha s sporazumom pristojnega organa sindikata oziroma subjekta, ki je sprejel sklep o stavki, in organov oziroma institucij, ki jim je bil ta sklep posredovan, ali sklepom organa sindikata, ki je sprejel sklep o začetku stavke. Stavkovni odbor oziroma pristojni organ sindikata o prenehanju stavke in doseženih rezultatih pri uveljavljanju zahtev delavcev seznani delavce, ki so sodelovali v stavki. Ministrstvo s posmehljivim imenom_______________________________ Zaznali smo veliko presenečenje nad vladnim sprenevedanjem o kolektivnih pogodbah, češ razen energetskega ministra ne v tem ne v ministrstvu za delo ni bilo kadrovskih sprememb. Kako torej lahko isti ljudje o isti stvari včeraj govorijo tako in danes že čisto drugače? Le v pojasnilo - kdor se čudi, naj prebere v ponedeljkovem Delu zapis srečanja ministrice za delo Jožice Puhar s koroškimi direktorji. Navajamo: »Ministrica Jožica Puharje koroške direktorje spravila v dobro voljo, ko je napovedala spremembe vseh kolektivnih pogodb. Po mnenju vlade so osebni dohodki že pošteno načeli stabilizacijske procese.« Direktorski dobri volji se ne kaže čuditi, saj plačujejo sami sebe in jih kolektivne pogodbe pri tem prav nič ne ovirajo. Presenetljiva pa je ministričina logika, saj končno pljuva po pogodbah, ki jih je sama podpisovala. In še - ali naj spremeni logiko ali pa vsaj vlada ime tega ministrstva. Preveč posmehljivo zveni. C. B. cijami, ampak tudi v primerjavi s povprečjem gospodarstva. Mažgon je citiral tudi mednarodne sporazume o minimalnih standardih rudarjev. ki jih je pred leti podpisala bivša SFRJ. Po njegovem mnenju te sporazume Slovenija krepko krši, saj bi rudarji morali zaslužiti 50 % več. kot je povprečje v gospodarstvu. Rudarji v Nemčiji in drugje pa poleg plač dobivajo še marsikaj in plačujejo nižje stroške bivanja. Vodstvo sindikata delavcev energetike opozarja na možnost, da bodo njihovi nasprotniki znova manipulirali s podatki o njihovih plačah Svobodni Sindikati Slovenije ter drugih ugodnostih. Prav zato objavljamo uradne številke v posebnem okvirju. Druks in sodelavci trdijo, da so primerljive le izhodiščfte plače, ne pa masa osebnih dohodkov in različni dodatki, ki so bistveno nižji kot pri železničarjih. V tej dejavnosti je zaposleno 13.000 delavcev, plače v proizvodnji električne energije pomenijo le 8 odstotkov cene. Člani stavkovnega odbora opozarjajo, da zaradi številnih razlogov plače v nuklearni elektrarni Krško bistveno odstopajo od povprečja dejavnosti. Delavci v vseh dejavnostih energetike dobivajo le gole plače, ne pa bonov in drugih prejemkov, saj je celotna dejavnost pod kontrolo države. Sogovorniki so ob koncu razgovora opozorili tudi na možnost, da bo vlada znova skušala spreti energetike in rudarje in tudi Zasavce z Velenjčani. Iztok Cilenšek misli, da nasprotniki ta scenarij preskušajo tudi tokrat, vendar jim sindikat delavcev energetike tega ne bo dovolil. Sindikat delavcev energetike izjavlja, da bo za vsako odklapljanje elektrike neposredno odgovorna vlada, saj so stavko pravočasno napovedali. Napovedali so tudi zmanjševanje proizvodnje vseh vrst energije. Stavkajoči delavci bodo kljub stavki skrbeli za varno obratovanje vseh energetskih objektov in prenosnih sistemov. Na potezi je torej vlada, ki ima na razpolago številne možnosti tudi uvoz manjkajoče energije. Zdi pa se nam, da bo še bolje, če se bosta sindikat delavcev energetike in ministrstvo sporazumela vsaj toliko, da bo stavka preložena, če je že ni mogoče odpovedati. Eden od direktorjev, katerega mnenje objavljamo posebej, je dejal, da bi po njegovem mnenju sindikalisti popustili, če bo nasprotna stran priznala vsaj legitimnost njihovih zahtev. Franček Kavčič POLITIKA JE LAHKO ZELO GRDA V Sloveniji je ta teden na obisku gospa Anne-Marie Mureau, svetovalka generalnega sekretarja Mednarodne zveze kovinarjev (IMF) in Ženeve. Njen obisk pri Sindikatu delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije je povezan s prošnjo tega sindikata za sprejem v članstvo te pomembne mednarodne organizacije. Gostja se je med obiskom pogovarjala najprej z vodstvom SKEI in območnih odborov za Podravje in Gorenjsko. Obiskala je tudi TAM in železarno na Jesenicah. V programu je tudi pogovor z vodstvom Neodvisnosti in ministrstvom za delo Republike Slovenije. O njenih vtisih in ugotovitvah bomo pisali v prihodnji številki. Tokrat povzemamo del pogovora z vodstvom SKEI, na katerem je sodeloval tudi Dušan Semolič. Sindikalna izvedenka je od Alberta Vodovnika, Vlada Bizovičarja, Vlada Rančigaja, Eda Kavčiča, Bogdana Ivanoviča in Lidije Jerkič hotela natančne podatke o ustanovitvi in sestavi sindikata ter o njegovem članstvu. Še posebej jo je zanimal prehod iz bivše Zveze sindikatov Slovenije v novo organiziranost, saj je želela zvedeti, v čem se nova organizacija razlikuje od prejšnje. Spraševala je tudi za način včlanjevanja, delitev in porabo članarine, povezavo s strankami in odnose z oblastjo ter drugimi partnerji. Gostja je v Sloveniji le zbirala informacije za IMF,'kljub temu pa je sogovornikom dala nekaj izjav, ki jih objavljamo. Takšna izvedenska mnenja imajo namreč drugačno težo od politično obarvanih izjav sindikalnih funkcionarjev. Gostja seje najbolj začudila besedam Emilia Gabaglia, general- nega sekretarja evropske konfederacije sindikatov o ovirah za sprejem Svobodnih sindikatov v članstvo te organizacije. O tem smo pisali v 36. in 37. številki DE. Po njenem mnenju ni formalnih ovir za članstvo SKEI v IMF. Anne Marie je govorila tudi o povezavah med sindikati in strankami. V IMF prevladuje stališče o sindikatih kot nadstrankarski organizaciji, kar pa ne pomeni njihove nepovezanosti s politiko. V več državah so sindikati tesno povezani s socialdemokratskimi strankami. Sindikalisti na- čelno ne bi smeli opravljati političnih funkcij, saj je politika lahko zelo grda stvar. Prav pa je, da sindikati vplivajo na politiko posameznih strank. Po njenem mnenju so sindikati v Franciji prišli na slab glas, ker se je politika vanje preveč vmešavala. Sindikati v vzhodni Evropi so se reformirali, nastali so tudi novi. Ker pa je o vsem tem odločala politika, so ljudje v sindikate izgubili zaupanje in zato so tako novi kot reformirani sindikati v velikih težavah. F. K. DIREKTOR ZAMENJUJE SINDIKALNE FUNKCIONARJE Zaradi sklepov zbora delavcev TKM, o katerem smo pisali v prejšnji številki DE, je Boris Masten, direktor firme pisal Dušanu Semoliču, predsedniku svobodnih sindikatov. Zahteva, da Bojan Kramar in Oskar Komac, funkcionarja območne organizacije svobodnih sindikatov prekličeta, kar sta javno govorila. Semoliča obvešča, da jima TKM zapira vrata. Zaradi povzročene škode bo Boris Masten tožil Bojana Kramarja. Obema sindikalistoma očita, da organizirata v sindikat delavce, ki več ne delajo v TKM. Masten dodaja, da bo ti sindikatom delavcev v firmi še sodeloval. Semoliču predlaga, naj namesto Kramarja in Komaca imenuje nova zaupnika. Pismo g. direktorja dokazuje najmanj to, da se naša sindikalista tolčeta za pravo stvar in da pogorišče Krasme-tala resnično zaudarja ne le v Sežani, temveč tudi širše. Gre za to, da je TKM dobil nadomestilo za 140 oz. 120 brezposelnih delavcev Kra-smetala in da zdaj tam dela le še kakšnih 30 delavcev. Gospod Masten, ki v Krasmeta-lovih zgodbah nastopa vsaj v treh vlogah, pa javno zatrjuje, da so proti njemu le tisti, ki jim je prav on onemogočil, da bi si prilastili lepo tovarno. V prejšnji številki DE smo napisali, da stečajni postopek Krasmetala še ni končan, ker po sindikalnih informacijah še ni bil opravljen glavni narok. S tem so svobodni sindikati utemeljili tudi zahtevo zbora delavcev za razveljavitev kupoprodajne pogodbe med Krasmetalom v stečaju in Finorjem. Naše poizvedovanje na sodišču v Kopru pa je pokazalo, da je sodišče lansko leto pri Krasmetalu izbrisalo oznako v stečaju. Če to drži, bo treba preiskavo razširiti še na koga. F. K. V GALANTU DELAJO ZASTONJ Kljub temu, da nekdanji proizvajalec ženskih torbic tudi letos sodeluje na sejmu mode, le malokdo pozna tegobe delavcev te ljubljanske firme. O njih so govorili delavci na sestanku 17. septembra skupaj s Francem Skin-derjem, pravobranilcem samoupravljanja in Mirom Pod-bevškom, sekretarjem ljubljanskih sindikatov. Ker so družbeno podjetje, jih je pravobranilec med drugim poučil, da imajo še vedno pravico do samoupravljanja z družbeno lastnino. Sestanek je bil kar v proizvodni dvorani, saj je direktor prepovedal odpreti vrata jedilnice, kjer bi se lahko pogovarjali v bolj urejenem okolju. Predsednik svobodnih sindikatov v podjetju Lojze Kovič je sestanek začel z vprašanjem, ali drži direktorjev očitek, da sindikat razbija firmo. Zbrani delavci, bilo jih je več kot štirideset, so potrdili, da direktor resnično tako govori, niso pa se strinjali, da je sindikat krivec Galantove krize. Direktor je delavcem na zadnjem zboru predlagal tri možnosti za izhod iz krize. Takrat so se odločili za prijavo na republiškem natečaju za sanacijo podjetij. Kljub temu sklepu je Slavko Markovič, direktor nekaj tednov kasneje delavskemu svetu predlagal prodajo tretjine tovarne, ki je že nekaj mesecev v najemu druge firme. Delavski svet je ta predlog sprejel, saj njegova predsednica Mirjana Lukič pravi, da sprejemajo vse tisto, kar daje denar. Delavski svet je na istem sestanku začel tudi postopek za ugotavljanje presežkov, kamor naj bi šteli tiste, ki ne dosegajo normalnih delovnih rezultatov. Po tem sestanku delavskega sveta se je pokazalo, da delavci nasprotujejo prodaji dela tovarne prav zaradi bojazni pred radikalnim zmanjševanjem števila delovnih mest. Že letos spomladi je Ga-lant prodal več čevljarskih strojev in takrat so tretjino tovarne dali v najem zasebni firmi. Zborovalci so skoraj ves čas govorili drug čez drugega. Očitno sta v podjetju vsaj dve struji, ena za direktorja in druga proti njemu. Delavci so popolnoma neinformirani in ugotavljajo, da jim vsi lahko o vsem lažejo. Nihče ni videl pogodbe za najem tretjine tovarne, ki je zdaj prebarvana rumeno. Ne poznajo niti statuta. Kredite je najemal direktor, brez vednosti delavskega sveta, in direktor menda opravlja tudi delo računovodje. Direktor je pred meseci tudi samovoljno razpustil delavski svet in nekaj časa odločal kar sam, po nekaj mesecih pa so izvolili novega. Vse to je mogoče kar vsakdanja folklora v številnih podjetjih, ki so načelno še vedno v družbeni lasti. Zdelo pa se nam je, da delavci pravzaprav ne točijo solz za samoupravljanjem, ampak se bojujejo za to, kar jim pripada zato, ker delajo. Zbor je bil sklican, ker pravili v času, odkar je pri njih Slavko Markovič. Več drugih delavcev pa je ugotovilo, da direktor vsakodnevno spreminja svoje poglede na rešitev položaja in jih nagovarja, da vsak njegov predlog takoj »požegnajo«. Sestanek se je zavlekel kljub temu, da so delavci sejali že tretji dan in večinoma uvideli, da problema, zaradi katerega so se zbrali ne morejo rešiti. Kljub temu da so govorili tudi o nezaupnici direktorja, so se dogovorili, da bodo z direktorjem še enkrat govorili o podpisu prej omenjene pogodbe z agencijo vlade R Slovenije. Sklenili so, naj številne nepravilnosti iz delovnih razmerij in nekate- delavci že dva meseca čakajo na plačo in njihov direktor še zdaj ne ve, kje bo dobil denar zanjo. Miro Podbevšek, ki je delavcem skušal pomagati z nasveti, jim je povedal, da nobena od variant, s katerimi jih tolaži direktor, po mnenju strokovnjakov ni rešitev za Galant. On sam že nekaj mesecev hodi v firmo, ugotavlja, da se položaj slabša iz meseca v mesec in zdi se mu, da je stečaj edina stvarna varianta. Predsednica delavskega sveta Mirjana Lukič ugotavlja, da so v veliki godlji, ker so predolgo zaupali direktorju, ki jim je ob prevzemanju poslov obljubljal prav vse. Raz-pravljalci z druge strani so jo dopolnili, da jim je šlo zelo slabo že pod prejšnjim vodstvom in dodali, da so se tudi nekateri delovni rezultati po- rih pogodb pregleda skupina, sestavljena iz strokovnjakov svobodnih sindikatov Ljubljanskega območja. Plača za julij pa je še vedno v oblakih in delavci, ki jim pripada plačilo za opravljeno delo, še vedno ne vedo, kdaj in kje jo bodo dobili, saj jim je Jožica Puhar pomagala že prejšnji mesec. Gospod direktor delavcem očitno več ne more pomagati. Pomaga jim lahko država, če jih sprejme v svoje okrilje in takoj zamenja nesposobno vodstvo. Če pa to ni mogoče, je stečaj s pravicami brezposelnih na zavodu boljši od sedanjega životarjenja, ko delajo mogoče tudi za tistega, ki si skuša prilastiti njihovo lepo tovarno. Franček Kavčič NHROUKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLOŽNE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 520,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi -Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,00 SIT • ROKOVNIK - PRIROČNIK ’93 Koledarski del - Blok za zapiske - Vsebinski-sindikalni del. Cena 700 SIT. • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 500 SIT --------------------------------X— NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE £ Pri l emlEt ! > Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Kako uveljaviti izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. izv. • Rokovnik-priročnik ’93 izv. • Nova del. zakon, izv. • Plačni sistem izv. • Nova ureditev... Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:..... Ulica, poštna št. in kraj:.............. Ime in priimek podpisnika:.............. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:.................. .............................................. Žig Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«-Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 N. * EM 25. septembra 1992 KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE KAKŠEN BO ODZIV PODJETIJ Kakor smo že poročali, je pred letom dni ustanovljeni Tehnološko razvojni center Maribor (IRC) pripravil posvetovanje, kjer je predstavil svoje dosedanje delo. Zlasti je predstavil projekte za razvoj izdelkov in tehnologij ter posredovanje znanja, glavni namen posvetovanja pa je bil dobiti odziv podjetij na predlagane pobude, zbrati ideje in predloge za razvojne naloge in projekte, za izobraževalne programe in svetovanja. Kaj ponuja IRC Glavna projekta, ki so jih pripravili sodelavci IRC skupaj z nekaterimi razvojnimi inštituti in službami v podjetjih, sta inovi-ranje izdelkov in inoviranje tehnologij. Pri inoviranju tehnologij gre za več nalog s področja materialov in varilne tehnologije. Posamezne naloge, ki jih IRC lahko ponudi naročnikom, pa so svetovanje na področju gradnje varjenih konstrukcij (izbira materialov, izbira primernih dodajnih materialov, izbira najoptimalnejšega postopka varjenja, najprimernejša toplotna obdelava po hladni deformaciji delov, izbira opreme za varjenje, razlaga tujih standardov itd.), nadalje ocenjevanje materialov in kakovosti zavarjenih spojev, optimiranje različnih delovnih postopkov, uvajanje računalniških programov, izobraževanje in strokovno usposabljanje ter raziskovanje na tem področju. Drugo področje je inoviranje izdelkov kar pomeni z organizacijo svetovanj, razvojnih nalog in strokovnega usposabljanja prenašati znanje v podjetja, ki to želijo in potrebujejo. Tod je poudarek na konstruiranju izdelkov skladno s standardi, zahtevami kupcev in tehnološkimi možnostmi. Med temi nalogami je TRG že predstavil dva konkretna projekta, in sicer za projekt gonil ter za optimiranje in analizo konstrukcij s sodobnimi postopki. Vsak tak projekt v okviru tehnološko razvojnega centra upravlja upravni odbor, izvajalci naloge pa so TRG, Tehniška fakulteta Maribor, TAM Razvojno tehniški inštitut, Tekstilni inštitut Maribor in drugi posamezniki in organizacije, ki lahko ponudijo svoje znanje in rešitve. Določeni so seveda tudi financerji, ki so v prvi vrsti naročniki, podjetja ali obrtniki, država, občina Maribor in drugi. Precej projektov sofinancira tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo, sodelujejo pa podjetja kot naročniki ali izvajalci praktično iz vse Slovenije. To- vrstno delovanje na področju tehnološkega razvoja je tačas gotovo izrednega pomena, saj naj bi slovensko gospodarstvo popeljalo z novimi izdelki na nova tržišča, zaustavilo stečaje podjetij in odpuščanje delavcev. Ponudba drugih »tehnoloških hiš« Tehnološko razvojni center Maribor se je razvil v bistvu iz nekdanjega Raziskovalno razvojnega inštituta mariborske Metalne, kot soustanovitelji pa so se pridružili še Univerza v Mariboru in nekatera podjetja. Na omenjenem posvetovanju sta se posebej predstavila še dva inštituta, in sicer Tamov Razvojno tehnični inštitut in Tekstilni inštitut Maribor. Razvojna in raziskovalna dejavnost v Tamu ima bogato tradicijo. V okviru holdinga TAM Maribor, d.d. je sedaj Razvojno tehnični inštitut TAM samostojna družba, zato je prav tako predstavil svojo okvirno ponudbo. Ta zajema raziskave in razvoj novih izdelkov in tehnologij, laboratorijske raziskave in projekte po željah naročnikov. Med konkretnimi projekti, ki jih že uresničuje TAM-RTI je ekobus, hibridni avtobus za mestni promet, ki so ga že pričeli razvijati in preizkušati tudi na Švedskem. Hibridni pogon je sestavljen iz motorja z notranjim zgorevanjem (plinski, bencinski, dizelski), ki prek električnega generatorja napaja direktno električni motor ali pa z odvečno energijo polni akumulatorske baterije. Gre seveda za ekološki projekt, ki naj bi prispeval k zmanjšanju onesnaževanja človekovega okolja. Tekstilni inštitut Maribor je predstavil svoj dosedanji raziskovalni program s področja tekstilne tehnologije in proizvodov, ob tem pa še vrednotenje in cenitve tekstilnih in drugih podjetij, testiranje kakovosti, revizorske in finančne posle za posamezne naročnike. Kot poseben projekt pa je ponudil nadaljnji razvoj in obstoj tekstilnih in drugih podjetij v Sloveniji. Urejena zakonodaja je pol uspeha Zaradi številnih še nerešenih vprašanj, ki jih je naplavila osamosvojitev Slovenije, je bil na posvetu Tehnološko razvojnega centra govor tudi o področju, ki ureja investicijsko zakonodajo in standardizacijo. Ni treba znova in posebej ponavljati, da je perspektiva slovenskega gospodarstva v prodoru na tuja tržišča, kjer pa veljajo tako za domače proizvajalce kot za prišleke stroga zakonska določila, pravilniki in standardi in še posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati proizvajalci in njihovi proizvodi. To pomeni moderno projektiranje, vrhunsko kakovost in ob uporabi modernih tehnologij izdelavo vrhunskih konstrukcij, strojev in izdelkov. Uspeh na tem področju je odvisen izključno od odlične organiziranosti in uporabe ustreznih tehnologij, kar lahko včasih, zaradi konkurenčnosti, meji že na perfekci-onizem. Zato so na posvetovanju spregovorili tudi predstavniki Ministrstva za znanost in tehnologijo - Urada za standardizacijo in meroslovje, ki je bil ustanovljen na novi temeljih po osamosvojitvi Slovenije. Ta urad se tačas ukvarja s postavljanjem notranje organiziranosti in z urejanjem področja standardizacije in meroslovja. Gre za prevzemanje evropskih standardov, njihovo prilagajanje, prevajanje in objavljanje, po drugi strani pa za navezovanje stikov z evropskimi tovrstnimi organizacijami. Med posameznimi področji delovanja tega urada je gotovo pomemben začetek dela na področju homo- logacije vozil. Slovenska avtomobilska industrija ima namreč na voljo dve možnosti: zmanjšanje proizvodnje ali uspešen prodor na evropska tržišča. Prva možnost skoraj ne pride v poštev, za drugo pa je značilna velika konkurenca in strogi standardi, ki veljajo na Zahodu. Tako slovenski avtomobilski industriji, pa ne samo njej, ne preostane drugega, kot da se prilagodi evropskim in svetovnim standar-dom- Blaž Grča Pokrajinski tednik, ki poroča RS0*0’ TOm svojim bralcem ^»■davnjemsobe- ie 9(ede na obseg med SeT^1 Lpl* 68000 Novo mesto te/.. 068/23-606 fe* 068/24-898 Borza sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 36 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 317-298; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. Hribi A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO 1. Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, garaža. V oktobru cena 40 DEM. Termini najmanj 3 dni. 2. Apartmaji na Pokljuki - veliki apartma za 4 osebe, garsonjera za 2 osebi. V celoti opremljeni. Cena od 26 do 35 DEM na dan v tolarski protivrednosti. 3. Dom v Planici - dve-, tri- in štiriposteljne sobe. Penzion 15 DEM. Termin po dogovoru. 4. Najem garsonjere v Kranjski Gori - možen najem za eno leto. Informacije na ATRISU. 5. Garsonjera v Kranjski Gori — v celoti opremljena za 4 osebe, termini po 26. septembru. Cena 25 DEM na dan. Zdravilišča 1. Bivalni kontejnerji v Podčetrtku - za 4 osebe, cena 45 DEM v tolarski protivrednosti. Termini v septembru. 2. Naravno zdravilišče »Triglav« Mojstrana - bivanje v dve-, tri- ali štiriposteljnih sobah. Cena polnega penziona 24 DEM, polpenziona 21 DEM. Cene za šole v naravi: za predšolske otroke 13 DEM, za osnovnošolce 15 DEM in za dijake do 18. leta 16 DEM. Pokličite (064) 891-020. 3. Programi na Koroškem - eno-, dve- ali tridnevni programi. Srečanje s Koroško; doživetje treh alpskih skupin, treh dolin, kmečkega življenja in prostrane narave. Pokličite (0602) 42-295. 4. Terme Lendava - izberite srebrni program: sedem ali deset dni, polni penzion, neomejeno plavanje v termalnih bazenih, razgovor z zdravnikom, družabni program. Telefon (069) 75-721. POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 9. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za september 1992 znaša 1,4% mesečno, preračunano na letno raven 18%. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLAR- POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev KREDITNA PONUDBA: - Kratkoročni krediti privatnim osebam: Predsednikom sindikatov in članom Delavska hranilnica že tretji mesec odobrava kratkoročne gotovinske kredite delavkam in delavcem, članom tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. Zaradi vse večjega povpraševanja po kratkoročnih kreditih smo morali postaviti novo razmerje med depozitnimi sredstvi in višino kreditov, ki je za naprej 1:3 (npr.: za depozit v višini 500.000,00SIT imajo člani pravico do 1.500.000,00 kreditov). Zato pozivamo sindikate in sindikalne organizacije, naj prosta sredstva vežejo v Delavsko hranilnico in jih nakažejo na žiro račun 50101-625-7316. Samo tako bomo lahko zadovoljili interes in potrebe članov po kratkoročnih kreditih in jim zagotovili sredstva za ozimnico, kurjavo, šolo in drugo, povezano s potrebami in časom, ki je pred nami. Naredimo to v korist delavk in delavcev - naših članov. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. Morje 1. Počitniška stanovanja v Maredi pri Novigradu: dvosobna stanovanja v počitniškem naselju, v celoti opremljena, trgovina v naselju, možnost bivanja za 5 oseb. V sezoni 30 DEM. Termini v septembru. 2. Hotel v Piranu - dve- in triposteljne sobe, etažne sanitarije. Polpenzion 29 DEM. Poseben vikend program - od petka do nedelje. Cena 58 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Trisobno stanovanje v Novigradu. Termini od 20. septembra dalje. Cena 27 DEM na dan. Prikolice 1. Prikolica v AC Izola - opremljena za 4 osebe, baldahin. Termini po izbiri. Cena septembra 1.000 SIT na dan. C. PRODAMO 1. Garsonjere v Stinici - velikost 25m2 in 24m2 + 20m2 atriia Ponudbe zbira ATRIS. D. ENODNEVNI IZLET V SLOVENSKEM PRIMORJU 1. Križarjenje z barko - kosilo, ribji piknik, sončenje. Skupine od 25-40 oseb. Primerno za sindikalne izlete po slovenski obali. Cena 2000 tolarjev na osebo. Možnost kvalitetnih aranžmajev za poslovneže. 2. OKTOBERFEST - že nekaj let niste šli na sindikalca. Letos se vam ponuja ta možnost do 4. 10. Cena enodnevnega izleta za skupine od 40 do 50 oseb je 54 DEM v tolarski protivrednosti. E'.P0SEBN0 OBVESTILO - sindikalne organizacije in druge lastnike počitniških domov, stanovanj in bungalovov, ki bi bili zainteresirani za skupno holdinško podjetje v Republiki Hrvaški, vabimo k sodelovanju. Svojo namero sporočite Atrisu. F. IŠČEMO POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI Lastnike počitniških zmogljivosti v hribih vabimo, naj proste termine ponudijo Borzi sindikalnega turizma. G. POSLOVNA POTOVANJA IN STROKOVNI OBISKI SEJMOV Organiziramo vam individualno ali skupinsko potovanje. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije takoj vplačate 30% celotnega zneska, preostali del mora biti poravnan 12 dni pred pričetkom letovanja. Pri odpovedi daljši od 30 dni za že rezervirani oddih, zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri odpovedi, krajši od 15 dni, zaračunamo stroške in 20% celotnega zneska. Pri krajših odpovednih rokih zahtevamo plačilo v celoti. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 15 dni pred začetkom letovanja. Želimo vam prijetno bivanje, kjerkoli ste - Borza sindikalnega tu-rizma' Metod Zalar, direktor Borze 2^|rr|fg '■g S ^ -g g M 'td -g .- ^ ^ « S >o > g PCON^O^-^^S) ^ f'S O ^ ^5 ' "Kg-s&sg.e m ' si : r 5 o ■<+-> ca u «'5 >2 5^1-0 g N £3 g S-« n a.o o| > ■“£ i •“ % -s-s o a tlfo-llitf gW)OM^N'gO& -S-1>3§;3>|> «2E|gs31l lilSii! ^ d g, ™ S .2,^ ^ § . |i s §s.ill-:! žtlsl!tif! s .g 2 g g ^111.^ I^§Ss |Fg«f ■o ag-- a si! II !|fl§ « .H o ° is! § llil - a; ^ a; OJ C ca o t3 •<—> - •r-, o. ca C « -|| s| s a> G C - " G ;G T3 G o sllfl ^11 s 1 ;s a s ’s cs ’o. "> S p S « 3 m > G G >6' jz; T3 >^.s X W w G G > tj :& ca o jh >o ca ca o n N £ G o cii a m JU JO o U sllt •* al f lll-§ m nH g 0 S «.®-3 ^ i«; ca ^3 w ||Sg “ ^ ° £ 3 b 2 ■^sa P is ° 01 G ^ •rH N Ca TJ’ ISSš 1 c | 8- °nš > "11! til Ul til w £ a> ,_ G ^ rG ca QJ •r-H * *“S — G3 £ Ita -G 1 1 w its c a't7 o > « GOO JS »O TJ O O) ° r2 ^ 0 3^2 fll. slsl P!| ill| «lšl • a, g S a; i -*-» ca ^ s > sat lt| to tUD o ca c ^ ^ lia O. o G _ ^ ca g=: ^ »o ca o m ll! ^ co ® 13 GG-0 a1 O- s3-3 Fopj dl CO -rH •r— T—» aal ^3 jG' ra a 3 g > t'3;S 13 1 £ ca o ^ P-i ^ ^ dj • ^ i ai >d N >o ^ >5 2« •t°2 G N G^ Jh G ca tUD g ca jd ca N G TJ •rt GG TJ a G • iS >N 2 GJ O G ^ 55 § § o > !S| Ja-s wg>S» SN g ag c ^ -1 So« if >s«l £ > O tUD > G ^ —’ o -m ^ co GiS -*-> - r—t >-l >o -Q ec ° a N G -G -S OJ CO co >CJ I 0) £ -S co S33,«S,oSiegj!.E3gcgs 5»gaas 35ta;5 S 2 o ° o > > -5 s o ffl g ° 'g g g I >|p ^5^.0 g g^- Id'd> g-5 §.g 2 ;s 5 G G ° S ll l it It tlJD N >H O) ° E « ° to (0 -t-* ca co -*-> O co aS N G. ■gg ca ca g a .G '3 3 § :3'°.°:5’ lat ,£ Sl ^ S S”3 > g G ^ Z53Š§3“ CM Z3 ^ a I-3 G co d) c 'G-d) g ’—! G« ca " ca g N cu co ^ -S ^>s W o o S o tUD a c TJ d> n, G S.H O d> ^ “11? » M . !| llf! ft §>s a o a 2 'S^ c/5 ^ ‘G S a a H w G C3 G G g O N 2* la Mili! I lidll^ll a-st «.1^ G- i N S £ ^ G • '3 ca N a S o ° s3 S I ^ o g/D '•l|| G 44 Gi 03 N 5h O > o bD O Q o w _ (D C >CO r—I ca ca G 44 >1 TJ co § “ g ca > N £ ° G £ a '-S -s §3 g as" «3 g! o! sr N Tg5 p°5 « ^ ° ^ o • «53 N ffl N d) G ca 44 O £ > £ o 25- TJ 5h O 2 ag S - G o — > >-> >4°| a3 5 T3 «>>tl a3t3||s3-s flti!lif?i!i!!i I!!i>!4tt1iit|! Itlžlltlllsllfl &G5tdSl35t^l!š a 5 t?f53f« -pltp .SE^Sg^ggO o-ž-aai^ 3 a s.«.: u g 00 >-. C| o coT 3 "I. a c o 5 3 ° tsi o H N ■“52 G ca ca 3 s g 53 -3 a '-£3 O , £5 C o E 31 a= S3 3 2 o £ o,« 3S §3 •a c 2 g- £ N 3 .a,- 5 G P ‘N •d 5 ^ o, ji* H lil >5 S >w G, g ■§ 'G 0) a "o" tt G DP •S. 'S1 §. I I .s (0 5 ! ! * r (0 0) 4= © O .© >o © > O '5* TJ o G. 0 c « 1 © J 'h z2 S 2SS CDtOI-OOOl- Ičllllll COODODOJOJC/JCOCO OOOOOOOO oooooooo O Tt CD LO o' •'T 'T cn ^COh-OJCDCDUOO < < ^ ^ iu>oo_ VsZ LU LU ^ < cr oc o a. > > ^: C/5 C/J CO C/5 O O O O o o o o cd cd o irT CD CD r- CX5 LO '^1' 1— OOOOOOOO i— t— i— i— i— i— i— i— cocococococococo oooooooo oooooooo fC o t'-" O h-3 05 CD O CO 'M" CO CO CO 05 CM “ : i iSg ■ om '>! >; : : ; : :c i j MM iO : ^ ICO ; ^ I ;< Sžpo>g^ oopgj^o ^ o c J m Hi 5 QLU : LU LU : LU'C/K0 t- <0 < < oo i ; ; • : ; i i I i ! M ! 5 i i i : : ccco O. CL o. 3 53 ; ig i^o lil _l Z : 5 : S LU -I CL < - I— ‘ ^ —I iUiuuJujPzob! 2iuocq3=)u_S $? .: :*: O o co o E co N CO > i 3 O G i > ■g O S si 5 N M O t S !s|l-a=l •lilija! « 5 G 3^5 I5IIM G °o S a> tj ^ N T-l TG a>N 44 >N 55^.° 5 2 5 ilallM lijisj:- ^ »! 5 1 -■ ’■ s Is s|g s 25 a I - 5 -a 5 >g S ® •S, :g. N " >w M > c g « O - 9 > af ^ o - co O 05 00 —1 co i-H ua ^ « d CO 1-1 CM O t/3 _ > o a ca ca o « d O i4 M g ^ 05 C/l rH S'Grg ci G 'G w >0 335^-* 3 o “ •°-4G O E"3 2 SO' £ o G £ •£> 31 3 °'£|Ž 2G >N .Th -g.8 3 £ -g 3 g* G 1 | 5 n .« ^niiil S - © N cd S >N-3«§ . 3 ^ « >3 4)^ 5 2 o3 ft'" "-n ft0 N-d •d^d 2 o o - '■ ASodG^^C^Gi .c 1|3 rt sa tič g>s g o g a, -^ o - G 8“V^t g g1.2,„51^3 N > o.a3 g-sr'2 ftS3 S>S § ^ S 2 'g1^ ^ ^ C J § g § | £^5 £ms| ! ^|4:|| ^ 5 3 '3 § 3 N >S ^ 3 ^ a5 h« a lili 2 G TJ -r; SU^ •rt S 0 -"5 o 3 ca T3 so’?’ ^ > ft>S •£ 3 5 £|f^ I 'G icj - -d .Si s b 6 G Jj 5 G A 'g g 5 3 ^5>St C 3 'm .54 3 >> 3 ^ o1 g « S -5; NTd^GG-oGcO) litrih »S sl,« S o 3 d X! 3 3 “-1 O .^H d, G ^ M 3 d £ I ^ S)t ;S: " 3 ■d 3J -3 g "H,’« IS r-H • r-H S V cd 3 ■'-s -E • ca'« 5 5^ A 'S 4 « g 5J 'G .2. i d . G ao>ord g M-S ^"o^S >uS^'HGS3'StŽa£ft 3 G? 2 ^ ^ ^ dl g > > -S?« 3 g.Š 3 '"-S :3,1 d 2 o/d u ft'^ an d 3 'g g g g ^ 5 •H 5 3 3 £3 ^ ^ S °T3:3ar.2r3-- ^->5 O 4 .« 3 3 3 3 « .£ 5 G g c3r°;^'g3+JG:a« -2 'o C -Ji O « l^sg^Gdod ^ s* 5 r-d =r 3 B 3 mrnimum N?^l^iž5tiisii|*m ‘mm- o d3“ To. g-&^||3|gB.°S5N^*'3^ .^.>5 a g 3 p >0 i 2| J p Hip G ui ^ O s -3 3-2 o 0 .3 ftp-t 15 "i a “ .2,-s **l*iliilufiiiiiiiifiiii?§»s 0w ■ a, TJ to G 44 > G 44 .O 3 •'—»'4-j Gj i _ >o ' & > 3 £ S ° S ‘g !'šfp¥p3-tf:“S\š -g §g>p|S'ag1 o ^ O b OSoS- . :3 •S - ftT 2 g 3 g o 3 ^ S.ao^ Gi® G g cu’^ ft—1 — ^ g^ fto;g oTB l=||'g s,j I H fllšs- ^3-5-gGMga d^-5?BMag2 g K 'a 2 .§ 5 .2, o PP G ^ .a a M'2 5 - .1 S^N g £t5 Mg-aSf^gpsgdj £° ■£> 3 |o 2 S -^-a 3 § »g1 g ^ d G R 3 .g 3 , . M*-| _ 3 •3’rd 0) >4 o '1? Cu m 1—1 ° MG d i I g^ag A.^aa > m-d-o ^'d-oo š^i-l-SSlIS-Ss |f0|.ali:|.!3| o .d B xi S*« c £ g d gg« t- 1 s.a;!«l S s|i 1 Silila? ^3 'G 5 ^.E tJ G g -d X d g di .S ^ a G ^ > a, G > ^^)TJ-mtJ>n> > S-s-d-^t§ * a ■d g 2 3 S N Gd£«3S8SŠ- • • • ca G O .M jg ™ 3 a, a, m a,.S n 3 Gr; no — j-i odd^ ftB d 11.« 3 ft g |.« o"’^ G 'g S 'C? > Ntl“lsilSlsu 'g-^'S e-o A o K O g O ^ g -S* a ^ o ^ I ■st-sir a "ali«- « e g g e g g<; O O s ’š d.Š aco > .. ^ O O G O 5 o O ^ ^■22aV -JglUP S ErS g Ž G O w Q) s g^ !l?i G -S $3 4^ •2 .0 o S 2 .£,5 TJ O G £ ^ O ' G £53« Sl. JHI-Pd a§ ag a-|o|“ p ?£g£«oarŠ°£^ bPI g ft^ - 3 iiiiE!i 3 m d-d QJ -r—I -f-l I I d> ca CL) •'—» G TJ „ S 5 n § S •- 3 s at > I s -5 b 3 ’! -s 3 . ^oog-o.S^^ |r£3 3 5P 3 O _ m 5 N 5 . Oh CO G m Ph °>0 a n -e. a o d £ > P 5 5 .m 3 1^3-^ OJ O G Jh tUD C5 ’j-p »g^^3N25gS2'lž£T35^ 5B>A -S a « 3, >g Js-I-S S, a > > “ g lili" OS © G -© s © © ^ ^ G a n G 5 © rt. G © fl C/3 ^ ^ N © O O ft'd o-.S £ “'IS H J* ® -O ft G o TS •S 5 £ g-d" s 2 13111 ll J g^S ^’a! g1:^ ^ £.ti S g S:« a® o g «> ftl g«g s 3 u ^ -11'S sl gl! g at-£= £ G g G g n s a g 5 5 S ■3 ^ rQ O d^ g g -P M . ft ¥3 3« G G rt Sf > rt 3 25 A G d >g o at 111 s ag 2 “ ®,g N zJ O -H® G G _ w 3 >'■*•■ -n O O co 44 Sh O ^ co G G S dii N g>® G Dh th aSsg G G 42 G G TJ G G 42 G O O C444 G ^ N G tJD O G 42 v- ' 3 P illl! Išl-Ss | ^ .S g 2 g S -d G N © © N >© ^ © *2 ^ - -*-» ^ © S © g -rt 3 -s N >M S--^ « >S o -g s ■41 -0 a “ -s ;s ^ ‘g g S G G a "g 1 © G G bfi N © G g pd ft 44 O © ft 44 lil l-g-s SAAASAg-A^A .d d 3 3 5 3 o' AA ' « 5 a,N N as 3 g N-ag53 iHas.C > © bc G G © •r-l ^ © -rH g A '5 o x* 3 © * O 52 d. © bo 2 G .O •G' < ft 44 ‘Sč4**-! ^ © r#t T3 G 43 G 42 © bfi © ft ‘> G ft G G © G >0 ft g| ft ■d > o ra ft| g 2 >M ft . . 5 tu -5 t5 M gg2 o25 £.2^ ft •r-l -r-l ft G I S>: I i:*: ®t it» a 12 s 1 5C £ t^ta -M-g.E.SgE.dM ,S g ® ft, i.^1.^1 | aT N o 'f g i:s^a|dg 3 |.2 K 2-5” o ^ ■N ^ £ £ ^ 3 & c G 2 © © N G M © ^4 I| M 5 >0 £i © e & i a£ > 2 a^IttMdPIg O Š5 B-o O 3° N 3^ ra £ so ^ 3 £ _ a o ---d - > | a« :== ” o > d ^gČ-doS-g-ŠkP 5ft2SS2 - odd'' N ^ftN O ga ® ® 3 S ra ra .3 2 ® | 3 1 -5= ■g o a *« 5 - pocae — —,g — ^—Gaioo.prao — mseooo > m £5 ft£.d *a.2,>55 o bJD35 t» 35 aa, ft S w -Le list >033'S1 3 .d 'd 33r^dirara.3 25 | 3 Miši o|2M|p-Mi-l 3p2ra3r3'3 3-3^'3AP25-raffi.2 ft >S 3S š -* 5 5 •£ « 2 ^ d M a a ^ m © >C/5 _ x o 51 2 C/5 O ^ G >C/) © ft > -» 44 © 111 - 5 ii« Silil!8 ft TJ ft N G cr ■d o d M ft5 ^ 3 ° o SjO O .d-o1 3 > 3. "g •r-l © | o>0 -2 ^ G* G ^ O G 44 o! 1—• w ^ >© G rG -r-l 2 S, ft 5 •5’^ 1.SB M N > 1 o ■3-s d g a simi .£ ra ra 2 C/2 N >N cr >d 3 :❖: i s: Si A:; t a-a § CO ■J2 g S g bo ^ -“S § « 2 ca « n s .g o 3 3 ra n -d Is tu I © cr TJ © ft 44’' © >© >CT p! tg^ 11 8 0,44 o w 5 ^ 5 5 5 - 9 '57 d -m P d 2 3 O g © ca ■r—S ,-1 +3 2 S2 s N 1.S TJ o>g G rt © ft G © " t J •3 1“ 1 “ 5 1 1 “ ^ I ?■ ,8 3 « g 3 d G G © G J, « © © d XI > -3 d ^ >M ™ 3 r-T S® 3" O -S > ll ? d >°a^ 3ocg£rag5 U^-g :a-3 > g l H 0'1 S.S — *3 g >N .d G H «^0 TJ ^ - O N .d M £3tt¥t a 'Sl ra 'o &2 s ;S _G ca > rft O G 1 'm O £ w -^ > 's - ra o 'S 1 N £ 2 tl 42 ^ t ^ G d _c! S -« © 44 © -H flj ;S c ^ 1 f 3 N 3 dX £5N® •o -S- > o 3 ft d X ® w ;S O O m ,3/> ^ B ^ X .2 c3>3S®^5 5'IS^. M t S| »l“2l«l>l SM > 5 I 1-2A ft;5? di-fS I B J g s 3 5 N 4 " " »sil® &-§ "■g^isr n 5 ^ b 3-2 O M £ 8 G TJ cr TJ S*« g iž « '57 '57 Gl ft -5 .. ™ „ as ^ 2 ^ i” tt I g« g.s a § gsa-as ■l^l? 1 s:?:;:;ži;iš:;:;:;>:;:;Wižg;s?:;iSg5^Bg;i;»?ssžSišgSfiiw:i:$iiš$S?:i;^ Ijsss :S2 -.. » 03 GO .= 5§§f5 :s ^ !- li£|ia s, o« ft"S 'EIISI g 'J-ft > 1 •d . jS 5 5 i pilil IPI« •S.Ž «:Nco la! tl! Kl-sSS ilp.0 P s|l > Šf S =M 'sM •£“3: -0 « S ft O n Is- | !« S rUls § , §9i 2^’S 1^.® a.-S s P t«. >S 5 > S G5t ® o2 N « ^ « § Hh Sil! _ m B 5 hr r r, « £ 0 d stili Šil§2 ^ o,-" x S Islll o ra H o ft d ft>8 pili ll-si |!l|| Ul | |s|l| tr © > > «^2S« ^ £ ^ S"-®^ s1 £ ra X S S N O > >" 2a« '« 8-13 £ >N ftx5 •I >1 « ft M ft 7 3 O 3 a -o ||5 i1-§5 N r- O G •rt C 0 G ©c;©©GO rt c ^.S w w w) a ll izlili §,> GG^.^S-a ?! Nlfi ^IJPll! llflltll! IlllsIM! 1 p! silil S=«||81? ag A s« A5S535^5 S^5 6 |f§l“ 3-2.5' 5 Bdi 1 S « S “8l|§3 > a S ° p, ^ 1 «17t? -) q © G O O - g ft 1§6 85 S iiPltllMIMl3 «t! § «f “--“lEf! 1,5 f| = .š«t|-g s “s-JS e jSo-g if = 6 g |:<|s«l^*4i;«ii S 8/8,0 « 3 “•'*« - Si|sl|8'0. . Ss Užil sl 8 cr 2 o 2,o 5 ft ra y ■^Sušo- ■3X 3 11! p33 3 N o tU 8.2-“ m 3 -2, G © G rt O tuo o 85 cr © ca S 3.^ 1,3 S ol g.5 g lllfll-*' uh imimnn iiti:ji< lssSg|»»j~o|-;gf.s -g.5-ss./EE 0 ra « aj'5’ G. O »d-^d ^“laa ra w | ,d n ■-,d d >a,- , I ^||-§8 SB.sM 1 £ ll 11.; &« ! I S11 ¥| | g | ” ! l! 11 j «žggg.2'“oBE-32l|>“ -5.6 lll-t O rt £ A .£.•« g S ftHli ItlUlsl« timi ,m*t »»silim -«!|jli ! Illfim ll ifl« Uti”-"" j © ^ TJ Ir .rH 'S ft "rt O G G . ‘ Ss! a Sl M i lii iKiiIlli?«ff< Hi 2?lli!ls?!il;ll ®ž|l's5 ^ C/9 09 5 3 •9|.°5 § i|fl!|l stfll ;s liiltiHiiit :i 1 o » °Bra § 8 o 0 ^.8 d gn g.33 “5 “-§'§‘1^ apM 04 S: ft o ^ ra a «35 '57 g,5 c § 8ro §)Jf>>' ss.*i»J*' °12 s -1 d 'i S ' id P I ■IS: 12 51!; 1'š if S || || f I! ||1! il 11 e kB J g || ai Ime 9 stg-s g-^s g s,|«-g j;:;; PpiPPlS IllUtPiUillli! i •3a-S:"2^a>a „m § s-s^gi-gf^srg«^ ^ ; d > o d* - - ft -tt. > . 3,,. C/9 09 CO O S 09 -« 3 5, >m d - ilišt!!l=|®, o& UddN«a .«a .h ,3 •> 5 a g 11^!! i I a;g s 11 i ^3xd«Mt«S^^|lfta8°S 'MftaBšBi i:!:;. 5ft o OJ lil?! s litlsl Žlllal «|8SoS ?-1dd3ft ig-d n 3 a ,s •s a«g ¥ £ 8 ® ra o g ^ d d I!!I!!1 1*11115 I |1H*f4i*3S-. ?i^!lf|llisi| .al!asl|l6l“fJ3 -g 8 «5|Hj2 asx--dl -- •-iiitfii::*: ft 5) > N ftltpl 1p1l> ■s ai|;ft o-® « tu 5,2 °.S n c -a 0 x © •1—9'© rt G O a S Hilli ° = 8.s-i; O S: - ^ W li tl||ll! 6S5 1°ft>ž-s¥ :?; “l-st^-g s: lliiilf 1 illilll I liliji 1 1 lil!4? 8 Hilli ,5 G ft d ‘ > B 2 ® 3 ■" ft-g 11 d G |l|Ž2l da-g.-^raB gstllt 5 S w ra & “o s aN2 O “ ^ :B|5ft UHIItfl isitttil; o -4i Š¥os-BBSl1 A ai G ^ '0Q7% d 5 > ,g -s 5.2,3 d p-§!iit 11 I'P Ital-2 2 ia:t£3!=i 3 .« > c 'ra-d -3 S § |ll-p“a |#fs!l§J ^ -rt N G c-^-rt® c TJ rt O c CM •IgS« o > ^ > r^ ^ . TJ r^ £ « S ____ .d 3d G^d g > aaiis-tl f-Ig c 2 Jp ^ >0 Eatll gf| I« t2li«=Bsaif>:igt s>0- ^ ra -K ra ra X 'a « d flllllfspifS 3 I « d S,| 3 >G9 0rasta«2a,8| i(H1l!si»Stl** ■s s i.š-iis G rt ” rt - 52 2 d H ” M 5 O 5d-l¥«a| ,-•11-g ^|t1ItlSo=l|B22«| lil tiliil!i!«l a sJJ 3 Ii1'«lli14 ItlS; «*1iStllatf!l* 11 ° -3 » B ° J ¥| :i X, ra ft i 'I S 5 fi|«1!11ii1ijtr-i^ ftiA*tili4l5it«1* -d S-S-S^zc o^i » © ^ • —- 1 d U< >d 3 ft* | G ^3 C/9.5 S ^g^da>xft5«—. ® “o aft-al >«s§ ft^ftdBdr,.-, ft« ._ » -s g a co .23 G © . bc-© . c >^§|laI iipi|Ili5lll!lli mmnmm £2 a-o c o £-S S S.d-SS d G 10 25. septembra 1992 V Sloveniji je nujno računsko sodišče Računsko sodišče je institucija, ki jo je v slovensko zakonodajo prvič prinesla nova ustava. Zakona, na podlagi katerega bi to institucijo ustanovili, pa še ni, a so v SDK za hobi teze takega zakona že napisali. V našo ustavo je računsko sodišče prišlo kot rezultat zgledovanj po nemški ustavi in prav verjetno je, da bo tudi delovanje te institucije podobno nemškemu primeru. Zamisel je leta 1714 uvedel pruski kralj Friderich Viljem I. Takratno računsko sodišče je, tako kot recimo letos naš SDK, presojalo pravilnost (namenskost) in zakonitost porabe državnega denarja. Današnje nemško računsko sodišče tega v glavnem ne gleda več, pač pa od približno leta 1970 dalje preverja smotrnost in gospodarnost državne porabe. Skratka, skrbi za pregled dobrega gospodarjenja. Nemško računsko sodišče je neodvisna institucija, katerega člane določi parlament, vendar jim mandat traja kar 12 let in so na ta način neodvisni celo od parlamenta. Delo te institucije temelji na prepričanju, da je treba pregledati smotrnost porabe čisto vsake marke državnega denarja, tudi posebnega sklada predsednika vlade in predsednika države, ki ju sicer po zakonu lahko uporabljata trajno in kot vesta in znata. Tovrstni pregledi seveda niso javno objavljeni, kontrola pa vseeno obstaja. Prav tak delikaten primer je pregled gospodarnosti porabe sredstev protiobveščevalne službe in obrambnih izdatkov. Poročila računskega sodišča imajo veliko težo zaradi znanja in moralnega ugleda članov računskega sodišča in njihovih revizorjev. Njihovo delovanje ustavi marsikatero investicijo, še predno je bila pričeta, vpliva na zaposlitev v državnih organih in še na marsikaj, predvsem pa seveda na višino proračuna. Marsikoga zmede besedica sodišče, toda nemško računsko sodišče ne izreka sodb, ki bi koga obvezovale (vsako leto je po objavi njihovega poročila med politiki več odstopov in celo kak samomor), temveč je sodišče le po svoji neodvisnosti. Drugačna pa je vloga npr. francoskega računskega sodišča, ki izreka tudi sodbe. V Sloveniji bi računsko sodišče zelo nujno potrebovali. Nekaj dodatno zaposlenih bi stotero pokrilo stroške za svoje poslovanje zaradi prihrankov proračunskega denarja. Bežen pregled poslovanja nekaterih ministrstev, ki ga je pri SDK letos naročil skupščinski odbor za javne finance in proračun, je pokazal, da se ponekod z državnim denarjem počne kot svinja z mehom. Toda to je Razvidno iz poročil SDK-ja le posredno, saj se ta institucija ukvarja le s pregledom pravilnosti poslovanja. Včasih pa je poslovanje povsem pravilno, a strahotno negospodarno. Za oceno gospodarnosti pa navsezadnje poslanci in SDK nimamo niti nikakršnih kriterijev. Lani, ko še ni veljal obvezen razpis javnih natečajev za nakupe opreme za potrebe države, je npr. ministrstvo g. Pirnata kupovalo računalnike v glavnem pri nekem zasebnem podjetju, kjer je bilo vse plačano z avansom, dobave pa so bile ali jih ni bilo, saj tudi roki dobav mnogokrat niso bili določeni, ob prevzemu ni bilo nobene kontrole kvalitete, iz avansov so se plačevale druge stvari od dogovorjenih. Skratka, na prvi pogled izjemno neposlovno. Vendar vsi lahko rečemo le, da je bilo to verjetno razmetavanje proračunskega denarja, z gotovostjo pa tega ne moremo reči in zaradi politične občutljivosti niti ne smemo. No, pa je ta primer le majhna ilustracija vsega, kar se dogaja. Zato potrebujemo računsko sodišče. Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Podjetniške razvojne zasnove v razvitih državah že od sredine sedemdesetih let ne gradijo več na novih tehnologijah kot osnovnem spodbujevalcu razvoja, ampak predvsem na kadrih. To postavlja v ospredje skrb za razvoj človeških potencialov, za uveljavljanje različnih sistemov in metodologij razvoja kadrov ter modelov planiranja karier sodelavcev. Po tej poti je mogoče spodbuditi načrtovanje osebnega strokovnega razvoja do zgornjih meja posameznikove zmožnosti. Z načrtovanjem karier je mogoče sodelavcem približati možnosti razvoja njihove poklicne poti in jih usmerjati k delu, v katerem bodo najuspešnejši. Zadovoljstvo pri delu pa je močan vzvod sproščanja človekove ustvarjalnosti. Vsebina I. Podjetništvo in načrtovanje razvoja kadrov Optimalen razvoj sodelavcev Od klasične personalne h kadrovsko razvojni družbi Vrednote in pravila podjetniške kulture Ciljna kvalifikacijska struktura podjetja Računalniško spremljanje poklicne poti II. Načrtovanje razvoja človeških potencialov kot sestavina strateškega planiranja in razvojnega poslovanja Strateški razvojni načrt podjetja Načrtovanje razvoja sodelavcev III. Ugotavljanje potreb po znanju kot kriterij standardov kakovosti - ISO 9001 Metodološki postopki in orodja za ugotavljanje potrebnih znanj Pravilnik o ugotavljanju potreb po znanju IV. Nekatera načela kadrovske strategije in načrtovanje karier V. Elementi sistema razvoja kadrov VI. Metodologija načrtovanj karier A. Kaj vsebuje in kdo so njeni nosilci Manj improvizacij in dela s kadri »po posluhu« Nujne spremembe v stilu vodenja Kako sodelavce motivirati in stimulirati za načrtovanje karier B. Metodolbške smernice za izdelavo orodij in pripomočkov pri načrtovanju karier Upoštevati komu je metodološko orodje namenjeno Zagotoviti multidisciplinarni strokovni pristop Razviti svetovalno delo Ocenjevati ustvarjalni potencial sodelavcev Sodelavce usmerjati Ocenjevati rezultate usposabljanja Spremeniti staro strukturo delovnih mest Izboljšati sistem nagrajevanja in napredovanja C. Sastavine ustrezne metodologije načrtovanja karier Kadrovski portfolio Ocenjevanje delovne uspešnosti in razvojni možnosti menedžerjev Letna anketa o poklicnih željah in strokovnih ambicijah sodelavcev Letni razgovor s sodelavcem Protokol za evidentiranje »letnega razgo-* vora« Načrt razvoja vodilnih kadrov Kadrovska evidenca načrtovanja karier VII. Priloge Želja in namen avtorja te brošure sta bila, skrajšati poti iskanja in uveljavljanja novih prijemov v kadrovski dejavnosti naših podjetij. Zato v njej seznanja s konkretnimi metodološkimi pripomočki. Poslovodstva in strokovne kadrovske službe v podjetjih jih bodo skladno s svojo poslovno filozofijo in kadrovsko razvojno strategijo lahko prilagodili svojim potrebam in pričakovanjem. Priročnik bo v oktobru izšel pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Prednaročniška cena priročnika 850 SIT. NAIVNEM PREPIHU VZEMI ALI PUSTI Odziv slovenskih zavoženih podjetij na razpis države za pomoč pri prestrukturiranju in sanaciji podjetij je presenetil vse. Glede na razpisne pogoje, po katerih prevzema po sklenitvi pogodbe ves vpliv v podjetju Sklad republike Slovenije za razvoj, in glede na sorazmerno omejeno količino denarja, ki ga je država namenila za sklad (5 milijard tolarjev), je bilo pričakovati prijave res samo najbolj zavoženih podjetij. Se pravi kakih 30 do največ 50. Prijavilo se jih je, po neuradnih podatkih (Sklad sam do zaključka redakcije še ni bil voljan dati nobenih podatkov), več kakor dvesto. Maloštevilna ekipa Sklada je minule dni resnično garala, na dan so obiskali po pet, šest podjetij (spet neuradni podatek). Zdaj jo čaka še dokončni izbor podjetij, ki jih bo Sklad prevzel in jih poskusil prestrukturirati oziroma sanirati. Ta hip ne vemo, ali bodo imela prednost največja podjetja ali nemara tista, ki bi jih bilo sorazmerno lahko, brez večjega vlaganja potegniti iz vode in pravilno podjetniško usmeriti. Kot je pred dnevi izjavil minister za industrijo Dušan Sešok, naj bi imen podjetij, ki jih bo Sklad prevzel (prevzel je pravšnja beseda, saj mora podjetje Skladu predati vse svoje premoženje), ne objavljali in težko je priti celo do seznama podjetij, ki so se prijavila na natečaj. Mi smo se o vsebini tega razpisa in o tem, kaj od njega pričakujejo, pogovarjali v dveh podjetjih. V Konusu je bil naš sogovornik direktor podjetja Feliks Lorbek, v Tovarni poljedelskega orodja pa predsednik tovarniškega sindikata Bojan Ušaj. V Batujah se je delavski svet že izrekel za podpis pogodbe s Skladom za razvoj in sprejel tudi mnenje Ušaja, predstavnika sindikata, da morajo imeti delavci v vsakem primeru, bodisi da jih prevzame Sklad ali da gredo v stečaj, kar se bo zgodilo, če jih Sklad ne bo reševal, enak položaj kot drugi upniki. Delavci te tovarne so namreč veliki upniki, saj zdaj dobivajo plače, ki kar za približno 45 odstotkov zaostajajo za izhodiščnimi po kolektivni pogodbi. »Sindikat kot organizacija pa o tej pogodbi še ni razpravljal, saj je še nismo niti videli,« nam je dejal Bojan Ušaj. »Je pa res tudi, da se sami nikakor ne moremo rešiti iz težav. Dobro bi bilo, če bi se ohranilo vsaj nekaj delovnih mest, če že ni mogoče vseh.« Konus iz Slovenskih Konjic je v podobnem brezizhodnem položaju kakor batujska tovarna. Podjetje je z jugotrgom izgubilo kakih 70 odstotkov prodaje, pestijo pa ga še stari dolgovi, kjer LB Celje, katere komitent je, ne more pomagati. »Računamo, da nas bo Sklad uspešno reševal, pa če nas kasneje proda magari tujcem.'Upamo, vsaj take so ustne obljube, da bo država pomagala tudi pri reševanju problema preštevilnih delavcev. Sami smo sicer že zmanjšali število zaposlenih od 1560 na 1214, vendar je najbrže glede na sedanji obseg trga tudi to število previsoko,« je povedal Feliks Lorbek. »Sicer pa nimamo drugega izhoda: ali Sklad ali stečaj. Žal ne vem, koga bo Sklad najprej reševal: ali največje bolnike ali tiste, ki jih je moč hitro rešiti,« je nadaljeval Lorbek. Na vprašanje, kaj meni o pogojih, pod katerimi je Sklad pripravljen pomagati, pa je direktor Konusa, nekdaj odlične slovenske tovarne, ki so jo dajali celo drugim za zgled, odgovoril: »Ne le mene, tudi druge direktorje, govoril pa sem s kakimi petimi kolegi iz te dejavnosti, moti, da je pogodba Sklada (za vsa podjetja enaka) izrazito enostranska v njegovo korist. Premoženje podjetja , v celoti preide v Sklad, ta pa zagotovi le udeležbo pri vodenju podjetja. Ni pa notri nobene obveznosti Sklada, ta ne daje nobene garancije o izidu sanacije. In o vsebini pogodbe se ni bilo mogoče prav nič pogajati, kot smo direktorji navajeni delati ob sleherni pogodbi. Veljalo je le pravilo: ali vzemi ali pusti. O tem, kaj o pogodbi meni sindikat Konusa, smo zvedeli iz direktorjevih ust, ker na našo smolo nismo mogli priklicati sindikata (telefon v Sloveniji včasih še vedno ne zasluži svojega imena). Sindikat v Konusu torej po direktorjevih besedah ni imel nič proti temu, da podjetja prevzame Sklad Republike Slovenije za razvoj, če se delavski svet tako odloči. Dodal pa je, da bo treba poskrbeti, da bi delavci ne bili oškodovani. Sporen je namreč tisti člen pogodbe, v kate- rem Sklad ni pripravljen na račun delavcev prenesti več kakor petino vseh delnic, razen če bi zakon o lastninjenju podjetij veljal retrogradno in bi določil drugačen odstotek. Za konec navajamo še mnenje (na njegovo željo) neimenovanega funkcionarja Gospodarske zbornice, ki nam je o saniranju podjetij na »način Sklada« rekel tole: »S tem se ne strinjam, ker gre zgolj za reševanje slabih podjetij, pri tem pa država prevzema kapital in se vpleta v vodenje podjetij. To je država doslej že večkrat naredila in nikoli se ni dobro izteklo.« Boris Rugelj Sanacija podjetij: Delavci »vlečejo kratko« V skladu z zasnovo ekonomske politike in sklepom vlade Republike Slovenije v zadnjih dneh intenzivno obdelujejo prispele vloge na natečaj za pomoč pri prestrukturiranju in sanaciji podjetij. Pomoč pri sanaciji je namenjena podjetjem, ki ocenijo, da sama zaradi izgube trgov, prevelikih dolgov in tudi prevelikega števila zaposlenih ne morejo najti izhoda iz krize in so z odpravo moratorija na stečaje potencialni stečajniki. Sanacijske ukrepe za izbrana podjetja bosta izvajala Agencija in Sklad Republike Slovenije za razvoj. Omeniti moramo, da gre v tem primeru za podjetja, kjer se poleg finančnih piše: Brane Mišič problemov pojavljajo predvsem strukturni (iz- ------------------- guba trga, neučinkovitost menedžmenta, zastarela tehnologija in tudi presežki delovne sile). Za sindikat je zelo pomembno dejstvo in ugotovitev, da v teh podjetjih ni realno pričakovati, vsaj ne v začetni fazi, ohranjanja sedanjega števila zaposlenih. Zato se mora država z največjo odgovornostjo vključiti v zagotovitev socialne varnosti delavcem, ki bodo izgubili službo. Presežki delavcev morajo biti obravnavani v skladu z določili kolektivnih pogodb. Poudariti moramo, da se tudi država zaveda (Svobodni sindikati se zavedamo že zdavnaj), da nenehno zmanjševanje števila zaposlenih v gospodarstvu lahko pripelje do njegovega zloma in celo bankrota države. Zato je temeljni cilj Svobodnih sindikatov in tudi pogoj za sklenitev socialnega pakta ohranitev vsaj sedanje zaposlenosti. To preprosto pomeni: izgubo delovnega mesta v enem podjetju je treba nadomestiti z novim delovnim mestom na drugem mestu. Ta proces in zagotovitev realizacije tega načela ni stvar sindikata v podjetju, ampak predvsem in zlasti ZSSS. To poudarjamo predvsem zaradi zahtev, naj sindikat v podjetjih, ki se prijavijo na natečaj, sodeluje s svojim soglasjem. Po informacijah, ki jih imamo, se pri tem postopku ne izvajajo določila splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki poslovodstvo zavezuje, da mora biti o vseh vprašanjih razvoja, socialne in materialne varnosti seznanjen sindikat. Zato je sindikat podjetja v zelo zapletenem položaju. Za sanacijo je, ker se zaveda, da gre podjetje brez nje lahko v stečaj. Hkrati pa ve tudi, da tudi sanacija za nekatere delavce lahko pomeni izgubo delovnega mesta. Nazadnje ga lahko razglasijo za krivca, da ni stekel sanacijski postopek (po stari navadi krivca vedno iščemo drugod in ne na pravem mestu). Bojimo se že ustaljene prakse. Delavci ob službo in na cesto, vodstvo pa normalno naprej, brez posledic, kot da je nenadomestljivo. Zato smo v dosedanjem procesu pri ocenah posledic sodelovali z območnim sindikatom in sindikatom podjetja in mu sugerirali ustrezen pristop kar zadeva soglasje. In kaj izbranemu podjetju prinaša pogodba med njim in Skladom, s katero se uredijo razmerja? Podržavljanje, saj Sklad postane lastnik teh podjetij. Sklad imenuje predstavnika v skupščini podjetja in upravni odbor (dosedanjega delavskega sveta torej ni več). Tako podjetje bo plačevalo svoje obveznosti, razen davkov na osebne dohodke. Osebni dohodki pa bi se povečevali le za eskalacijo. Za Zvezo svobodnih sindikatov je edina sprejemljiva rešitev ohranitev sistema kolektivnih pogodb na dogovorjeni ravni s socialnim paktom ali dograjeno kolektivno pogodbo. Največ težav povzroča realizacija doslej uveljavljenih določil o rezervaciji sredstev za premalo izplačane osebne dohodke (razlika med obračunanimi in izplačanimi osebnimi dohodki kot vrednostni papir). Izbrano podjetje namreč po bilanci stanja prenese vsa sredstva na Sklad. In če v bilanci ni razlike med obračunanimi in izplačanimi osebnimi dohodki, evidentirane kot nominirani kapital - nastane problem. Res je, da bo Sklad po sprejemu lastninske zakonodaje iz prenesenih sredstev realiziral obveznost iz tega zakona do delavcev, vendar v zasnovi pogodbe in v razgovorih s predstavniki Sklada na terenu vrednostne papirje za premalo izplačane osebne dohodke odklanjajo. Predlagamo, naj se s pogodbo ali drugim pisnim dokumentom zagotovi, da se bodo po sprejemu lastninske zakonodaje realizirale obveznosti do delavcev za izdane vrednostne papirje. Možna je tudi drugačna rešitev, in sicer tožba. Če izhajamo iz sedanjega stanja, smo vselej za dogovorno rešitev, vendar ne na račun socialne in gmotne varnosti članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. NAJPOMEMBNEJE: INFLACIJA PADA Gospodarska zbornica Slovenije je ocenila gospodarska gibanja na začetku letošnje jeseni. Povzetek njenih analiz je takle: v tekočih ekonomskih trendih na začetku jeseni je najpomembnejši pojav padanje inflacije. Zbornica ocenjuje, da prihaja v teh pogojih in ob zmanjšanih inflacijskih pričakovanjih do 'ega, da je možno iskati nova ravnotežja. Najbolj aktualno vprašanje pa se direktorjem, članom upravnega odbora Gospodarske zbornice, zdi ta trenutek splošno zniževanje in čiščenje plače in dodatni stroški dela ter raven cen monopolnega sektorja. Obrestne mere, ocenjuje Zbornica, so se nekoliko znižale, vendar ne povsod. Podjetniški tečaj pa se je v poletnih mesecih povečeval hitreje od tekoče inflacije, pri čemer ni pokrito celotno neskladje med njima iz spomladanskih mesecev. Ključni problemi, ki so se dodatno pojavili oziroma jasno pokazali čez poletje, pa so problem trgov, problem stroškov v najširšem pomenu in negativni vplivi še nepopolne sistemske zako- v sedmih mesecih znašal 286 milijonov dolarjev. Devizne rezerve še naprej rastejo, povečujejo pa se tudi izgube, ki so po podatkih SDK v prvem polletju v 942 družbenih, 257 mešanih, 20 zadružnih in 2725 zasebnih podjetjih znašale skoraj 68,7 milijarde tolarjev ali 6 odstotkov celotne realizacije poslovnega rezultata. Od domačih oblik porabe, ki vplivajo na konjunkturo na slovenskem trgu, Zbornica posebej opozarja na izredno nizko raven investicijske porabe, torej na zelo šibko investicijsko stroškov, vendar ne le za realni sektor, pač pa tudi na področju delovanja in možnih vplivov ekonomske politike in v krepitvi splošne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav konkurenčnost slovenskih podjetij najbolj ogrožajo visoki vhodni stroški na enoto pro-'zvoda. Pri tem je treba upošte-vati tudi vplive, ki jih imajo davčne in druge dajatve, bruto nodaje na trenutne gospodarske možnosti. Tako je raven gospodarske aktivnosti še vedno nizka, zlasti je nizka proizvodnja, ki je za 28 odstotkov nižja od primerljive proizvodnje iz leta 1990. Ponovno raste število nezaposlenih in kritična je podjetniška likvidnost. Gospodarstvo še vedno posluje z relativno visokim presežkom menjave s tujino; ta je dejavnost. Tako zbornica. Premier Janez Drnovšek pa je po prihodu iz Amerike povedal, da so celo v Ameriki prevzeti nad stabilizacijskimi dosežki mlade slovenske države (beri vlade) in da niti tam ne bi vedeli svetovati boljših oziroma učinkovitejših ukrepov. Pri tem pa imajo tudi dosedanji dosežki slabo točko: previsoke plače zaposlenih. R. B. SKRITA NEVARNOST V minulem tednu so državljani iz javnih občil ^edeli dve novici, ki se imenitno dopolnjujeta. Predstavniki vlade, ki so v minulih dnevih obiskali s|ovenske regije, so vsepovsod povedali, da uteg-"ejo previsoke plače in poraba zavoziti stabiliza-ciio, ki jo tako uspešno (da so v Ameriki kar ?azijali, ko so zvedeli za rezultate) »fura« vlada. P tem, kako so visoke plače in kakšne so dajatve, ^ jih na ta račun plačujemo zaposleni in podjetja, ^javljamo faksimile tabele, ki jo je Gospodarska gornica objavila v »Pregledu gospodarskih gibanj 'n ekonomske politike v začetku te jeseni«. Hkrati vlada toži zaradi prevelikih apetitov zaposlenih, fte si poslanci v predlogu »zakona o poslankah in Poslancih« ob ugotovitvi, da morajo biti v bodočem parlamentu profesionalci (poslanci v državnem zboru), urejajo tudi profesionalizmu primerne plače. Te naj bi bile petkrat višje od povprečne plače zaposlenega v gospodarstvu. Če v proračunu ne bi bilo denarja, bi se osnova lahko zmanjšala največ za polovico, toda poslanci bi glede na opravljeno delo imeli pravico tudi do dodatka, ki bi smel biti enako visok kakor osnova. V najboljšem primeru torej desetkratno plačo povprečnega delavca v gospodarstvu, pa še 40 dni dopusta in 18 dni izrednega neplačanega dopusta. Nekaj pa mi je v predlogih poslancev vendarle všeč: njihova globoka vera, da nizke plače ne vodijo nikamor. Drnovšek, pazi se! S. R. Prikaz plač kot stroškov oz. minimalne "cene" delovne sile '»cifnl NETO PLAČA Prispevki Akontacija BRUTO PLAČA Prispevki CENA RAZMERJE ^»»red DELAVCA delojemalca dohodnine *) DELAVCA delodajalca DELOVNE SILE (cena del.sile/ v SIT 24.79 % v SIT 25.56 % v SIT v DEM**) neto plača) Bloška KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO i I. 19032 7464 3613 30109 7696 37805 740 1.99 ii. 20943 8214 3976 33133 6469 41602 814 1.99 Hi. 23200 9173 4628 37001 9457 46458 909 2.00 iv. 25463 10227 5564 41253 10544 51797 1014 2.03 v. 28343 11569 6755 46666 11928 58594 1147 2.07 vi. 33149 13808 8742 55696 14236 69934 1369 2. li vn. 37159 15676 10400 63234 16163 79397 1554 2.14 Vili. 43419 18663 13202 75283 19242 94525 1850 2.18 IX. 50965 22389 16959 90313 23084 113397 2220 2.22 *) pri izračunu akontacije dohodnine je upoštevana progresivna davčna lestvica iz Zakona o dohodnini, brez olajšav za vzdrževane člane * * X ' upoštevan je povprečni srednji tečaj BS za junij 1992 (51.09) NA TOŽNEM PREPIHU Gospodarska rast, to je povečanje dohodka in blaginje, je odvisna od rasti gospodarskih zmogljivosti in od povpraševanja. Zmogljivost narodnega gospodarstva je odvisna od številnih dejavnikov, ki jih lahko združimo pod pet imenovalcev oziroma pet primarnih produkcijskih faktorjev: kapital, zemlja oziroma naravno bogastvo, rutinsko delo, znanost in podjetništvo. Pri kapitalu in rutinskem dukcijskih faktorjev in neravnotežje z inflacijo na trgu dobrin. Krizo institucij nakazuje visoka nelikvidnost, odliv kapitala v tujino ali pa vsaj iz slovenskih bank ter neobstojnost podjetij. Sedanji zastoj gospodarske rasti na Slovenskem izvira iz krize institucionalnega okvirja, prilagojenega masovni porabi, standardizirani produkciji in povečanju produktivnosti z ekonomijo obsega (zmanjševanja stroškov proizvodnje danega izdelka zaradi povečevanja števila prdizvedenih izdelkov te vrste) in vedno večjo specializacijo. To je sistem oligopolov in podjetij *- mastodontov, v katerih srednje usposobljeni delavci, ob intenzivni porabi energije, producirajo (avtomobile, potrošne dobrine, izdelke iz plastičnih mas, itd.) za masovno porabo, ki jo omogoča tesna povezava plač in profitov - dopolnjena z režimom potrošniških kreditov ter inflacijsko finansirano državno porabo. Kriza gospodarske rasti v takšnem institucionalnem okviru je v razvitem svetu nastopila v sedemdesetih letih (ob obeh »naftnih šokih«), v novo industrializiranih državah pa se O gospodarski rasti delu velja zakon padajočih donosov, zaradi katerega se, ob nespremenjeni tehnologiji - torej danem podjetništvu in znanju ter ob danem naravnem bogastvu prispevek vsake dodatne enote dela in kapitala postopoma zmanjšuje. Od neke točke naprej pa je celo negativen. Povečevanje kapacitet ali zmogljivosti narodnega gospodarstva je zato odvisno od usklajene rasti produkcijskih faktorjev - dela in kapitala, od morebitnih novih naravnih bogastev (ali pa tudi sprememb trgovskih poti) ter zlasti od novega znanja in podjetniških kombinacij dela, kapitala, naravnih bogastev in znanja v nove produkcijske procese (v katerih se producirajo novi izdelki ali pa stari izdelki po učinkovitejših oziroma cenejših tehnologijah). Povpraševanje je v narodnem gospodarstvu odvisno od obsega investicij, izvoza, osebne in državne porabe. Na gospodarsko aktivnost pa vpliva tudi konkurenca uvozne ponudbe. Učinek uvoza je na gospodarsko dejavnost dvojen. Na strani kapacitet zmanjšuje omejenost naravnih bogastev v narodnem gospodarstvu (v Sloveniji na primer uvoz nafte in hrane) ter s tem povečuje zmogljivosti in preprečuje delovanje zakona padajočih donosov dela in kapitala. Tak je učinek t.i. nekonkurenčnega uvoza. Na strani povpraševanja pa uvoz konkurira domačim producentom in zmanjšuje gospodarsko dejavnost (zlasti ob neustrezni tečajni politiki, kar smo se v Sloveniji lepo prepričali med »Markovičevo stabilizacijo«). Investicijsko povpraševanje je odvisno od obrestne mere, izvozno (z nasprotnim predznakom pa tudi uvozno) od tečaja domače valute, osebna poraba je med drugim odvisna od dohodkov in premoženja prebivalstva, državna poraba pa je odvisna od davkov ter morebitnega primanjkljaja državnega proračuna. Na gospodarsko rast vpliva tudi dani institucionalni okvir, pri katerem so zanjo zlasti pomembni: način organiziranosti podjetij, časovno obzorje investicijskih odločitev, delitev med plače, profite in davke, obseg in sestava povpraševanja ter odnos med tržno in netržno produkcijo. Od tega je odvisno, kolikšen je vpliv obresti na investicije, plač na zaposlenost, kolikšna je nagnjenost k prihrankom in soodvisnost med produkcijo in porabo. Od institucionalnega okvira je odvisno, kako se gospodarstvo odziva na zunanje motnje, kako uvaja nove tehnologije in kako lahko država vpliva na gospodarsko dejavnost in omogoči gospodarsko rast, stabilnost cen, polno zaposlenost in zunanje ravnotežje. Do krize gospodarske rasti lahko pride ob povečanem obsegu ali učinkovitosti produkcijskih faktorjev, ki jih, ob danih institucionalnih pogojih, ni mogoče zaposliti. Drug primer nastopi, ko povpraševanje naraste prek zmogljivosti produkcijskih faktorjev in pride (ob danih in odvisno od danih institucionalnih pogojev) do zadolževanja države v tujini ali pa do inflacije. Končno je možen tudi tretji primer zastoja gospodarske rasti, ko pride do takšnih sprememb institucionalnih pogojev, da si ti med seboj nasprotujejo, in ko postane sistem odvisen od strateških odločitev vodilnih podjetij, sindikatov in vlade. V Sloveniji je na začetku devetdesetih let prišlo do spleta vseh treh omenjenih vzrokov krize oziroma zastoja gospodrske rasti. Skupaj z upadanjem gospodrske dejavnosti in zaposlenosti naraščajo cene, kar kaže, da imamo presežno ponudbo pro- je stopnjevala še med »dolžniško krizo« v prvi polovici osemdesetih let. V razvitih državah je omenjena kriza nastopila kot stagflacija (z rastjo cen ob hkratnem upadanju ali pa stagnaciji gospodarske dejavnosti), v novo industrializiranih državah pa je včasih prerasla v pravo hiperinflacijo. Tako v razvitih kot v novo industrializiranih državah so krizo odpravljali (tam kjer so pač jo) s spletom ukrepov makroekonomske politike. Z monetarno restrikcijo so zaustavili inflacijo, s pospeševanjem izvoza ali pa domače državne porabe so pospeševali produkcijo, z ustanavljanjem tehnoloških parkov, usmerjenimi državnimi nakupi, sofinanciranjem uvajanja novih tehnologij ter informacijsko infrastrukturo pa so pospeševali uvajanje novih izdelkov in produktivnejših tehnologij. Kjer so imeli hiperinflacijo, so jo zaustavili s prekinitvijo tekme med plačami, obrestmi, profiti, davki in deviznim tečajem domače valute. Poleg omenjenih ukrepov so razvite države pri izhodu iz krize spremenile institucionalni okvir tako, da so z deregulacijo (zmanjšanje predpisov, ki tako ali drugače omejujejo gospodarsko dejavnost) in privatizacijo (povečanje deleža privatnega in zmanjšanje deleža državnega kapitala) povečale samostojnost, s tem pa tudi prilagodljivost in iniciativnost podjetij. Stabilizacijska in razvojna politika (od financiranja šolstva in znanosti do omenjenih spodbud uvajanju tehnološkega napredka) sta v razvitem svetu zadnjih petnajst let privedli do uvajanja nove inf or-macijsko-intenzivne produkcije, ki temelji na integralnem marketingu in hitrih spremembah nabora izdelkov in storitev. Institucionalnega okvira, ki b> omogočal stabilnost delovanja gospodarstva v teh novih razmerah, še ni. Večja samostojnost in odzivnost podjetij na razmere namreč podobno kot pred šestdesetimi leti zopet povečuje vpliv pričakovanj (gospodarskega optimizma na eni in pesimizma na drugi strani). Tega vpliva pa sodobna država ne more ne manipulirati in ne amortizirati. Na poglavitne institucionalne inovacije, kakršna je bila skandinavska socialdemokratska država ali pa ameriški »New Deal« v devetdesetih letih, šele čakamo. Eno od rešitev morda nakazuje ameriški E S OP, ki preko delavskega delničarstva verjetno vzpostavlja podjetja z daljšim časovnim obzorjem investiranja. Podobno velja tudi za managerski odkup ali pa za samofinanciranje podjetij. Če hoče slovenska država našemu gospodarstvu omogočiti izhod iz krize, mora zagotoviti možnost: za rast gospodarskih zmogljivosti, za njihovo zaposlenost v stabilnih razmerah in za času oziroma sodobnemu tehnološkemu režimu primeren institucionalni okvir. Ukrepi države se na vseh treh omenjenih področjih dopolnjujejo, napaka na enem pa se bo prenesla tudi na preostali dve: Tako bo na primer pod »privatizacijo« izvedena dejanska »nacionalizacija« (t.i. »Umkov privatizacijski zakon«) zavrla gospodarsko pobudo in prilagodljivost podjetij, verjetno pa bo tudi zmanjšala prihranke in omejila njihovo pretakanje na trgu kapitala. Po monetarni osamosvojitvi Slovenije smo videli, da neusklajena politika omejevanja denarne ponudbe in rdsti cen monopolnih izdelkov poglablja recesijo. To bi ob pravi privatizaciji, ki bi povečala odzivnost podjetij na razmere na trgu, še bolj povečalo brezposelnost kot brez nje. Podobno, s pospešeno rastjo cen kot posledico, velja za morebitno ekspan-zivno monetarno politiko. POSLI Z NEMCI Celjski obrtni sejem si je ogledala tudi delegacija poslovnežev in podjetnikov nemškega rodu ter člani združenja slovenskih podjetnikov iz pokrajine Baden-Wurtenberg. Goste - vodil jih je predsednik Združenja slovenskih podjetnikov Baden-VVurten-berga Franc Jazbinšek - je sprejel svetovalec republiškega ministra za malo gospodarstvo Marijan Stele. Predstavniki in strokovni sodelavci Obrtne zbornice Slovenije in ministrstva za malo gospodarstvo so goste seznanili z novostmi in strokovnimi informacijami s področja fi- nančnega poslovanja, zakonodaje, tujega vlaganja, poslovanja s tujino ter s pogoji in možnostmi gospodarskega sodelovanja s slovenskimi podjetniki in obrtniki v Sloveniji. Predsednik Združenja slovenskih podjetnikov Baden-VVurtenberga je med drugim povedal, da se nemški in slovenski poslovneži iz te pokrajine zanimajo za sodelovanje s podjetniki in obrtniki iz Slovenije in da so pripravljeni vlagati svoj kapital v slovenska podjetja, saj so proizvodne zmogljivosti ugodne, strokovna usposobljenost delavcev in prilagod- ljivost podjetij tržnim razmeram dobre. Sejem je bil po njihovem mnenju strokovno in kakovostno na zelo visoki ravni. Sestali so se tudi s slovenskimi podjetniki in obrtniki. Pogovarjali so se o nadaljnjih možnostih sodelovanja in iskali partnerje za sklepanje poslov. Poslovneži iz te nemške pokrajine se zanimajo predvsem za sodelovanje na področju strojništva in strojne proizvodnje. Z nekaterimi slovenskimi podjetji pa so se že dogovarjali tudi o izdelavi posteljnega perila za nemško tržišče. 12 Tf? _________ZlVfJENJSKA RAZPOTJA PRAVICA LETI ČEZ PRAG Institut zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, v praksi bolj znan kot institut beneficirane zavarovalne dobe, se je ohranil tudi v sistemu nove zakonodaje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, čeprav je ves čas njegovega obstoja vprašljivo, če sploh sodi vanj. Namen tega instituta naj bi bil varovanje delavcev, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela oziroma dela, ki jih delavci po dopolnjenih letih starosti ne morejo več opravljati ali pa jih vsaj ne morejo več opravljati uspešno, zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem, pa bi jim zato prej omogočila izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine. Že iz namena instituta torej izhaja, da ga je treba prej obravnavati kot ekonomski, socialni ali pa tudi politični institut, kot pa institut pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Invalidsko zavarovanje in še pred njim zdravstveno varstvo imata namreč preventivno funkcijo, s katero naj bi čim dalj časa ohranili zdravje delavca in s tem njegovo polno delovno zmožnost, ki naj bi praviloma trajala do konca polne delovne dobe. Institut beneficirane delovne dobe (že sam izraz vsebinsko ni dober, saj ni jasno, za koga in s čim je sploh dosežen kakšen boljši položaj) pa nasprotno delavca največkrat pušča izpostavljenega škodljivim vplivom, in to v njegovi najboljši delovni in življenjski dobi na račun bodoče pravice, pridobitve pravice do pokojnine s skrajšanim delovnim obdobjem. Pravice do nakupa stanovanja, ki so jo z novim stanovanjskim zakonom omogočili mnogim najemnikom v nekdanjih družbenih stanovanjih, pa v 27.000 primerih ni bilo mogoče uresničiti, ampak dobesedno leti čez prag - pogosto skupaj z najem- niki. Gre za razlikovanje med nekdanjimi imetniki stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih in tistimi, ki živijo v stanovanjih, ki bodo vrnjena v last in posest razlaščencem. Stanovanjski zakon in zakon o denacionalizaciji namreč nista med seboj usklajena. Gre za skrajno neugoden položaj nekdanjih imetnikov stanovanjske pravice v nacionaliziranih stanovanjih, saj imajo pičle možnosti sedanje stanovanje odkupiti, kupiti drugega ali dobiti enakovredno stanovanje. Na kopico nerazrešenih stanovanjskih vprašanj nove zakonodaje so na skupni tiskovni konferenci opozorili predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov. »Gre za vprašanja, kjer se interes delavcev, ki so zaposleni, združuje z interesi upokojencev,« je opozoril Dušan Semolič, predsednik svobodnih sindikatov. Razlaščenci imajo vso pravico, da se jim vrne, kar je njihovega. Vendar je treba poudariti, da nekdanji imetniki stanovanjske pravice - zdajšnji najemniki teh stanovanj - niso zakrivili ničesar, stanovanjsko pravico so si pridobili zakonito, po prej veljavnih predpisih. Mnogi med njimi so z osebnimi vlaganji preuredili neustrezna stanovanja v visoko kakovostna. Njihove stanovanjske pravice pa niso urejene enako kot pravice občanov, ki so z lastnimi sredstvi zgradili stanovanja na neizkoriščenih podstrehah, čeprav je znano, da je bila večina podstrešnih stanovanj zgrajena prav v nacionaliziranih objektih. Nekdanji imetniki stanovanjske pravice so v nacioni-aliziranih stanovanjih v podrejenem položaju, saj bodo stanovanja, v katerih živijo, le težko odkupili. Nesmiselno je namreč pričakovati, da bo katerikoli lastnik odprodal sedanjemu najemniku razlaščeno stanovanje po vrednosti, ki jo določa metodologija za odkup družbenih stanovanj in po pogojih, kot veljajo za odkup nekdanjih družbenih stanovanj. Institut bi lahko dokaj uspešno zamenjali drugi instituti (n. pr. premalo uporabljen institut neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti), ki bi omogočali podaljševanje delovnega obdobja delavca, ne pa njegovo skrajševanje, pri čemer bi morali ne majhno vlogo odigrati tudi ustrezni tehnološki, ekonomski in organizacijski ukrepi. Tako pa smo vse prevečkrat priče obratnih tendenc, da namreč institut služi dnevni politiki za reševanje preteklih, polpreteklih pa tudi sedanjih problemov, ki bi jih morali reševati povsem drugače. Zaradi tega ima kljub temu, da se je pri priznavanju zavarovalne dobe s povečanjem ravnalo dokaj restriktivno, priznavanje pravic z upoštevanjem tega instituta dokaj velik obseg. Nove zakonske določbe uvajajo dve dokaj pomembni novosti. Zavarovancu ni več omogočeno, da bi se lahko odpovedal zavarovalni dobi s povečanjem, predvideva pa se tudi sprejem posebnega zakona, ki bo določal delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, postopek za določanje takih delovnih mest, stopnjo povečanja ter način in postopek revizije delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Vsa vprašanja, glede katerih se predvideva sprejem posebnega zakona, je doslej urejal družbeni dogovor, ki so ga sklenili republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, republiški izvršni svet in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v republiki Sloveniji. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sam podrobno ureja le vštevanje zavarovalne dobe s povečanjem za točno določeno kategorijo invalidov, pri katerih je ta pravica vezana izključno na njihovo invalidnost. Lastnik bi tako dobil največ četrtino tržne vrednosti stanovanja (kljub nadomestilu za popust s strani države). Takšne ureditve ne morejo jemati resno niti nekdanji imetniki stanovanjske pravice niti razlaščenci. Najemnik pa bi bil močno prizdet tudi ob morebitni izselitvi, saj ima po stanovanjskem zakonu pravico le do izplačila 30 odstotkov po metodologiji izračunane vrednosti stanovanja in do posojila v enaki višini, kar pa mu skupaj zadošča za nakup največ desetih kvadratnih metrov stanovanjskega prostora! Poglavje zase je izpraznitev stanovanja in selitev v tako imenovano nadomestno stanovanje. Zakon namreč določa, da lahko lastnik stanovanja, do katerega ima stanovalec pravico do uporabe, Metka Roksandič, predsednica svobodnih sindikatov v Podravju: »Osnovni problem je določitev stanarine za neprofitna stanovanja. S prvim julijem je začela veljati nova metodologija, ki je s prvim septembrom v Mariboru prinesla 47-odstotno povišanje najemnin, vsak naslednji mesec, do konca leta, pa še po sedem odstotkov. Najemnina zdaj znaša 42 odstotkov zajamčene plače in kar 92 odstotkov obroka, ki bi ga plačal najemnik, če bi bil sposoben stanovanje obročno odplačevati. Tudi mesečna neprofitna najemnina ne bi smela biti višja od tretjine dohodka oziroma pokojnine najemnika, tako kot je to določeno pri obročnem odkupu stanovanja. Tisti, ki stanovanja niso mogli kupiti, niso v ničemer zaščiteni. Ti reveži se tudi ne morejo preseliti v socialno stanovanje, ker teh stanovanj enostavno ni...« Vika Šauta, predsednica komisije za izvajanje stanovanjske zakonodaje pri ZDUS: »Sporno je tolmačenje, da lahko podjetja in občine zavarujejo kupnino za stanovanja z devizno klavzulo. Tako so bili kupci, ki so morali poravnati kupnino v mesecu februarju na osnovi menjalniškega tečaja marke na dan plačila, v bistvu v slabšem položaju v primerjavi z drugimi kupci, katerih pogodbena cena je ostala nespremenjena vseh 60 dni. Posamezniki so morali poravnati do sto tisoč tolarjev več kot drugi kupci za enaka stanovanja. Več pravnikov je že pojasnilo ,da je bila uvedba devizne klavzule nezakonita. Devizno klavzulo bi morali v kupnih pogodbah odpraviti in prizadetim povrniti škodo.« zahteva izpraznitev, vendar najkasneje leto dni po uveljavitvi stanovanjske zakonodaje, se pravi do 19. oktobra letos. Stanovalcem v takšnih stanovanjih, ki jih ni tako malo in so zvečine upokojenci z nizkimi pokojninami, mora nadomestno stanovanje priskrbeti občina. Težava pa je v tem, ker občine takšnih stanovanj nimajo. Postopki so nedorečeni in si jih razlaga vsak po svoje. Gre za primere, ko privatni _ lastniki in njihovi advokati zelo brezobzirno ravnajo s starimi ljudmi, ki so v brezpravnem položaju. Grozijo jim, da jih bodo po preteku zakonskega roka enostavno vrgli na cesto, če si ne bodo pravočasno priskrbeli drugega stanovanja. V posebnih primerih, ko gre za zelo stare ljudi, naj bi omogočili dodelitev nadomestnega stanovanja lastniku, če se s tem strinja. Težava je v tem, da mnoge občine do konca leta ne bodo mogle zagotoviti potrebnega števila nadomestnih stanovanj, nekatere še prihodnje leto ne, ker teh stanovanj enostavno ni. Odvetniško zbornico je treba opozoriti, da posamezni odvetniki v stanovanjskih postopkih ne dajejo pravih in- Rešitve # Nekdanjim imetnikom stanovanjske pravice (ISP) - sedanjim najemnikom v nacionaliziranih stanovanjih, naj se prizna pravica do odkupa stanovanj pod enakimi pogoji kot vsem ostalim sedanjim ISP, kar mora zagotoviti država. 0 Lastnikom naj se pri odprodaji stanovanj prizna ista vrednost točke, kot jo bo izplačala država v primeru odškodnine za nevrnjena stanovanja. 0 Razliko, ki bo nastala v kupnini zaradi priznanja pravic do odkupa pod enakimi pogoji za bivše ISP, in kupnino, do katere bodo imeli pravico lastniki, mora država obravnavati kot svojo obveznost izplačila odškodnine pri vračilu nacionaliziranega premoženja. 0 Občinske komisije morajo bivše ISP obvezno vključiti kot stranke v postopku denacionalizacije stanovanj s pravico uveljavljanja bodisi premoženjske terjatve, bodisi priznanja solastnine na osnovi vlaganj v izboljšave oziroma modernizacijo stanovanj. 0 V prehodnih določbah stanovanjskega zakona je treba dodati člen, po katerem odpoved brez navedbe razloga ne bo veljala za nekdanje ISP, pač pa samo za nova razmerja. Če pa se najemnik in lastnik sporazumeta za preselitev najemnika v drugo, enakovredno (ne zgolj primerno) stanovanje, je to stvar njunega medsebojnega dogovora, ne pa stvar zakona. formacij, da so nekorektni do najemnikov, da določajo odpovedne roke ne glede na določilo zakona in s tem zastrašujejo najemnike. Zato svobodni sindikat in upokojenci predlagajo, naj resorno ministrstvo javno obvesti najem-, nike in lastnike o pravicah, ki jih imata tako prva kot druga stran, in naj se razčisti vprašanje nadomestnih stanovanj. Tistim občinam, ki ne morejo zagotoviti dovolj nadomestnih stanovanj, bi moralo ministrstvo pomagati s premostitvenimi posojili. Razčistiti je treba tudi vprašanje najemnine za čas odpovedi, obveznost podaljšanja najemne pogodbe, če nadomestno stanovanje ni dodeljeno do roka, vprašanje odškodnine za vlaganja v modernizacijo stanovanja in določiti plačnika zs selitvene stroške.. Manja Frančeškin Slike:. Sašo Bernardi STROKOVNA NEPISMENOST V devetdesetih letih se bo v Sloveniji dokončno razvil delovne sile. To p'omeifi, da se bosta ponudba in Povpraševanje po delovni sili srečevala na trgu, kjer se bosta medsebojno prila-Sajala in usklajevala. Povpraševanje po delavcih je •noč napovedati le na splošno. Na republiškem 2avodu za zaposlovanje napovedujejo, da bo v prihodnje povpraševanje pred-vsem po višje izobraženi delovni sili, ki bo imela do-v°lj splošnih znanj, da se n° sproti prilagajala nenehnim spremembam. Žal delovna sila v Sloveniji ni nsposobljena za taka pričakovanja. Več kot 25 odstotkov zaposlenih je namreč brez vsakršne strokovne usposobljenosti in je po evropskih merilih ne le strokovno, temveč tadi funkcionalno nepismenih. Nadaljnjih 35 odstotkov ‘noa poklicno izobrazbo, v ok-viru katere pa ne napredujejo niti ne sledijo razvojnim Usmeritvam. Tudi višje izobraženi le ma-loukostno sodelujejo v progra-Uuh usposabljanja, prek kate-rlh bi sledili sodobnim razvojnim smerem. Sredstva, ki jih v Sloveniji namenjamo za izo- braževanje odraslih, so globoko pod evropskim povprečjem. V večini evropskih držav se za sistem izobraževanja namenja v povprečju več sredstev kot za vojsko, razvoj tehnologije je izjemen* vse več znanj je treba nenehno dopolnjevati. Pretežni del ljudi, ki so ali še bodo izgubili zaposlitev, bo imel le majhne možnosti ponovne zaposlitve v naslednjem obdobju. Njihova usposobljenost ne bo ustrezala povpraševanju. Pričakujejo porast tako imenovane strukturne brezposelnosti, ko povpraševanja po delovni sili ne bo moč ures- ničiti. saj ne bo na voljo ustrezno izobraženih ljudi. Tudi če bo država močno povečala sredstva za izobraževanje in usposabljanje, bodo rezultati prišli s precejšnjim časovnim zamikom, saj so izobraževalni cikli mnogo daljši kot tehnološki. OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Upokojenci na dopust Zakaj pa ne? Mnogi, zlasti mlajši pa pravijo, saj imajo vse leto dopust. Kar vprašajte upokojence, koliko delajo. Nekateri trdijo, da sploh nimajo nobenega časa, kar naprej skrbijo za hišo, upokojenke varujejo otroke, skrbijo za ozimnico. Če pa je priložnost za zaslužek, je še bolje, saj prav pride vsak tolar k v povprečju skromni slovenski pokojnini. Sedaj pa smo tam. Skromna pokojnina in dopust res ne gresta skupaj, pa vseeno. Kar poglejmo v sosednje države. Marsikateri zahodni upokojenec pride k nam letovat in na dopust ob koncu sezone, ko so cene nižje. Mi pa smo bili navajeni na dopuste samo v juliju in avgustu. Že vrsto let opazujem na dopustu tudi sredi sezone dedke in babice z vnuki. Vnukov prav gotovo ne varujejo vse leto in je poletje lepa priložnost, da se med seboj bolj spoznajo. Sicer pa je vseeno, kje preživljajo svoj dopust, na morju ali v gorah. Tisti stari starši, ki pa vse leto skrbijo za vnučke, se verjetno bolj spočijejo, če gredo na dopust sami. Ali ste kdaj pogledali kak avtobus, ki organizirano prevaža turiste na oglede po tujih deželah? Kar poglejte si potnike v teh avtobusih. Navadno so starejši, zelo verjetno upokojenci. Vse življenje so delali in morda želeli potovati, pa ni bilo časa ali so imeli druge obveznosti. Sedaj, ko imajo čas, pa si lahko privoščijo potovanje. Potovati v tropski vročini pa ni najbolj zdravo. Sicer pa turistični vodniki vedo, kateri mesec je najprimernejši za potovanje v to ali ono deželo. Ne, o cenah potovanj ne bom pisal, čeprav mi bo kdo zameril, da pišem o potovanjih upokojencev, ko vem, kakšne so pokojnine. Večkrat opazim, da nekatera društva upokojencev organizirajo eno- ali večdnevne izlete po naši državi Sloveniji. Gotovo so kraji, ki so nekoliko dalj, četudi Slovenija ni velika, in v katerih še nismo bili. Prav je in lepo, da jih spoznamo. Omenil sem že, da čas najhujše vročine ni primeren za dopustovanje ljudi z boleznimi ožilja, srca in visokim krvnim tlakom. Razen če niso v krajih, kjer so dnevi sicer topli, noči pa hladnejše. To še posebej velja za upokojence, saj ima skoraj vsak kakšno bolezen. Takšni upokojenci morajo dopustovati tam, kjer so blizu zdravniki, da jim v primeru težav lahko pomagajo. Nekatere bolezni pa zahtevajo celo bližino bolnišnice, da jim v primeru poslabšanja lahko pomagajo z nujnimi pripomočki ali aparaturami. Nekoč sem svetoval, naj taki bolniki nikar ne gredo letovat na otoke, kjer trajekt vozi na celino ali pa ne. Letos pa... Res je, čim starejši smo, težje se prilagodimo. Poznam ljudi, ki zato leta ali pa desetletja hodijo na dopust v isti kraj. Ne samo v isti kraj, v isti hotel, v isto sobo, ne samo v isti kamp, pač pa pod isto senco. So pa zopet taki, ki uživajo v spremembah in potovanju. Vsak naj gre po svoje, kot mu najbolj prija, Hudo pa je, če sta zakonca različnih mnenj in nobeden noče popuščati. Popuščanje pa je tako in tako sladkost ali pa težava zakonskega ali skupnega življenja. MALA OZIMNICA (6 x 720 ml) kumarice 2 kom paprika _ 1 kom rdeča pesa 1 kom mešana solata I kom feferoni nepekoči 1 kom 740 SIT VELIKA OZIMNICA (12 x 720 ml) kumarice 3 kom paprika 3 kom rdeča pesa 3 kom mešana solata 1 kom kislo zelje 1 kom feferoni nepekoči 1 kom 1.550 SIT PAKET KUMARICE (6 x 720 ml) 720 ST (12 x 720 ml) 1.490 SIT PAKET MEŠANA SOLATA (6 x 720 ml) 590 SIT PAKET RDEČA PESA (6 x 720 ml) 650 SIT PAKET KOMPOTI (6 x 720 ml) 950 SIT DELIKATESNI PAKET (6 x 370 ml) paprika fileti 1 kom šampinjoni 1 kom polnjene olive 1 kom namaz s hrenom 1 kom čebulica 1 kom gorčica vrček 1 kom 980 SIT PAKET NIZKOKALORIČNI DŽEMI (6 x 210 ml) marakuja, brusnica, mango, andska jagoda, papaja, kivi____ 560 SIT ZELENJAVNI PAKET (6 X 850 g) pelati 1 kom grah 2 kom stročji fižol 1 kom duveč 1 kom paradižnikov konc. 1 kom 1.220 SIT PAKET PAPRIKA (6 x 720 ml) paprika paradižnik, paprika fileti______ 880 SIT PAKET OMAKCE (6x210 ml) omak. iz pelatov, omak. z zelenjavo, omak. z gobami 650 SIT Prepričajte svojega sindikalnega zaupnika, naj ugoden nakup organizira še danes! MERCATOR - ETA - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK 2 i 25. septembra 1992 Ku... auf, kupleraj gori! To nenavadno jesensko jutro se je gospod predsednik kljub megli odpravil na teniško igrišče. Treba je biti previden, zelo previden, je mrmral sam zase, previdnost me je pripeljala vedno na predsedniške stolčke, pa kompromisi, o vsem se da pogovoriti. Na drugi strani mreže ga je že čakal gost iz tujine v majici fašistične mladine, ki jo je pomotoma sprejel na obisku v bivši Vzhodni Nemčiji. Zagrizeno sta pričela igrati. Isto jutro je neki drug poslanec iz industrijskega mesta zlovoljno zrl lastno podobo v zrcalu: - Madona, zakaj nisem lep tako kot Kučan, na njega babe trzajo! Usoda se je z njim res grdo poigrala, za maščevanje pa je s svojim blejanjem velikokrat mučil soposlance in vesoljno vaško skupnost. Približno v enakem času se je poslanec Črni vračal z erotične porno zabave v svojem mestu. V žepu je stiskal dva uporabljena in tri neuporabljene kondome, po domače ola gume. Za hip se je ustavil pri župniku in počil dve zdravi Mariji in dva rožna venca. Aintn it? cJrnril skozi kuhinisko okno in se trudil poiskati kaj Nato je skočil skozi kuhinjsko okno brezalkoholnega. - Kje si pa bil, ti prešuštnik ti? — Pri sveti maši, pa tih bod! Si enakopravna enakopravna od mene! samo si manj In je bilo konec družinske debate. Neki drug poslanec pa se je prebudil s kletvico v ustih: — Pi..., se mi je sanjalo, da sem igral košarko z Juretom Zdovcem, potem pa pride tisti Viktor na beku in vse zaserje! spregovori sam sebi. Na hitro poišče cigarete in jutranji izvod časopisa. Zanimajo ga le osmrtnice in kriminal. V idilični vasici pa se neki lepotec s koso napoti v rosno jutro. Takole popeva: - Ni bogec na glavo pal, ko mi je pamet in lepoto dal, bom prvi na vasi, prvi pri maši, bom prvi postal... In padejo prve travne bilke. Poslanec, ki so ga poznali po njegovi zvitosti, je trdno spal in sanjal o svojem težko nakradenem premoženju. Sanjal je o cekinih in bogastvu, o tem, kako vlada sam na obali, kako kraljuje in na vseh volitvah zmaguje. Tako je pač bilo ob pestrih jutrih- te male vasi. Na eni strani, v Piranu, si prdnil, na drugi, v Murski Soboti, je že čez hip zasmrdelo. Na vsako stran vasi je bilo le urico vožnje iz prestolnice, ki je bila znana kot srčna zaklopka Evrope. Neki drug odločen mož, ki je šele kanil postati poslanec, je stal na obronku gozda s pištolo v roki. Vajeno jo je potegnil izza pasu in na slepo izstrelil cel šaržer v bližnje deblo. Na pasu, ki je bil nekoč ukraden iz vojnega magazina, je bilo vrezano: JLA. Kot smo že zapisali, bilo je lepo jutro in prav vsi omenjeni in še mnogi drugi nesrečneži so se odpravljali na zelo pomembno sejo parlamenta o razliki med mestnimi in vaškimi golobi. O tem zapletenem vprašanju je debata tekla že mesece, opozicija je dokazovala svoje, pozicija svoje, vse več ljudi pa je bilo brez kruha in službe. In prav ti so sklenili, da jim je dovolj tega cirkusa. To jutro so se po skrivnih kanalih zbirali z vseh koncev vasi. Obkolili so parlament, še preden seje zbrala vsa častitljiva zasedba. Prav vsi so nagi stali pred marmornim pročeljem in skupaj s kipci na zidku klicali na ves glas: Ku... auf, kupleraj gori! Poslanci pa nič! Franjo F. Frankenstin Zjezilo me je______________ Izpadi Jaka Lopate Še v davnih časih, ko je cvetel socializem, da o samoupravljanju niti ne govorimo, in so tudi danes najbolj zagrizeni krščanski demokrati peli slavo nezmotljivi Partiji, se je v sicer predanega delavca Jaka Lopato včasih zaglodal rahel črv dvoma. Pa ne da bi bil kakšen poseben »element«, samo nekam čudno se mu je zdelo, kako so na sestankih vsi enotni, potem pa dela vsak po svoje. No, pa če bi se mu samo zdelo, ne bi bilo še nič narobe. Prav hudič je nastal, ko se mu je zazdelo, da je tisto njegovo lopatenje nekam slabo plačano in da ima nad sabo nekam dosti šefov, podšefov, koordinatorjev, da o direktorjih sploh ne govorimo, in je to tudi na glas povedal. In ker je dobro razumel smisel takrat najbolj.gledane TV oddaje »Mi med seboj«, je to povedal na zboru delavcev. »Saj smo samoupravljale!,« si je rekel. »Ta je pa predebela,« se je razkuril direktor. Seveda sam pri sebi, ker se na glas zaradi zbranih samoupravljalcev ni smel. Pač pa je urno dregnil pomočnika, ki je bil čisto slučajno tudi predsednik zbora delavcev, naj za milega boga reši stvar. Ta je seveda uvodoma najprej pohvalil prizadevnost tovariša Jaka Lopate, kot se je izrazil, potem pa ga opozoril, da deluje nekonstruktivno in da vnaša nepotrebno vznemirjenje med delavce, kar bi sovražnik socialističnega samoupravljanja utegnil še kako izkoristiti. Pa se Jaka ni dal kar tako: »Kakšen sovražnik, lepo vas prosim, samo administracije in režije imamo preveč, da o direktorjih niti ne govorimo! Koliko nas pa sploh dela!« Nastal je velik kraval, ker so se prebudili tudi nekateri drugi samoupravljalci. Spet se je vmešal predsednik zbpra^ ki je Jaka opozoril na politično odgovornost, če bo kaj narobe, kajti sovražnik ne spi! Hkrati je še dodal, da so se že tako in tako preveč oddaljili od dnevnega reda in da jih čas preganja, pa so še mimogrede potrdili zaključni račun (bila je pozitivna ničla) in predlog za nove investicije. O izpadu Jaka Lopate da bodo razpravljali pozneje, na sestanku DPO. In tudi so! Pa se Jaki ni zgodilo nič hudega, kot bi kdo mislil, vsaj uradno ne. Člani ZSMS so pridno molčali in so se oglasili šele, ko je prišla 'na vrsto točka o organizaciji seminarja, in se med sabo tudi ostro sporekli. Eni so bili za Bled, drugi za Portorož. Pa saj ni važno. Tisti sindikalisti, ki niso bili šefi, so za vsak primer posnemali mladince, edino člani ZK so pokazali malo več živahnosti, pa še to tisti višji malo več od drugih. Direktor se je popraskal po pleši, sekretar za ušesom, tajnica je mencala z nogami, ko se je sekretar končno ojunačil: »Pustimo kongresne dokumente, ker je to sestanek vseh DPO, gre za analizo poslovanja in nastop tovariša Jaka Lopate na zboru delavcev. Predlagam, da damo besedo tovarišu direktorju!« Seveda je bil tovariš direktor zelo širokogruden in je omenil, da je bila razprava tovariša Jaka Lopate čisto legitimna, vendar žal nekonstruktivna. Predlaga pa, da opravi analizo poslovanja zunanja konzultantska organizacija, kar so seveda vsi navzoči soglasno sprejeli. Seveda spet brez Jaka Lopate, ki je menil, da če smo že na pozitivni ničli, nas bo samo honorar za kon-zultante spravil v izgubo. To pa je bilo direktorju, ki je prevzel vodenje sestanka v svoje roke, preveč »Saj to je anarhosindikalizem, prosim lepo, ne pa samoupravna demokracija,« je še zaključil. In s tem se je tudi končalo. Jaka ni dobil niti partijskega opomina, ker ga pač ni mogel, saj niti v partiji ni bil, da so ga malce postrani gledali, pa je bil tudi navajen. Pa se ni preveč žrl, saj lopate mu tako ni mogel nihče odvzeti, za kredit ali napredovanje pa se je tudi že zdavnaj prej obrisal pod nosom! No, časi so se spremenili, ljudje pa tudi. Tako so končno pogruntali, da je bilo res preveč zaposlenih in so njihovo število tudi pošteno oklestili. Samo da žal niso tistih (števila namreč), na katere je mislil Jaka. Pa glej vraga, še vedno ni šlo, kot bi bilo treba. Ampak Jaki ni nihče hotel nič žalega, dokler ni takole na uho rekel direktorju: »Se spomnite, kaj sem vam že pred leti predlagal, pa me niste hoteli poslušati!« Pa je spet pljunil na karbid, ker je pozabil, da so bile medtem demokratične volitve in da se je direktor demokratično prelakiral. Jaka je zvedel, da se nima kaj vtikati v poslovne odločitve in da sploh ne razume tržnega gospodarstva ter da s svojim ravnanjem ogroža mlado slovensko državo. Povedal mu je, da so bili to časi totalitarizma in da je zdaj v demokraciji vse drugače ter da naj se raje drži svoje lopate, če mu je kaj do službe. Sicer da s takšnimi go-bezdači lahko opravi zelo na kratko. Jaka je gledal in gledal, pa mu ni bilo nič jasno. Kaj hudiča je napravil narobe, če je direktorju povedal isto kot pred desetimi leti in zdaj direktor govori tako kot on takrat? Niti najmanj mu ni bilo jasno, kako je rušil samoupravljanje in še manj, kako naj bi rušil mlado slovensko demokracijo, če ni zadovoljen s plačo, ki je še dosti manj vredna kot v starih časih. Pljunil je v roke, prijel za lopato in se ozrl za direktorjem, ki se je odpeljal z avtom, ki mu ga je podjetje kupilo na lizing, na lov, in še enkrat pljunil, tokrat ne v roke! Tulan Vroča jesen Zdaj pa., se je pričelo zares. Možje v politiki so 'endar spoznali, da se morajo v imenu ljudstva in lemokracije spustiti v volilni boj. To pomeni, da bo eseni politizirana množica vprašanj; veliko vprasa-ije pa je, ali bodo samo za volilno propagando m jolitično afirmacijo ali tudi za demokratični razvoj. Volilci moramo biti’nezaupljivi, kar kažejo tudi avne raziskave. Skoraj polovica anketiranih namreč ■e ne ve, koga bo volila, in tudi volilna abstinenca ma biti precej visoka. Tudi predvolilne in povolilne povezave niso jasne, kajti le nekaj manjših strank izključuje povezovanje z nekaterimi drugimi, zlasti levimi silami. ' , v Zame pa sta pomembni dve stvari. Prva je vprašanje nezaposlenosti. Ta je dosegla takšno stopnjo kot v najtrših časih vladanja angleške premierke Thatc-i—D^vfvvo-ie+nHctrvt-nn ip 7.p- 7. vidika socialne države zdrava nezaposlenost pa je 2- do 5-odstotna. In nezaposlenost pri nas še ni dosegla vrha; že danes pa pomeni veliko socialno bombo, ki običajno poveča nasilje, zmanjša demokracijo in kliče po odrešeniku. Druga stvar je možnost našega vključevanja v povezujočo se Evropo, ki na eni strani močno centralizira delovanje oblasti, na drugi daje veliko težo vprašanjem položaja manjšin. To je najbolj sprejemljiva demokratična pot, ki briše državne meje in ohranja celovitost držav povojne Evrope. Pri vseh teh vprašanjih smo v politiki strank praktično bosi. Stranke ne zmorejo drugega kot obljube in nepotrebno ksenofobijo, ki nas bo lahko močno sprla z južnimi sosedi - iz razlogov, ki so na obeh straneh. Tako se zavzemam za veliko nezaupanja in pazljivosti ter za krotitev strasti in instrumentov oblasti. Takšnih, ki iz vrtca naredijo pomemben slovenski politični problem, ki kot fasada pirekrije druga pomembnejša vprašanja. Ne dovolimo preusmeritve pozornosti na račun naše lastne prihodnosti, ki se lahko izgubi v zdraharstvu. Milnn 'Rrntpf' -Grdoba!« vpije junak iglar. »Ali sem te vendar dobil v pest? Rastejo li tunike po drevju, da jih lahko brezplačno natezaš nase? Dve liri si mi dolžan že dve leti! In jaz stradam, da sem suh kakor igla! Plačaj, sicer ti potarem vsa rebra! Prej se mi ne ganeš, dokler ne plačaš!« Že se pripravlja, da bi skočil iz okna na tlak, in sluga moj trepeta praznega žepa in bledega lica ter čaka, kako se razmota vsa ta stvar. Toda rešijo ga bratje redarji, ki zavijejo prav v tistem hipu okrog ogla in katerih se ni nadejal ubogi krojaček. »Dober si za tri lire!« zakriči prvi frater birič in zgrabi iglarja za vrat, da se takoj strese kakor trepetlika na gorski rebri. »In osem palic ti odštejejo,« dostavi drugi porogljivo, »ker si se kazal brez potrebnega opravka pri oknu!« Pošteni rokodelčič jih zaklinja na vse svetnike in na krvavo stegno blaženega Antona od Kala, da bi mu prizanesli, ali biriči tistih dob so imeli jeklena in neizprosna srca, prav tako, kakor leta 2000. po Kr. r. Razstaja se mi srce, da sežem v pas in plačam redarjem tri lire, da izpuste krojača. Temu samemu pa plača dolg vse-učiliškega profesorja, in srce mu prekipi v hvaležnosti, da kliče name vse blagoslove blaženega Antona od Kala! Dospeli smo na kraj, kjer se je ulica razširjala v prostoren trg. Sredi tega trga je stalo znamenito poslopje, na čigar sprednji strani je bila velikanska presna slika, v živih barvah kažoča našega Odrešenika, ko izganja z bičem prodajalce iz hiše Gospodove. »Evo ti naše pravosodne palače!« izpregovori ponosno profesor sv. Simplicija. »Takoj prive- Ivan Tavčar: žem konja k zidu in potem si ogledava notranje prostore. Prepričan sem, da se ti napolni duša s strmenjem; izvestno mi pritrdiš, da je naša provincija v vsakem oziru najpopolnejša, kar jih ima oče papež na zemlji«! Toliko da izreče, že tleskne z dolgo svojo osebo po zemlji, da se zakadi prah izpod njega. Takisto stori tudi onih pet redarjev in se od silne vdanosti zvija po tleh. Kaj je povzročilo to nenavadno vedenje mojega spremstva? Po trgu mimo pravosodne palače prirožlja sedaj težka, srebrno okovana kočija, ki jo vleče osem tolstih dolgorepih belcev. Pred njo jaha tolpa jezdecev z dolgimi biči v roki. Eden izmed njih švr-kne z njim proti meni, vendar me ne zadene, ker mu je jermen prekratek. Da me je zadel, bi me bil brez dvojbe razmesaril na zadetem mestu. V kočiji sami na vijoličasti blazini čepi star mož, z zlato verižico ob rami. Izpod belih las mu gleda mrtvo oko, prav kakor bi se mu nič več ne ljubilo na božji zemlji. Videl se mi je ta starec enak levu, ki mu je starost zdrobila gladne zobe in lačne čeljusti! Njemu ob strani sedi v nebeški krasoti svoji moja znanka, ki jo je moje oko prvič ugledalo tisto jutro med cvetjem gosposkega vrta. Zdelo se mi je, da me je opazila in da se je sklonila na sedežu. Sedaj pa zavije voz v tesno ulico, da mi takoj izgine izpred oči. »Sveti Jezus!« tarna strežnik, dvigujoč se iz prahu. »Kaj si storil, da se nisi zgrudil, kakor smo se mi?« »Za deset lir si dober!« se veseli 4000 frater birič. •In za izdatno število palic!« dostavi drugi. »Kdo je bil to? vprašam radovedno. ■Za Boga,« odgovori profesor. »Saj ti je morala že vse razkriti gola pamet! Bil je to največji naš dobrotnik, naš oče in ljubljeni služabnik božji, nadškof Martinus.« »In ženska ob strani njegovi?« »Sestra njegova, zorna naša kneginja Marija!« Oglejva si najprej civilni oddelek!« Tako je izpregovoril učitelj z vseučilišča sv. Simplicija, ko sva stala v visoki lopi pravosodne palače. Kreneva na desno stran po širokih stopnicah in dospeva na hodnik, v katerem se vrste vrata pri vratih, prav kakor nekdaj na hodnikih samostanskih. »Tukaj me vse spominja na samostan!« rečem spremljevalcu. »Čemu toliko vrat?« »Prav si pogodil,« odgovori profesor, »v samostanu sva. Ta oddelek pravosodne palače je izročen očetom iz reda svetega Frančiška, ki pa imajo zavezo, da so nam pridni in pravični sodniki.« »Kaj?« se začudim. »Očetom frančiškanom je izročeno vaše pravosodje?« »Čemu ne? Pravosodna palača se je morala zgraditi. Z njo se je dosegel dvojen namen. Očetje iz reda sv. Frančiška so. dobili svoj samostan, ne da bi kaj plačali, država pa svoje sodnike, ne da bi kaj plačevala. Zopet vzor, kako se podpirajta posvetno in cerkveno oblastvo!« »In po kakšnih zakonih sodijo ši sodniki?« »Zakonov nimamo nikakih. ikdaj smo jih imeli, ali dokazalo je, da so vsi zakoni sveta izvili od hudiča. Sodniki naši opija svoje sodbe zgolj na svoje ijige, bodisi na Sveto pismo, bosi na spise blaženega Antona od ala. Ker obsegajo posebno zad- JHL lobi Ko je šef spoznal, da se »naši stvari« na bližnjih volitvah slabo piše in da bodo prišle v novi slovenski parlament zvečine barabe, ki so se uspele dodobra predstaviti v minulih dveh letih, ga je prevzelo nostalgično razpoloženje. Potem pa se je nenadoma spomnil Vidmarjeve vile 27. aprila leta 1941 in se odločil formirati novo zgodovinsko koalicijo. Za zdaj mu je poleg »naših« že uspelo vanjo pridobiti Delavsko stranko in Demokratično stranko upokojencev. Pričakujejo pa še socialiste, socialdemokratsko unijo, stranko krščanskih socialistov itd. Seveda sd vabljeni tudi napredni Francoski radikalni politik Georges Clemenceau (rojen 28. septembra 1841) je bil bolj znan pod imenom »Tiger«. Bil je oster in nepopustljiv politik, temelj njegove politike pa je bilo maščevanje Francije Nemčiji za poraz v vojni 1870/71 ter s tem povrnitev izgubljene Alzacije in Lorene, seveda pa tudi izbris grenkobe poraza, ki je v francoskih srcih zapustil pekočo rano. Zato ni čudno, da si je Clemenceau za osebno geslo izbral »Maščevanje«. Bil je predsednik radikalne vlade v letih 1906-1909, torej v letih ko so nakopičena nasprotja med evropskimi državami že netila kurivo za bodoči svetovni požar. Med prvo svetovno vojno je neusmiljeno napadal vlado in vojsko, češ da sta premalo odločni za zmagovit konec vojne. Ko je zaradi dolgotrajne vojne in vseh nevšečnosti, povezanih z njo, francoska vlada padla, je v tem kritičnem obdobju leta 1917 Clemenceau postal predsednik vlade, imel pa je skoraj diktatorska pooblastila. Ko je naslednje leto Nemčija končno klonila, je Clemenceau le učakal svoje maščevanje. Predsedoval je svetu štirih (Francija, Velika Britanija, ZDA, Italija), ki je po vojni v Parizu določal mirovne pogoje. Predvsem zaradi Clemenceaujeve nepopustljivosti se je svet najbolj znesel nad Nemčijo. Ta mirovna pogodba, ki naj bi Nemčijo za večno odvrnila od vojne, je veliko Nemcev spodbudila, da so začeli premišljevati o »Maščevanju«. Eden izmed njih je bil tudi Adolf Hitler. Clemenceau je kot predsednik vlade dostikrat obiskoval razne kraje po Franciji. Nekoč je prišel v neko šolo in predstavili so mu najboljše učence. Clemenceau je nekega učenca vprašal: »Koliko je štiri in štiri?« »Odvisno,« je rekel malček. »Kako to, odvisno?« se je čudil predsednik vlade. »No, če ju napišemo eno pod drugo, to znese osem, če pa eno zraven druge, pa to znese štiriinštirideset,« je pojasnil učenec. Na to je Clemenceau odgovoril: »Če bi bil starejši, bi te takoj imenoval za finančnega ministra.« Qenj intelektualci, še posebej pa sokoli, če je morebiti od njih še kdo pri življenju. Šef je prepričan, da je to edini način, s katerim se je moč učinkovito postaviti po robu dandanašnjim OR (opreznim ritim), ki jih najbolj seveda zanimajo prav lastne zadnje plati, in ki jih najdemo tako na klerikalni desni kot liberalni srednji smeri. DE se bo že v kratkem spremenila v staro, dobro DELAVSKO ENOTNOST, s čimer bo najbolj verodostojno proslavila svojo 50-letnico. Janez Janša, slovenski obrambni minister, je bil svojčas žrtev montiranega političnega procesa. Kaže, da.so to njegove edine izkušnje z justico, kajti sicer ne bi kazal s prstom na druge v trenutku, ko njega obtožujejo, da je nezakonito vohljal za Cirilom Zlobcem. Janši v olajševalno okoliščino lahko štejemo dejstvo, da so obravnavo teh delikatnih tem prepustili predsedstvu republike, kar pa je sploh idiotizem posebne sorte, ki spominja na ne tako odmaknjene čase. V pravni in demokratični državi se namreč s takšnimi rečmi ukvarjajo parlamentarne komisije in sodišča. Rigelnikov cinizem Herman Rigelnik, podpredsednik slovenske vlade, je v Novem mestu dejal, da mora Novo mesto razvoj iskati v izvozu. Nič pa ni povedal, kaj bo s tistimi slovenskimi in novomeškimi podjetji (na primer Adrio Caravan), ki so se že doslej ravnala po njegovih usmeritvah in ki jim zdaj zaradi tega grozi stečaj. Cinizem brez primere. Kuli Dohodninska logika Humoreska »Boste plačali kaj dohodnine, smo povprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je kot običajno žulil svoje pivo za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte. »Eh pir!» - Samo en piri? »Ja, naenkrat lahko spijem samo en pir...« - Oh, ne. Mi sprašujemo, če boste plačali kaj dohodnine, zdaj, ko bodo občine pošiljale terjatve za plačilo dohodnine. Saj ste najbrž brali o tem? »Kakšne dohodnine? Če piješ pivo, tako kot ga jaz, nimaš nikakršne dohodnine, samo odhodnino.« - Saj pri dohodnini ne gre za pivo. Glejte, lani ste zaslužili toliko in toliko in spomladi ste morali prijaviti dohodnino, zdaj pa boste dobili od občine zahtevek za plačilo davka, ki se mu zdaj reče dohodnina. No, sprašujemo, ali boste plačali kaj te dohodnine? »Zakaj pa naj bi jo plačal?« - Ja, vsi oziroma skoraj vsi bomo morali plačati nekaj dohodnine. »Jaz je že ne bom. Ne morem. Nimam.« - Potem vam jo bodo pa drugače iztirjali. »Ampak zakaj?« - Ker ste toliko in toliko zaslužili. »Pa saj sem tisto, kar sem zaslužil, tudi zapravil. Navsezadnje zaslužim zato, da zapravim. No, jaz niti nisem zapravljal, ampak sem investiral v tale lokal. Naj kar oštir plača mojo dohodnino. Saj je dobil ves moj denar.« - Saj jo bo plačal. Pa on plačuje še druge davke, na pijačo itd. »Pa saj tudi jaz na vsako pivo plačam davek. Zakaj bi potem še enkrat plačal dohodnino, ko pa je davek na pivo že zdavnaj požrl vso mojo dohodnino in še več?« - Ja zato, ker pač država mora živeti. In zato potrebuje denar, denar pa imajo državljani. Zato pač moramo plačevati dohodnino. »Jaz pa mislim, da je to povsem narobe.« - Kako? »Glejte, z vsakim pirom plačam državi davek. Drži?« - Drži’ »Torej ima od tega država dohodnino! Drži?« - Drži! »No, potem je tudi čisto logično, da naj ona meni plača dohodnino, saj je služila na meni. Drži?« Pred to logiko smo pač morali prikimati, kot bomo morali prikimati pred logiko države, ko bomo plačali dohodnino. Bogo Sajovic Pri nacionalizaciji seje skliceval na Karla Marxa, pri denacionalizaciji na Karla Maya. J VREME Piše: Andrej Velkavrh Mejnik Mihael September, kot vsi drugi mesci, hitro beži. Že je pred nami njegov zadnji teden. Potem še trije dnevi - in polja, travniki, sadovnjaki in vinogradi bodo počasi opusteli. »Jesen je čas, ki pride darove dajat,« pravi ljudski pregovor. Kar nekaj smo jih že pobrali, nekaj pa jih še čaka, da pride njihov čas. Ker je letošnja jesen - da ne bo pomote, za jesen štejem cel september - topla, se lahko nadejamo pozne pomladi: »Topla jesen oznanjuje, da se spomladi zima težko odmikuje.« Zgodnja pomlad ponavadi ne prinese dosti koristi, topla jesen pa najbrž marsikomu ustreza. No, še je čas, da dobimo o letošnji jeseni čisto drugačen vtis! Eden pomembnejših septembrskih vremenskih mejnikov naj bi bil Mihael, ki bo v torek, 29. septembra. Predzadnji dan meseca. Ta svetnik povezuje obilno letino želoda in šišk s hudo in dolgo zimo. Pa ne samo to. Obljublja nam tudi njen kasnejši začetek, če se naravi (pticam selivkam) nikamor ne mudi. Pregovorov je veliko. Če bi po številu merili pomembnost, bi bil sv. Mihael eden važnejših »vremenskih« prerokov. Pa navedimo vsaj dva primera: »Če je pred Mihaelom jasna noč, bo tudi zima imela veliko moč.« »Mihaela če grmi, veliko viharjev pozimi buči.« Tisti o šiškah in želodu so med bolj znanimi, pa mislim, da jih zdajle ne bi omenjali. Vreme v tem tednu je bilo res že jesensko. Toplo sicer, toda z jutranjo meglo, oblačnostjo, ki se je vozila po nebu in občasno zastirala že kar nekam slabotno sonce, veter je nosil suho in orumenelo listje, ki je letos zaradi suše ponekod še posebej zgodaj začelo odpadati. Nekaj malega dežja je padlo ponekod v zahodnih krajih, drugod pa večinoma nič. Do ponedeljka bo precej sončno in zjutraj megleno. V začetku prihodnjega tedna se obeta prehod fronte. Ali bo spet le karikatura prave fronte ali pa bo od nje kaj več, danes še težko napovemo. Počakajmo! Nagradna križanka št. 39 Rešeno križanko nam pošljite do 6. oktobra 1992 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 39. Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev Rešitev nagradne križanke št. 37 ADOLESCENCA, NOVI TRAVNIK, AM, SADRA, NE, KIRK, IR, SIR, TANJA STARIČ. AREA. TORBINO, PORTABEL, RASA, TOR, APOEN, NOVOST, PISK, RENTA, IMAM, NA, TA, AR Al, KNOL, AMIKT, MA, KRAVJI PASTIR, ECEVTT, ŠALATA, BAR, CITA, IVE, IRI, REZA, DAR, NIKICA CU-KROV, JANI, AD, KATAR, ARS Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 37 1. Mirko Krumpak, Župančičeva 5, 63250 Rogaška Slatina, 2. Vida Recelj, Smalčja vas, 68310 Šentjernej, 3. Marija Lavrenčič, Gasparijeva 21, 61380 Cerknica Nagrade bomo poslali po pošti.